I,eU> LXL\ Stev. 28a F LJubljani, v torek, i. februarja 1941 Polito« piaion, , 0otovM Cena 2 dir. ta inserato. Od «•▼. dali* a ^^^^^^^^^ .^^flHIH^^. ©ek. rlfci Ljubljana naročnina mesečno ^^T^b ^^M ^ Alf ™ ^ ^^^^^^ 6tr 10\u50 " inozemstvo 120 din. UredniitTo: Kopitarjeva ul.6/IIl PodruiLi Maribor, Celje, Ptuj.Jesenica, Kranj, Novo mesto. TeL 40-01 do 40-03 Izhaja vsak dan rjutraj razen ponedeljka h> dneva po praznika. Trbovlj«. Celjski govor dr, Kulovca Na drugem mestu prinašamo nedeljski govor predsednika dr. Kulovca na seji okrujne JRZ v Celju, ki jc pomemben zaradi načelnih izvajanj o naši domači in zunanji politiki. Novi predsednik stranke v Sloveniji, g. dr. Kulovcc, je umljivo, na prvem mestu naglasil složnost v naši stranki, ki se jc tako lepo pokazala in je brez dvoma v današnjih časih najbolj razveseljivo dejstvo. Ob smrti nušega nepozabnega voditelja dr. Korošca, ki jc že s svojo silno avtoriteto ustvarjal slogo in enotnost v stranki, se je naše politično vodstvo in članstvo stranke predobro zavedalo, da nam skozi hudo preizkušnjo more pomagati edinole neločljiva medsebojno povezanost in sloga, pu čeprav za ceno kakih osebnih žrtev. To pravo spoznanje in sLmjenost naših političnih vrst, po kateri je naša stranka bila vedno znanu in v zgled vsem drugim političnim gibunjem v državi, je že v kratkem času rodilu lepe sadove. Predvsem «mo silovito izgubo našega velikega voditelja prenesli stoje — ne da bi se stranka zrušila, nc da bi se cepila na skupine in odtenke, prepuščene samovolji in muham sebičnih samozvancev, ki tudi v politiki iščejo le sami sebe. To preizkušnjo smo dobro prestali, zaradi česar je pri pogajanjih za naše zastopstvo v vladi bilo mogoče ohraniti naše dosedanje poseslno stanje. Res smo Slovenci številčno majhen narod, todu strnjeni in slo/ni pa povsod moremo z gotovo težino nastopuli. Slovenskemu narodu bo v največji blagoslov, ako se bo tudi v bodoče ohranila žele/na disciplina v tisti stranki, ki jc najbolj izrazita in najbolj opravičena politična zastopnica slovenskega naroda. Ne smemo se čuditi, ako je predsednik dr. Kulovec v svojem nadaljnjem govoru pozval tudi druge slovenske stranke, naj zaradi sedanjega stanja v svetu, in še bolj zaradi usodnih odločitev, ki sc jim gotovo bližamo, podrede svoje ločene politične želje in za-htevice skupni blaginji naroda. Večkrat slišimo iz nasprotnega tubora izraženo željo po skupni slovenski politični akciji, toda tako, da naj bi se večinska stranka prilagodila malim skupinam in njim na ljubo popustila v svojem delu in programu. To seveda nikakor ne gre. Mi bomo slej ko prej vztrajali na svojem načelnem političnem stališču in se tudi pod novim političnim vodstvom brez vseh kompromisov borili za ideale, ki so našemu narodu sveti in tudi naši državni skupnosti v blagor. V tej načelni borbi je naša stranka rastla in postala velika in močna. Lc v načelni borbi si je priborila položaj in pravico, da govori v imenu slovenskega naroda. Številčno in organizatorično je naša stranka tako močna, da ji v Sloveniji ni treba iskati druščine z nobeno drugo stranko. Toda kljub temu ne izključujemo izmirjenja in sodelovanja tudi z drugimi strankami, ki so dobre volje, seveda le pod pogojem, da se le-te podrede priznanemu narodnemu vodstvu. To je smisel besed predsednika dr. Kulovca, ki je v Celju omenil, da zaradi koristi vsega naroda nismo nasprotni pomirjenju z drugimi strankami. Nobenega sodelovanja in izmirjenja pa ne poznamo z levičarstvom in komunizmom, ki ga je naš pokojni voditelj označil kot najhujšega sovražnika našega naroda in države. Komunizem in miselni boljševizem, ki ga danes širijo med ljudstvo od tujine plačani agenti, gosposki sinovi liberalnih staršev, ki so se preobjedli belega kruha, in falirani študentje, ki iz dolgočasja in objestnosti iščejo skrajnostnih gesel in krilatic — je kuga moderne družbe in moramo vse storiti, da narod in državo obvarujemo tega strupa. Dr. Kulovec je izrecno poudaril, da bi proti boljševiškim razkrojevalnim elementom bila na mestu močna in trda roka. Vsi podpiramo to upravičeno zahtevo, ki jo bo sleherni trezno misleč človek podpisal. Saj komunistični agenti in kričači neprestano groze, kako bodo vse pobesili in postrelili, ko pride »njihov čas«. Družba je opravičena, ako se pred njimi brani. Ne mislimo pa, da bi jih bilo treba pobijati, ampak bo dovolj, ako te izgubljene ljudi, ki so povečini sadjači in postopači, družba prisili k poštenemu in resnemu delu. Delo je že marsikoga ozdravilo bolnih fantazij, mu pomagalo rešiti najtežje probleme in ga je zopet postavilo na Irdna tla življenjske resničnosti. Čira si bodo naši komunisti s poštenim delom služili vsak svoj kruh, namesto da lenobno posedajo po kavarnah, debatirajo po klubih in razširjajo lajne boljše-viške proklamucije med ljudstvo, pa bodo že bližje stvarnosti in bo vsak vsaj na|>oI ozdravljen privida o komunističnem paradižu na zemlji. Dr. Kulovec je nato prešel na splošni politični položaj v državi in omenil, da je položaj trdno v rokah vlade, ki vodi politiko sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Poudaril ju našo željo in stremljenje biti v dobrem razmerju tako z Belgradom kakor z Zagrebom. Pri tem pa ni zamudil prilike, da iznova poudari našo staro zahtevo po slovenski samoupravi. Proti uresničenju te dolgoletne želje in zahteve slovenskega naroda res nc more bili nobenih stvarnih pomislekov več. Ako je bilo mogoče poklicati v življenje banovino Hrvatsko, bo neprimerno lažje uresničiti slovensko banovino, ko smo Slovenci v državi kulturno, jezikovno in zemljepisno še neprimerno bolj jasno obeleženi kakor pa Hrvati ali Srbi. Ako banovina Hrvatska ni v škodo jugoslovanski državni Angleški sunek v Eritreji Zasedeni sta mesti Agordat in Barentu - Nemško letalstvo fe prvič nastopilo v bojih v severni Afriki Dd sobole do ponedeljka so angleška službena poročila z alnskih bojišč poročala o večjih uspehih v Eritreji in v Abesiniji. Medtem ko iz Libije ni bilo nobenih bistveno novih poročil, so Angleži v Eritreji zasedli važno mesto Agordat, južno od lega mesta pa obkolili drugo važno mc-slo Barentu. V Agordatu so ujeli precejšnje število ujetnikov in vojuega gradiva. Borbe so bile hude in so Angleži nasprotnikom uničili 10 tankov, preden so mesto zavzeli. Ulauii del posadke pa sc je pravočasno umaknil in se umika sedaj proti Masavi ob Rdečem morju. Tudi v Bareiituju šteje posadka približno eno divizijo. Iz Abesinije so prišla poročila, da so četniki dosegli večje uspehe in da so Italijani zaradi toh uspehov izpraznili vso zahodno abesinsko pokrajino V a I -kai t, toda pustili so za seboj vsa motorizirana sredstva, ker so se umaknili po gorskih stezah .globlje nazaj v notranjost Abesinije. Italijan, in nemška službena poročila so javila, da so nemški letalci bombardirali Sollum in Bar-dio, kjer da so v pristanišču potopili eno 10.000 tonsko in dve manjši prevozni ladji. Nemška letala prihajajo z letalskih oporišč, ki so bila zadnje čase zgrajena na Siciliji. A nt/leska poročila Kairo, 3. februarja, t. Reuler. Poročilo poveljstva angleške vzhodne armade pravi; Libija: Naše priprave za nadaljevanje prodiranja v ozemlje zahodno od Dcmc trajaj«, dalje. Eritreja i Sovražnik je izpraznil važno mesto Barentu, ki to ga naše čete včeraj tudi zasedle. Na severnem odseku pritiskamo ua sovražnika. ki se umika proti K e r e n u. A b c s i n i j a : Naš pritisk na sovražnika, ki sc umika proti G o u d a r j u , traja naprej. Pri napredovanju so tako naše, kakor abesinske čcl-niške čete naletele na veliko število različnega vojnega materiala, ki so ga italijanske čete uničile in zapustile za seboj. Kenija : Naše južnoafriške čete so zasedle dve močnejši obmejni postojanki 18 km onstran meje v področju Dukane na abesinskem ozemlju. Italijanska Somalija: Sovražnika naše iz-vidniške čelc hudo zasledujejo ter prodirajo vedno globlje v notranjost sovražnega ozemlja v Somaliji. Reuierje.v dopisnik pristavlja, da prihajajo Angleži v Eritreji sedaj v zelo težavno ozemlje in da je treba pričakovati večjih bojev, V glavnem pa so Angleži zadovoljni, da uo v Eritreji v 8 dneh prišli 180 km globoko v sovražno deželo. Iz Abesinije prihajajo ugodna poročila od strani čet-nikov, ki napredujejo sorazmerno hitro. Največje napredovanje je bilo pred nekaj dnevi, ko so skozi težavno ozemlje napredovali tla vsej Ironti za 20 km. Četi.iki čistijo sedai pokrajino Valkait, ki jo je sovražnik izoraznil, Nairobi, 3. febr. t. Reuler. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča: Južnoafriške cele so zasedle italijanske postojanke El Gumu in Gorai, ki ležijo 18 km onstran ketlijsko-abesinske meje. Italijani so izgubili tri častnike in 42 domačinov, ki so padli, ter tri čast- nike in 30 domačinov, ki so bili ujeti. Potem so naše čelo prodirale dalje in zasedle postojanko Tobok, 11 km onstran meje in zahodno od Uoraia. Naše patrulje živahno delujejo. Kairo, 3. febr. t. Reuter. Angleško letalsko poveljstvo vzhodne armade porot'«: Naši bombniki in naša izvidniška letala so pregledali danes vse ceste med Demo in Bcnghazijem. 40 km južnozahodno od Appolonije so bombardirala motorizirane sovražne prevoze, drugi motorizirani prevoz pa so napadle pri Mataui na cesti proti Uubbi. Pri bombardiranju letališča v Appo-loniji so bila uničena 4 sovražna letala na tleli, nad mestom Cirene, južuo od Appolonije, pa je bil sestreljen sovražni bombnik. Pri bombnem napadu v Eritreji v bližini Ba-rentuja smo uničili 50 motornih vozil vseh vrst, zahodno od Astnare pa smo bombardirali motorni transport in dosegli polne zadetke. Nad Agordalom smo sestrelili en sovražni bombnik. Pri vseh leh operacijah je bilo izgubljeno samo eno angleško letalo. Zahodno od Derne Kairo, 3. febr. b. V odseku Derne je po težkih borbah Angležem uspelo, da so postavili svoje topništvo v utrjenih postojankah, 24 ur že bruha angleško topništvo ogenj na italijanske položaje. Avstralske čete so v goratih krajih zavzele nekatere postojanke, odkoder napadajo Italijane. ' Potrjujejo sc poročila, da je maršal Graziani iz Bcnghasija poslal močne okrepitve italijanskim četam na odsek Derna—Benghasi, kakor tudi v pravcu puščavske ceste. Proti Masavi London, 3. lebr. Reuter. V uradnih krogih v Londonu poudarjajo, da je še prezgodaj misliti, da bi bila zaradi zavzetja Agordata v nevarnosti Ma s s a u a, to pa iz čisto enostavnega razloga, ker sta obe ti dve mesti med seboj zvezani z železniško progo. Massaua leži 280 km dalje od Agordata, svet med obema mestoma pa je neugoden. Od Agordata gre železniška proga po hribovitih krajih. Železniška proga in cesta, ki teče vzporedno z njo, sta edini prometni sredstvi v teh krajih. Po zavzetju Agordata je zavarovan desni bok bodočega angleškega prodiranja proti severu. Med Biakundijem, ki leži približno 80 km južno od Ba-rentuja v notranjosti Eritreje ter samim Barentu-jem, je nekaj bočnih prometnih zvez. Kairo, 3. februarja. Reuler. Angleško uradno proeilo pravi, da so anglsške čete po zavzetju A k o r d a t a nadaljevale z napredovali jem v smeri proti, Kerenu, ki jo 80 km vzhodno od železniške proge, ki vodi do Rdečega morja in M a s a u c. Keren je vsekakor manj utrjeno mesto, kakor pa je bil Agordat, vendar pa pričakujejo, da se bo sovražnik tudi v tem odseku upiral. ker je la odsek zelo gorat. V Agordatu so Italijani imeli veliko posadko, toda velikemu delu se je nenadoma posrečilo, da se je umaknil; vendar pa so jih več slo ujeli. Italijanske čete so v Barentu južno od Agordata sedaj v težkem položaju, k",r jim grozi nevarnost, da jih IkhIo obkoliii. Medtem ko angleške motorizirane čete pode sovražnika v notranjost Abesinije, pa angleške granate stalno padajo na cesto, ki vodi proti Gondarju. Letalski napad na Sardinijo London, 3. februarja, t. Reuter. Admiraliteta poroča: Naša pomorska letala so v večjem obsegu napadla pristanišča in razne, druge vojaške naprave na Sardiniji. Napad je bil uspešen. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. London. 3. febr. t. Reuter. Admiraliteta poroča, da sla dve italijanski letali, ki pa sta naj-brže nemškega porekla, napadli večjo prevozno ladjo, na kateri so prevažali italijanske ujetnike iz Libije proli Egiptu. Nekaj bomb je ladjo zadelo in jo poškodovalo. Večje število italijanskih nje' nikov je bilo mrtvih in še več ranjenih. De Gaulleov poziv London, 3. febr. b. Glavni stan svobodne Fran coske v ekvatorialni Afriki jc snoči prvikrat objavil poročila v angleškem jeziku, V Jch poročilih poudarja, da je prebivalstvo v tem kraju v popolni vojni pripravljenosti, dobro izvežbano in dobro oboroženo, ter da se hoče boriti, kjer koli bo potrebno in poslušati generala de Gaullca. Italijanska poročila Nekje t Italiji. 3. febr. t. Poročilo št. 241 glavnega slani italijanske oborožene sile o operacijah v AIriki se glasi: Leverna Afrika: Naša letala so z uspehom bombardirala kolone britanskih srednjih mehaniziranih srcdst?v. Vzhodna AIrika: Tudi včeraj so se nadaljevali ogorčeni boji na področju Agordata in Ba-renta. Naše letalstvo se je odlikovalo po svojem velikem pogumu Sovražnikovi letalci so leteli nad Sardinijo in metali bombe, irgli pa so ludi dve torpedi na nasip pri Tirisu. (oda brez vsakih posledic. Druge bombe so padi* na odprlo polje in pri tej priliki ni bilo nili žrtev niti tvarne škode. Eno sovražnikovo letalo je bilo zadeto in sestreljeno. Zbila ga je na tla protiletalska baterija. Posadka je ujela. En angleški lovec enokrilnik vrste >Spil-fire jo padel v bližini Via Regina na tla. Pilot je ujet. Rim, 3. febr. AA. DNB. 0 napadu nemških eskadril ob obali Marmarike, o katerem govori italijansko vojno poročilo od nedelje, se je na obveščenih italijanskih mestih zvedelo še naslednje: Pri Sollumu jc bila potopljena ena šliritisočtonska ladja, pred Tobrukom pa dve šesttisočtonski in ena desettisočtonska. Hudo so bile zadete ludi pristaniške naprave v Tobruku in Solkanu. Nemško letalstvo nastopa na libijskih bojiščih London, 3. februarja. AA. Reuter: Letalski urednik agencijo >Reuter med drugim piše: Nemški letalci so so pojavili na libijskem bojišču. Pri nekem napadu na britanske izpostavljene postojanke so opazovalci, čeprav niso mogli popolnoma točno ugotoviti, čegava so letala, bili prepričani, da so bili piloti teh letal Nemci. To 60 ugotovili zaradi načina, kako je bil napad izvršen. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so ta letala imela na zadnjem koncu običajna italijanska znamenja. Italijanska letala, o katerih je govor, so imeli bel križ na sivem polju. Znano je tudi, da nosijo nemška letala črn kljukasti križ na belem poiju. Predpostavlja se, da so omenjena letala nemška, z nemško |>osadko, in da operirajo iz oporišč na Siciliji Glavno oporišče na Siciliji je Catania, ki je 850 km od Derne. 1'olel s lega oporišča do Derne in nazaj odgovarja akcijskemu radiu nemških lelal lipa »Junkers 88o\r"čini oblačno vrrinc. Ponekod bo tudi deževalo. Na severni polovici divave meglo, v južnih krujih pa se to nekoliko zjasnilo. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s krajevnim deževjem. PotMtoi Avtonomija Slovenija in polemika med hrvatskim in italijanskim listom Italijanski list >L'Avvenire« je dne 15. janu arja prinesel Članek, kjer se peča z vprašanjem, kaj bo s slovensko avtonomijo po smrti dr. Antona Korošca. Obenem se list peča tudi z vpraša njem odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Unijo ter z vprašanjem konkordata. »Hrvatski Dnevnik je temu članku italijanskega lista posvetil cel uvodnik, kjer spočetka pravi: >Ko je bil sedanji minister brez listnice izvoljen za naslednika rajnega dr. Korošca, je vsak vedel, da na čelo močne politične skupine v Sloveniji prihaja izrazit avtonomist. Hrvatska javnost je to izvolitev dobro sprejela, ker so Hrvati vedno teh misli, da je treba državo organizirati na novi podlagi. Predsednik dr. Vladko Maček je večkrat dejal, da bo Slovenija avtomatično dobila tak državnopravni položaj, kakršnega dobi Hrvatska. To je najboljši dokaz, da Hrvati niso nasprotniki avtonomne Slovenije. Težave, ki so nastale pri ustvarjanju slovenske avtonomije, niso prišle od hrvatsko strani. Odgoditev formiranja slovenske banovine s takim področjem, kakršnega ima Hrvatska, ni v Sloveniji povzročila nobenega razburjenja. Zaradi tega ni v Jugoslaviji nobene zaskrbljenosti, zlasti ne na Hrvatskem.c Kakor povedano, so le vrste odgovor in zanikanje članka v omenjenem italijanskem listu, ki je trdil nasprotno. Nato se >Hrvat-ski Dnevnik« peča z vprašanjem konkordata, ki ga je italijanski list tudi sprožil, ter pravi, da bi bilo treba novih pogajanj za konkordat, ki je prvikrat propadel, da pa Hrvati niso odgovorni za njegov padec, kakor trdi italijanski list. Nato pravi »Hrvatski Dnevnike: »Sicer pa z ozirom na dobre odrtošaje med katoliško cerkvijo in državo, ki vladajo pri nas vkljub temu, da Se nimamo konkordata. to vprašanje časovno ni prav nič nujno. Sovjetska Unija pa se v to zadevo ne vmešava (kakor je namignil italijanski list), ker je to naša notranja zadeva. Ako more Italija imeti normalne diplomatske zveze s Sovjetsko Unijo vkljub temu, da živi v najboljših odnošajih 7. Vatikanom, tudi ureditev teh odnošajev med Jugoslavijo in Vatikanom ne more vplivati na normalne diplomatske odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo.« Glasilo JUU o dr. Korošcu Glavno glasilo JUU "Narodna Prosveta« je po smrti dr. Korošca prinesla na vsej prvi strani obširen članek o rajnem dr. Korošcu, kjer slika njegovo vsestransko delovanje od počet k a do smrti ler naglasa: »Prosvetni minister in predsednik senata g. dr. Anton Korošec je bil ne le državnik in politik, temveč je tudi živo deloval na kulturnem, prosvetnem in gospodarskem polju Slovenije ter ludi svoje širše domovine Jugoslavije.« — Članek je pisan s toplim priznanjem in resničnim spoštovanjem do osebe in dela velikega rajnika. »Za Hrvate ni obstanka zunaj Jugoslavije« »Jugoslovanski glasnik«, ki izhaja v čikagu, ,/rmaša poročilo o večerji na čast g. Bogdana Ra-dice, atašeja pri jugoslovanskem poslaništvu v Wa-shmgtonu, kateri je pri tej priliki spregovoril: »Danes imajo Hrvati svojo Hrvatsko banovino v okviru Jugoslavije s svojim banom v Zagrebu. Vsi vedo, da si danes Jugoslavije ni mogoče niti misliti brez banovine Hrvatske in brez udeležbe njenih pravih zastopnikov v vladi, ter da Hrvatu ni obstanka zunaj meja Jugoslavije, kjer so zbrani sami kakor tudi Srbi in Slovenci, pri tem služeč sebi in svojim interesom, ne pa tujim gospodarjem. Banovina Hrvatska je avtonomna enota, ki ima svojo avtonomno oblast. Vsi želimo, da bi Jugoslaviji bila prihranjena vojna. Prizadevajmo si vzdrževati prijateljske vezi z vsenri svojimi sosedi. Večkrat smo prisiljeni na gospodarske žrtve, le da ohranimo nevtralnost. Če bomo pa prisiljeni na odpor, bo naša junaška vojska, ki enodušno stoji na braniku Jugoslavije, pokazala svetu, da nismo nikaki strahopetci ter da smo vredni svojih prade-dov.« Nemški časnikarji o Jugoslaviji Nemški list >Krakauer Zeitungš ki izhaja v Krakovu, prinaša članek svojega dopisnika Otmar-ja Mertha iz Belgrada, ki med drugim poroča: »Delo pri reševanju hrvatskega vprašanja se, čeprav s spremenljivim uspehom, vendarle bre/. nevarnih ovir nadaljuje. Niti vprašanja narodnih manjšin se niso spremenila v pereče nevarnosti. Jugoslavija je postala bolj bistroumna. Znala je opazovati, kako se giblje kazalec na evropski uri. Ni hotela delati političnih poskusov, zaradi česar zdaj lahko o sebi reče, da je njena državna ladja srečno vodeni- na oceanu evropske velike politike.« Na koncu poroča o trgovinskih zadevah, zlasti o trgovskih zvezah z Nemčijo in Italijo ter pravi, da je gospodarsko stanje prav zaradi teh zvez ugodno Tudi z drugimi sosedi ima Jugoslavija dobre in korektne odnosa je ter se ji ni Ireba bali niti vojaškega napada niti lakote. Dežela sicer trpi zaradi draginje, vendar pričakuje, da ji bo v Evropi dano tisto mesto, kakršno zasluži. Debata o učiteljskih uniformah Pred nekaj časa smo po učiteljskem glasilu »Narodna Prosveta« prinesli poročilo o anketi, katero je list prinašal o predlogu, naj bi učitelji pri nas dobili uniforme. Pri lem smo po omenjenem listu posneli tudi, kaj o tej stvari sodi g. Mil-en-kovič, ki se je izrekel zoper uniformo. Zdaj pa nemško glasilo »Deutsche Nachrichlen« poroča o tisti naši notici ter obsoja pisavo g. Mifenkoviča, ki je govoril o uniformiranju in uniformah pri nekaterih drugih narodih. Nemški list tako-le pravi: »O. Milenkovič je menda videl uniformirane možgane teh narodov le v ogledalu sovražne propagande, ne da bi se potrudil na kraju samem poučiti se o tem, kaj je resnica in kaj ne. Mi pa vemo: niti na Nemškem niti v Italiji niso uniformirani niti učitelji nitri profesorji, v kolikor seveda ne služijo v vojski ali v drugih formacijah. V teh državah ni anket o tem. kakor tudi ni nobenih uniformiranih polkov Amazonk ter poluniformi ranih strelcev, kakor tudi ni tistega, kar se nanaša na uniformiranje možganov. Udarec je kakor navadno zgrešil svoj cilj in padel nazaj na tistega, ki je hotel udariti...« S tem je menda debata o uniformah učiteljev končana, ker za kaj takega menda ni nobenega pametnega razloga. i Iz banovine Hrvatske Zagreb, 3. februarja, b. Podpredsednik vlade idr Vladko Maček je sprejel danes dopoldne senatorja Večeslava Vilderja in Savo Kosanoviča, ter se z njima dalj časa razgovarjal. Sušak, 3. febr. b Semkaj je pripiui iialijan-ski parnik »Isarciu« (8000 ton), nalagat les, nakar bo odplul proti Dubrovniku, Na zahodu jc bilo spet mirno Na nemško-anglešketn bojišču je bilo v čssu od sobote do ponedeljka soraamerno mirno. Nemška letala na splošno niso napadala Anglije. Le redki, posamič in ločeno leteči bombniki, odnosno izvidni-ska letala so prihajali. Pač pa poročata oba, angleški in nemški generalni štab, da sc angleški bombniki izkoristili lepše vreme, ki je nastopilo nad |{okav6k'm prelivom, ter so bombardirali pristanišče Ostende in Boulogne, kjer Angleži mislijo, da Nemci pripravljajo vse potrebno za poskus vdora na angleško otočje. Pri tej priliki se je na povratku angleških letal nad Rokavom razvila letalska bitka med angleškimi in nemškimi Ictalci, Po angleških trditvah so Ncincem sestrelili šlin letala, Angeii pa so izgubili enega, po nemških poročilih pa so Angležem sestrelili tri letala, med tem ko Nemci niso imeli nobene izgube. Nemška poročila Berlin, 3. februarja AA. Nemšo vrhovno poveljstvo poroča: Posamezna bojna letala so izvedla včeraj uspešne napade na letališča, tovarne, druge nSprave, skladišča in železniške naprave v jugovzhodni Angliji. Nemška letala eo uničila sovražnikova bojna letala, ki so bila uvrščena na nekem letališču. Na istem letališču je bil zadet tudi en hangar. Južno od Southenda je bil izveden napad na neko trgovsko ladjo, na kateri je izbruhnil požar. Na neko drugo trgovsko ladjo jugovzhodno od Harvicha je bilo vrženih več bomb. Sovražnik je včeraj izgubil tri letala. Eno je bilo sestreljeno pri spopadu v zraku, drugo je zbila na tla protiletalska ariilerija, eno pa je bilo prisiljeno pristati. Berlin, 3. februarja DNB: V okviru oboroženih iz.vidniških poletov jc bilo včeraj bombardirano letališče Mildenhall. Dve letali, ki sta bili na tleh, sta bili razbiti, ugotovili pa 60 tudi zadetke na hangarjih. Letala »o napadla tudi neki sovražni trgovski parnik (4000 ton) in je bil parnik tako zadet, da je takoj zagorel. Tudi neki drugi sovražni trgovski parnik (3000 ton) je bil zažgan na isti način. število nemških podmornic Rim, 3. februarja b. Po poročilih iz Stockholma prinašajo italijanski listi mnenje švedskega strokovnjaka, da se blokada sil osišča proti Angliji vedno bolj poostruje. Nemčija pošilja v boj vedno nove in nove podmornice, ki so mojstrovina modeme vojne tehnike. Število podmornic, s katerimi Nemčija danes razpolaga sejepočetvorilov primeri s številom tik pred vojno, Angleška poročila London, Letalsko ministrstvo poroča, da 60 danes le redka lelala skušala priti nad angleško ozemlje. Letala 60 posamič in so le tu in tam vrgla kakšno bombo. 60 se vrnila. Letalske izgube v januarju po angleških navedbah London. 3. februarja t, Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: V januarju znašajo letalske izgube nasprotnikov 214 letal, medtem ko so Angleži izgubili samo 34 letal. Od tega je bilo na sredozemskem bojišču sestreljenih 87 letal v zraku, 79 pa na tleh, medtem ko znašajo angleške izgube skupno na sredozemskem bojišču samo 14 letal. Koliko letal Ima Nemčija po angleškem mnenju London, 3. febr. t. Reuter. Vrhovni poveljnik angleškega letalstva maršal Richard Peires je danes izjavil časnikarjem, da je v glavnem izredno slabo vreme vzrok, da je bil zadnjih 14 dni na zahodu mir. Na drugi strani pa je tudi res, da se nemško letalstvo sedaj tik pred napadom na Anglijo noče po nepotrebnem izmučiti, čeprav on temu mnenju ne pripisuje prav velikega pomena. Slabo vreme je bilo glavni vzrok, kajti vsa letališča, ki prihajajo za napade v pošlev, je razmočilo, da lelala niso imela vzletišč. Po njegovem mnenju so poročila, da ima Nemčija za svoj napad na Anglijo pripravljenih 18.000 letal prve črte, v rezervi pa da ima še nadaljnih 18.000, neresna in ne izvirajo iz merodajnih krogov, kakor tudi na naše merodajne kroge ne napravljajo nobenega vtisa. Po našem mnenju ima Nemčija za svoj veliki napad na Anglijo • pripravljen le majhen del teh 18.000 letal. Prispevek Kanade k oborožitvi Anglije Ottnwa, 3. febr. t. Tass. Kanadski predsednik vlade Mackenzie King je imel govor, v katerem je napovedal »strašen udar Nemčije na Anglijo«. Rotil je kanadske denarnike, naj prispevajo kolikor morejo, da bo pomoč, ki jo Kanada izkazuje Angliji v borbi proti Nemčiji, čim večja. Nemčija bo holela angleški imperij uničiti z do sedaj nepojmljivimi grozotami. Toda angleški imperij bo ostal. Kanada bo v letu 1941 poslala v Anglijo 25 novih eskadril (ena eskadrila ima od 12 do 50 letal), eno brigado težkih tankov, eno divizijo suhozeniske vojske s polno opremo in s pomožnimi četami, eno motorizirano divizijo ter eno divizijo lahkih tankov. Namesto 30.000 pilotov, kakor je v načrtu, bo iz-vežbala 60.000 pilotov. Kanadska industrija bi izdelovala izključno tanke, strojnice, topove in letala za Anglijo. Vsa druga naročila se bodo morala podrediti vojaškim potrebam. Kanada bo postala največji angleški arzenal onstran morja. Konec leta 1912 bo kanadsko vojno brodovje štelo že 413 vojnih ladij vseh vrst ter 25.000 posadke. Napadi na Nemčijo London, 3. okt, t. Reuter. Naše letalstvo je davi v prvih urah izvedlo nekaj napadov na sovražna oporišča in letališča v eeverni Franciji. Vsa letala Berlin, 3. februarja DNB: Nekaj angleških letal je včeraj v spremstvu lovcev skušalo popoldne napasti nemška letališča v sevorni Franciji. Manjšemu številu letal se je posrečilo vreči bombe, ki pa niso napravile nobene škode na vojaških napravah. Samo tri bombe so padle na prost proetor poleg nekega letališča. Najbrž so imela angleška letala nalogo bombardirati Boulogne, kjer je bilo poškodovanih nekaj hiš, ker ao letala zmetala 10 eksplozivnih bomb. Ubitih je bilo sedem 06eb. Nemška lovska letala so razbila sovražne napadalne oddelke. V zraku 6e jc razvila letalska bitka in so ob tej priliki nemška lovska letala sestrelila eno angleško lovsko letalo, protiletalski topovi pa so sestrelili angleški bombnik vrste »Bristol Blenheim«. Tretje angleško lovsko letalo vrste Hurrican je bilo prisiljeno pristati na nekem nemškem letališču, kjer je popolnoma nepoškodovano padlo v nemške roke. Letalec je bil zajet. Neki drugi poskus napada angleškega letalstva je bil preprečen. Vsa sovražna letala so bila prieiljena, da so se vrn'la, brž- ko so se pojavili oddelki nemških lovskih letal. Pogreb italijanskih mornarjev na Hvaru 8plit, 3. febr. b. Včeraj je bil na Hvaru pogreb žrtev bitke med podmornico neznane narodnosti in italijanskim remorkerjem Italijanski remorker »Ursus« je bil po prvih topovskih strelih zadet in se je potopil. Od vse posadke se je rešilo samo pet članov, ki so priplavali na obalo, a so pozneje umrli. V soboto je umrl častnik remorkerja, ki je bil prepeljan na Hvar. Edin' član posadke, ki je še živ, a ranjen, je Cordinar Slepe Parodl, mehanik iz Genove. Morje je vrglo pri svetilniku Pokojni dol v soboto še dve trupli italijanskih mornarjev. Na obali Milve, na otoku Hvaru pa je morje vrglo na suho še šest trupel. Na otoku Hvaru je bilo ob sodelovanju oblasti in meščanstva pokopanih skupaj devet italijanskih mornarjev. Osebne novice Belgrad, 3. febr. m. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovana za kn.jigovodkinjo 9. [>olož. skupine pri apelaeijskem sodišču v Ljubljani Olga Maleš, dosedaj uradniška pri- Sravnica pri istem sodišču. Premeščen je Oton aš, uradniški pripravnik pol. skup. od okraj, sodišča v Brežicah na okraj, sodišče v Laško. Za predsednika obrtnega sodišča v Ljubljani je imenovan dr. Jakob Svet, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za drugega namestnika pa Anton Sporn, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. — S kral jevim ukazom je upokojen Ant. Mere, višji oficial 7. pol. skupine pri okrožnem sodišču v Mariboru, in Franc Ferjančič, oficial 7. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Prevaljah. Imenovani pa so za pisarniške uradnike 6. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Slov. Konjicah Milan Bencin, za višjega pisarniškega glavarja 6. pol. skup. pri okrožnem sodišču v Celju Al. Zapušek, za glavnega arhivarja 7. pol. skup. pri vrhovnem sodišču v Ljubljani Rudolf Dečman. Dubrovniške priloge v hrvatskih list h Ob uradnem obisku hrvatskega bana dr. Šuba-šiča v Dubrovniku so prinesli vsi hrvatski dnevniki slavno6lne članke, članke o pomenu Dubrovnika za hrvatsko narodno kulturo. Tako 60 »Novosti« prinesle posebno dubrovniško prilogo, na katere prvi strani je A Radičeva zdravica banu iz zborke Ko-navoskih nazdravica, ter pozdrav hrvatskemu banu (tedaj Zrinjskemu), kakor ga je spesnil dubrovniški pesn>k Vladislav Menčetič in je izšla v Trubije 6lo-vin6ke 1. 1665. Narodopisne slike ponazarjajo folkloro hrvatskega Dubrovnika. Uvodoma se naglaša pomen obiska predstavnika hrvatske avtonomije hrvaškemu Dubrovniku ter njeni kulturi. Zanimivi so članki, ki spremljajo v Novostih banov obisk. Tako je dr. Br. Truhelka sprožil dubrovniško pomorstvo kot znanstveni problem, Grga Novak pa je podal zgodovino dubrovniškega pomorstva od početka do propasti republike (1808) pod Napoleonom (general Marmont). Tu je v kratkem podana V6a zgodovina tega edinstvenega mesta na naši jadranski obali. — I. F. Lupiš Vukič govori o dubrovniških izseljencih, o lastnikih velikih ladjevij na oceanih ter o prodajalcih jabolk v Kaliforniji. — Dr. Ivan Esih je prestavil Dubrovnik, kakor 6e kaže v sodobni češki književnosti. V kratkih besedah navaja češko literaturo, ki se zanima za naše morje in Dubrovnik posebej, citira dela Elpla, Demla, Tichega, Nora, predvsem pa dve trilogiji: lirični ep Adolfa Veselega Veler od morja, ter trilogijo Fr. Šramka: Dubrovnik, Topla leta, ter Upor (1939—1940), roman, ki se končuje z opisom tradicionalne proslave palrona sv. Vlaha. — Iz starih spominov (Iz 1. 1860) je priobčen opis plovbe z. ladjo Mrav od Anglije do Krfa, kakor ga je opisal Marcel Kolin. Br. poroča o Dubrovniku, kot prestolnici pretendenta na ruski prestol. — Pe-tar Skok' Sveti Vlaho in njegove proslave. A. K. piše o legendi ler o resničnosti patrona 6V. Vlaha. — Dr. A. Bačič: Dubrovniški brodovi v tuji vojni službi. — Dr J. Nagy: Dubrovnik in njegov statut iz 1. 1272. — D. Klepac: Trgovska politika starega Dubrovnika. ■— Prof. V. Blaškovič Madrigalije o Dubrovniku in njegovi vegetaciji. — Ing. P. Senjanovič: Dubrovnik kot luka. Zanimiv načrt podaja inž. F. Baučič, kako bi se dalo elektrificirati Popovo polje, ter pomen za Dubrovnik. — G. Valdec piše o razmerju republike sv, Vlaha in Rusije. — Prof. Zdenka Sertič: Dubrovniški etnografski kraj. — Dr. L. Thaller: Giorgio Armenio Baglivi, najznamenitejši dubrovniški zdravnik. — Regulacija Pila (arh. Gom-boš, Kazlarič). — Dr. Jerič: Nove turistične perspektive. — A Barac: Izdajanje dubrovniških pisateljev. — Dr. S Batušič: Dubravka pred knezevim dvorom. — L Babič: Opombe k scenografičnim načrtom Gunduličeve Dubravke. — J. Benešič: Nekaj besed o Osmanu. — A. Dobronič: Muzika v starem Dubrovniku. — Ivan Goran Kovačič: Hrvatski književniki in Dubrovnik (od Ilircev do Krleža) Schneider: Letovišče družine Sorgo-Sorkovič, Ba-dalič: Igor Severjanin v Dubrovniku. — Dubrovniški trubadurji. — Na konec pa prevode proze in pesnikov raznih tujih pisateljev, ki so se spomnili Dubrovnika (Edvars, Severjanin). Tako vidimo, da je samo la priloga dnevnika »Novosti« v malem enciklopedija znanja o Dubrovniku ter njega pomenu za hrvatsko zgodovino, slovstvo, sedanjost in bodočnost. Hrvatski dnevnik nima tako velike priloge, dasi je tudi on proslavil to banovo dejanje kot zgodovinski dogodek ter afirmacijo hrvatstva na skrajnem Strokovni izpiti za zdravnike, lekarnarje, kemike in biologe Relgrad, 3. febr. m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je na podlagi zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, S 4. pravil o državnem strokovnem izpitu za uradnike resora ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 28. novembra 1910, izdal program o državnem strokovnem izpitu za zdravnike, lekarnarje, kemike in biologe. Po tem programu se bodo morali priglasi za državni strokovni izpit oddajati naj-dalje: a) za januarski izpitni rok do 15. septembra, b) za majski izpitni rok do 15. januarja, c) za septembrski izpitni rok pa do 15 maja vsakega leta. Pristojne banske uprave bodo najdalje do zadnjega dne, lo je rlo 15. IX., 15. I. in 15. V., oddale vse priglase določenim izpitnim komisijam. Kakor hitro bode priglasi sprejeti, se bo sešla izpitna komisija, ki bo določila vsakemu kandidatu temo, ki jo bo moral obdelali. Pri obdelavi naloge se kandidati tudi lahko poslužujejo naše in tuje literature ter drugih podatkov. Določeno temo bodo morali kandidati obdelati v treh mesecih in jo prepisali s pisalnim strojem v treh izvodih ter jih dostavili komisiji, lako (ia bodo vse naioge prispele v ministrstvo najdalje do I. januarja, 1. maja in 1. novembra. Na podlagi rezultata pismene naloge bo komisija dovolila kandidatom še ustmeni izpit. Kandidate, ki jim bo komisija dovolila ustmeni izpit, bo o tem komisija takoj pismeno obvestila. Kandidati, ki ne bodo mogli delati ustnega izpita, se lahko priglase za drugi prihodnji rok, ko se jim bodo pravočasno dodelile nove naloge. Zdravniki delajo ustni izpit iz naslednjih predmetov: higiena, sodna medicina, epidemijologija, socialna medicina in zakonodaja. Kemiki delajo ustni izpit iz: analitike, toksiko-logije, proučavanja vode in kontrole življenjskih potrebšči n, fiziologije in medicinske kemije, iz higiene in zakonodaje. Lekarnarji delajo ustni izpit iz: organske in anorganske kemije, dalje iz farmacevtske kemije s farmakologijo in farmakognostiko ter iz praktične farmacevtike (farmacevtska tehnologija). liiolngi pa iz: splošne biologije, iz vede o nasledstvu, iz evgenike, zakonodaje, higiene, mikrobiologije, paralitologije, Imunobiologije, fitopato-iogije, medicinske antropologije ter psihologije in pedagogije. jugu. Za uvodnik ima opis kulturnih vezi med Zagrebom in Dubrovnikom. Drugi važni članki, poleg citatov iz dubrovniških lirikov, ter hrvatskih pisateljev, so med drugimi tudi tile: Duh 6tarih mornarjev živi še danes — Dubrovnik slavi sv Vlaha. — Ob obletnici dveh dubrovniških književnikov (Sorkočevič 100 letnica, Vodopič 125 letnica) Kulturna zgodovina Dubrovnika in njegovo življenje. — Predavanje ruskega učenjaka pred 60 leti o dubrovniškem pisatelju A. Gledjeviču — Razstava in zavod dubrovniškega pomorstva. — Razvoj pomorske tranzitne trgovine v stoletjih. — Kulturno in družabno življenje v Dubrovniku. — Večni Dubrovnik je raznesel slavo hrvatskega imena po vsem svetu. — Pesmi starih dubrovniških pesnikov, Tako se že samo iz teh dveh prilog dveh hrvatskih dnevnikov vidi, kakšno zgodovinsko važnost polagajo Hrvati na uradni obisk hrvatskega bana temu biseru jadranske obale, slavni zgodovinski republiki, ter 6 kakšnim poudarkom potrjujejo hrvatstvo te svoje najlepše južne postojanke. Belgrajske novice Belgrad, 3. febr. Kakor vsako leto,' tako je tudi letos Združenje .Dubrovničanov slovesno obhajalo god zaščitnika svd.jega mesta sv. Vlaha V cerkvi Kristusa Kralja je bila ob devetih slovesna sv. maša. Pred začekom sv. maše so na prostoru pred cerkvijo slovesno razvili zastavo sv. Vlaha. Belgrad, 3 febr. m. V krogu svojih prijateljev in številnih spošlovalcev je rlanes znani kipar in akademik g. Djordje Jovanovič obhajal svoj 80. rojstni dan. Drobne novice Carigrad, 3. febr. Reuter Roosevehov odposlanec polkovnik Donovan se bo danes sestal z zunanjim ministrom iurške vlade Saradzoglom. Ni še znano, ali bo polkovnika Doiiovana sprejel tudi predsednik turške republike Ismet Ineni. Khabul, 3. febr. DNB. V zadnjem času se čedalje bolj širi kuga v pokrajini okoli Bombaya, kjer je od 5. do 11. januarja zbolelo 253 ljudi. Umrlo jih je 134. Prejšnji teden je na kugi zbolelo 130 oseb, umrlo pa jih je 65. (Nadaljevanje s 1. strani) vanje vojne. Potem pa naj se tudi osebno udeleže bojev ob strani Nemčije. Atene, 3. febr. Atenska agencija. Mornariško ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: Grška podmornica »Papanikolis« pod poveljstvom kapitana korvete Latridesa je v noči med 28. in 29. januarjem naletela v višini Brindisija na sovražnikovo tovorno ladjo, ki so jo spremljale bojne ladje. Grška podmornica je uspešno torpedirala to ladjo. V dnevnem povelju mornarici podtajnik v mornariškem ministrstvu sporoča, da je podmornica »Papanikolis« potopila sovražnikovo tovorno ladjo s približno 10.000 tonami in čestita posadki, ki jo je grški kralj za to odlikoval. Črno je grško ozemlje, belo pn albansko. Pikčasta črta po grškem ozemlju kaže, kako daleč so najprej Italijani prodrli v Grčijo. Črna pikčasta črta po albanskem ozemlju pa označuje sedanjo fronto, do katere so Grki prodrli. Iz zemljevida je razvidno, da je T e p e I e n I že od treh strani obkoljen in se nahaja v vrpči. nadalje, da jc sunek na severu prodrl že daleč proti Elhasanu. Na jugu jc fronta tik pred za--- livom, v katerem leži V a 1 o n a. / B e I lin idr b v izb b je SARGOV KALODONT prpti zobnemu. l^amnU' Amerika je že dobila oporišča na Tihem morju Japonski admiral napoveduje vojno z Ameriko f Tokio, 3. febr. DNB. Tokio Asahi šimbun ob-aimo piše o poročilu »Newyork Timesi«, da je bil med U S A, Avstralijo in Novo Zelandijo dosežen sporazum o skupnih pripravah v južnem delu Tihega oceana. Ta sporazum, pravi japonski časopis, pomeni poskus Združenih ameriških držav, da okre-e svoje strateške postojanke v južnem delu ihega oceana. Anglija je v tajnosti zgradila letalska oporišča na svojih otokih iu v Tihem morju. Ta letalska oporišča obenem s tistimi v Avstraliji in Novi Zelandiji, bodo v kratkem dana na razpolago Združenim državam Severne Amerike. Kot pomorska oporišča prihajajo zlasti v poštev Melbourne in Syd-■ ey v Avstraliji in Devon Por t na Novi Zelandiji. Odločenost Amerike, da Avstraliji dobavlja razne vrste letal ter poskus Wa-shingtona, da uvede letalsko progo v Avstralijo in Novo Zelandijo, kažeta, v kakšno smer se stvari na tem področju razvijajo. Vsi ti poskusi Združenih držav, pripominja Tokio Asahi Šimbun. jasno kažejo namero Vfashingtona, da z vsemi sredstvi prodre ter se utrdi v južnem delu Tihega morja, vvashingtonska vlada pa z namenom, da v pretirani propagandni obliki pripravi ameriško javnost, prikazuje javnosti japonsko politiko na tem področju. Nizozemska vlada ne dovoli svojim kolonijam, da bi sodelovale z japonskim »novim redom« Tokio, 3. febr. DNB: V zunanjem ministrstvu so sporočili, da je nizozemski poslanik v Tokiu general Papet danes obiskal zastopnika zunanjega ministra Ohačija ter mu sporočil sklep nizozemske vlade v Londonu, da oporeka priključitvi Nizozemske Indije v vzhodnoazijski življenjski prostor pod vodstvom Japonske. Zastopnik osrednjega obveščevalnega urada pri japonski vladi jx>slanik Iši je dejal, da japonska vlada tega koraka ne smatra za uradni postopek, ker položaj vlade v Londonu še ni razjasnjen. • Tokio, 3. febr. DNB: V Tokiu jc zbudila veliko zanimanje vest iz londonskega vira, da je nizozemska vlada v Londonu naročila svojemu poslaniku v Tokiu, generalu Papstu, naj obvesti japonsko vlado, da nizozemska vlada odklanja sodelovanje pri delu za novi red v vzhodni Aziji pod pokroviteljstvom Japonske. Vse japonsko časopisje to poročilo tudi obširno komentira. Listi pa poudarjajo, da o tem uradno še ni ničesar znanega. Kljub temu pa ne bi nikogar presenetilo, če bi nizozemska vlada v Londonu, ki je pod neposrednim angleškim vplivom, zavzela takšno stališče — pripominja »Tokio Asahi Šimbun«. »Jomiuri šimbun« v svojem komentarju pravi, da jc ustanovitev vzhodnoazijskega življenjskega prostora, na čemer dela Japonska, za vse vzhodnoazijsko pleme .vprašanje življenja ali smrti«. Man-džukuo. Kitajska, Šiam in Francoska Indokina so že izrazile svojo pripravljenost za sodelovanje v tem novem okviru. Samo Nizozemska Indija odklanja sodelovanje pri delu za novi red, kakor se je to jasno videlo iz nedavnih izjav generalnega rav- Kdo nam ed'ni more pomagati Nek ameriški časnikar je ▼ reviji »Fortune« napisal razmišljanja o propadanju prote-stantizma v Zedinjenih državah severne Amerike. Lanskega leta — pravi — so zaprli nad tisoč protestantovskih cerkva, dočim rimskokatoliška cerkev narašča tako po številu vernikov, kakor po intenzivnosti njihovega delovanja. Temu se ni čuditi. Katoliška cerkev podaja ljudem jasen in globok nauk, na podlagi katerega se jim ni težko usmeriti tudi v sedanjem času, ki poraja težavna vprašanja, katerim protestantizem ni kos. Geslo o svobodnem iskanju Boga, o svobodni vesti in o krščanstvu, ki vlada v naših srcih, so sicer, če jih pravilno razumemo, resnična, ne morejo pa človeka popolnoma zadovoljiti, ker so, prvič, porodila mnogo slabih posledic, če pomislimo, da so se pretiravala ali pa celo v čisto zmotnem smislu nmevala; drugič pa želi današnje človeštvo vedeti, v kaj naj veruje, kakšno je božje bitje, kaj konkretno od nas zahteva in kakšen bodi svet in družabni red rsaj po svoji nravstveni strani, da bi mogel človek dejavno sodelovati pri oblikovanju pravičnejše družbe in boljšega mednarodnega soživljenja narodnih občestev na tej zemlji. Glede vsega tega pa nam protestantizem ne nuja nobene trdne opore in je protestantovski svet sam ločen v brezštevilne cerkve, sekte, stranke in struje naravnost nasprotujočih si smeri. Ljudje zapuščajo protestantovska verska občestva in državna statistika jih šteje med brezverce, v resnici pa verujejo v Boga in bi radi sledili cerkvi, če bi bila prava in bi Jim izkazovala potrebno duhovno pomoč v vprašanjih njihovega osebnega življenja ter jim hkrati mogla pokazati pravo pot za reševanje javnih problemov časa. Združene države severne Amerike se prej ko slej naslanjajo na krščanska načela, katera je vdihnil njihovemu ustavnemu življenju in pojmovanju veliki Jurij Washington, toda tudi on je že bil sin dobe industrializma, čigar načela in praksa danes vseskozi določajo javno življenje Amerike. Ta duh pa je popolnoma materialističen in prav protestantovska cerkev je tista, ki proti temu zlu nima nobenega leka, dasi bi ga mogla dati, pa je 2e čisto oslabela in sama že skoraj popolnoma posvetnjena. Tukaj more pomagati samo katoliška cerkev, ki nas uči prave hierarhije vrednot v zasebnem in javnem življenju. Mi Amerikanci moramo začeti poslušati njen glas, ker drugega ni, ki bi nam res mogel pomagati. natelja v finančnem ministrstvu Nizozemske Indije. Na takšno vedenje Nizozemske Indije brez dvoma neposredno vplivajo Združene ameriške države in Anglija — piše omenjeni list in končno ugotavlja, da Nizozemski Indiji v primeru, čc bo še dalje zavzemala nepionurljivo stališče, grozi nevarnost, da bi jo kot skii|>nost, ki je izven življenjskega prostora, naj^adli vzhodni narodi. Grožnje japonskega admirala Tokio, 3. febr. DNB: Japonski f>omorski strokovnjak kontraadmiral Sekine, je napisal v listu »Iloči« zanimiv članek, v katerem govori o možnosti oboroženega spopada med Japonsko in Ameriko. V začetku jx>udarja, da Jajx>nska niti malo ne namerava sprožiti tak oborožen sjtopad z Ameriko. Sekine prav tako dvomi, da bi Združene države v tem trenutku prevzele pobudo za tak razvoj japonsko-ameriških odno-šajev. Pripominja namreč, da Združene države zdaj ne morejo na eni strani vsestransko podpirati Anglije, na drugi pa se vojskovati z Japonsko. Po mnenju Sekine Amerika tega ni zmožna zato, ker je industrijska zmogljivost Amerike nezadostna, in ker tudi ameriško brodovje ni dovolj močno, da bi moglo izvesti to dvojno nalogo. Sekine trdi, da ima ameriško brodovje danes 15 bojnih ladij, 6 matičnih ladij za letala, 18 težkih križark, 17 lahkih kri-žark, 80 rušilcev in 34 podmornic. S takšnim bro-dovjem se ni mogoče vojskovati z Jaiionsko, ki razpolaga z zaiatno večjo pomorsko silo, in zato tudi ni verjetno, da bi se Združene države Severne Amerike spuščale v to pustolovščino — zaključuje svoj članek omenjeni japonski pomorski strokovnjak. Hillkiejev načrt o popolni zvezi med Ameriko in Anglifo London, 3. febr. b. IIP poroča: Tukajšnji ameriški krogi so mnenja, da \Villkiejevo potovanje v Anglijo ni imelo samo namena, da okrepi njegovo prepričanje, da je Angliji potrebna največja pomoč, nego je pri tej priliki v njem dozorel tudi načrt za način sodelovanja obeh držav po vojski. Ta načrt predvideva izmed ostalega gospodarsko in socialno zvezo med Združenimi državami Severne Amerike in Anglijo, pri čemer se bodo odpravile vse sedaj obstoječe te/.koče z naselitvijo Angležev v Združenih državah Severne Amerike. Angleže bodo smatrali kot polnopravne državljane Amerike in obratno Amrrikance kot državljane Anglije. Nadalje predvideva ta načrt, da se bodo izenačili tečaji dolarja in funta in da se bodo odslej medsebojno izmenjavale tudi industrijske izkušnje in iznajdbe obeh držav. London, 3. febr. t. Rooseveltov odposlanec v Angliji Willkie je obiskal Liverj>ool in si ogledal tamkajšnjo škodo, povzročeno od nemških letal. Jutri ho sprejet pri kralju in kraljici in ho s tem zaključil svoj obisk v Angliji. V torek odpotuje nazaj v Ameriko z letalom ter bo pred ameriškim kongresom zagovarjal nujnost ameriške pomoči Angliji. >A'ashington. 3. febr. h. Seja senata se je pričela danes ob 10.30 krajevnega časa. Na obrazih posameznih demokratskih senatorjev se je videlo, da računajo z veliko zmago, medlem, ko so republikanci še vedno pripravljeni, da se bore za predlog, s katerim l>i se Rooseveltu omejilo pooblastilo za eno b>to. Glasovanje bo predvidoma v petek. Bolgarski poslanik v Belgradu umrl Razkol med zasedenim in nezasedenim delom Francije? Pariz. 3. fobr. b. Sedaj je prispel odgovor kanclerja Hitlerja na pismo, ki mu ga je bil pisal maršal Petain 25. decembra 1941, kako namerava uresničevati ncmško-francosko sodelovanje. Vsebina odgovora ni še nikomur znana razen maršalu. Pismo je zelo kratko in stavlja na Petainovo vlado čisto konkretne zahteve, nikakor pa ne zapira vrat za nadaljnja pogajanja. To se strinja z namero, ki jo razodevajo pariški listi, ki so skoraj vse v ostri opoziciji proti vladi v Vichyju. Pišejo namreč, da maršal Petain nikakor ni toliko odgovoren za zadržanje vlade, kolikor drugi njegovi svetovalci. »l.es nouvcux temps« zahteva, da se imenuje nova vlada, ker je sedanja vlada kriva, da maršal Petain ni hotel razgovora z Lavalom. da bi se popravila napaka, ki je bila storjena 13. decembra, ko je maršal pozval Lavala, naj vlado zapusti in ca je po nasvetu generalov interniral v Ferte-IIauterive. Sploh morajo ti generali odstopiti — pravi Les noveaux temps — ker igrajo dvojno vlogo, zagotavljajoč Nemčijo, da so za lojalno sodelovanje z njo, na drugi si rani pa držijo z Anglijo. List zahteva ludi odstranitev Flandina. Delo, ki se je bilo začelo po jx>govoru maršala Petaina s Hitlerjem v Mouloireu. se mora na vsak način nadaljevali, ker gre za Francijo, ki da mora v bodoči Evropi sodelovati z ramo ob rami z Nemčijo ter drugimi evropskimi velesilami za novi svet, v katerem Anglija ne sme imeti več besede. Enako ostro napada vlado v Vichyju Paris-Soir, ki dolži Petaina, da je napravil revolucijo, ko je sestavil nacionalni svet, ki pomeni diktaturo. Vlada v Vichyju da dela na revoluciji v Franciji in na razdvojilvi naroda. Resni politiki označujejo položaj v Franciji kot zelo napet, češ, da je nasprotstvo med Parizom in Vichyjem doseglo svoj višek. Medtem ko so v Parizu za zasedeno Francijo ustanovili enotno stranko pod imenom »Rassemblement natio-nal populaire« so v Vichyju ustanovili »Rassem-blement nalional«, da bi Parizu nagajali. Za La-valovo |x>jniovanje, ki prevladuje v Parizu, se zlasti zavzema časnikar Jean Luchaire. Ta piše, da vlada v Vichyju ne more bili lojalni sodelavec Nemčije. Petainov nacionalni svet napada, češ, da jjomcni »politično prevaro, da bi se Francija vrnila k monarhičnemu despotizmu, kakršen je vladal pred francosko revolucijo.« V pariškem ftoliličnem svetu kroži šlager, da je treba »jetnika v Vich.vju osvobodili«. Novoustanovljena stranka »Rasscmblement national populaire«, ki so jo ustanovili v Parizu 1. februarja, je objavila sledeči program: 1. Francija se mora urediti v Evropo, 2. treba jc izvesti narodno revolucijo. V zunanjepolitičnem oziru mora ostati Francija edina in zvezana s svojimi kolonijami ter kol celota sodelovati z Nemčijo pri politični, duhovni in gospodarski obnovi Evrope. V notranjepolitičnem oziru je treba ustanoviti režim na podlagi nacionalizma. V tem oziru je vrhovno načelo »čistost francoskega plemena in fizični ter duhovni preporod francoske rase«. Gospodarstvo mora biti korptorativno in vodeno od države. Trusti morajo izginiti in delavci morajo postati enakopravni činitelj proizvodnje. Hudo se zavzema za ta program tudi Doriot v »Crie de peuple«, ki pravi, da je prišla za Francijo ura, da »izbere ali resnično evropsko politiko ali pa privezanost na umirajočo angleško plulokracijo«. Za tem gibanjem stojijo v prvi vrsti Goiy, ki vodi bojevnike iz minule svetovne vojne; Koiy kot zastopnik sindikata kovinskih delavcev in od Lavalovega ožjega kroga Catpula in de Fontenoiy. Najbolj ostro pa piše »L'Oeuvre«, ki ministre v Vichyju napada naravnost kot »zločince«. Le 24 ur časa je še — vzklika ta list — da se Francija reši. Kot posredovalec v tem nevarnem r>oložaju je naslopal lvonski nadškof Gerlier, ki se je te dni vrnil iz Rima, kjer je bil v avdienci pri papežu. Imel je 31. januarja razgovor z maršalom Petainom in zunanjim ministrom Flandinom. Vsi so prepričani, da stojimo tik na pragu usodnega preobrata, ki se mu ni mogoče izogniti, ker Nemčija vljudno, toda odločno od maršala zahteva jasne odločitve. Značilni sklepi rudarjev v zasedenem delu Francije Pariz, 3. februarja. A A. DNB. Prvič po sklenitvi premirja so danes zborovali v Parizu zastopniki francoskih rudarskih podjetij. Rudarskemu zborovanju je tisk posvetil veliko pozornost. Na njem so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Odstranitev nazadnjaštva, ki dela proti delavcem; 2. podpiranje delavcev, ki jim je vojna vzela zaslužek; 3. politično sodelovanje v Evropi ob podpiranju nemško-francoskega medsebojnega sodelovanja. Ženeva. 3. febr. AFI. Iz Vichyja poročajo, da je admiral Darlan nocoj odpotoval v Pariz. Najbrže nesel s seboj odgovor maršala Petaina na Hitlerjevo pismo. Laval ustanavlja vlado Bern, 3. febr. t. AFI. Tukaj potrjujejo poročila, da snujejo v zasedenem delu Francije novo stranko, ki bi vzela na svoj program tesno Belgrad, 3. febr. b. Bolgarski poslanik v Belgradu dr. Stoilov je umrl zjutraj ob 7.35. — Zbolel je za pljučnico in je odpovedalo srce. V Belgradu jc bil poslanik od aprila 1940. Star jc bil 52 let. Dr. Stoilov se je rodil 15 januarja 18fifl v Sofiji kot sin bivšega predsednika bolgarske vlade Konstantina Stoilova. Gimnazijo je dokončal v Sofiji, pravo in doktoral pa v Berlinu. V diplomatsko službo je stopil leta 1014. (M 1917 do 1920 je bil tajnik pri predsedništvu vlade. Za časa vlade To-dorova je kot svetnik poslaništva služil na Dunaju in v Rimu. Od 1933 do 1935 je bil šef protokola pri bolgarskem zunanjem ministrstvu, nakar je bil imenovan za poslanika v Budimpešti, kjer je ostal vse do imenovanja za j>oslanika na našem dvoru 4. maja 1940. Kol šef protokola je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone 2. stopnje, in sicer o priliki obiska blagojiokojnega kralja Aleksandra v Sofiji leta 1934. sodelovanje z Nemčijo. Predsednik te stranke bi bil Laval, ki bi bil najbrže tudi pripravljen, da prevzame predsedstvo kakšne posebne vlade, če bi razvoj šel tako daleč, da bi Laval na nasvet nemških oblasti v zasedenem delu Francije sestavil posebno vlado, ki bi bila neodvisna od maršala Petaina in bi nemoteno pospeševala sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Policijski prrfekt v Parizu Langeron je bil zaprt. Obtožujejo ca. da je dovolil, da je med pariško policijsko četo svobodno obstajala in se udejstvovala skupina, ki je podpirala generala de Gaullea. Rnzven policijskega prefckia je bilo aretiranih še 100 uradnikov policijske prefekture. Madžarski rfmožgansk! frust n Budimpešta, 3. febr. AFI. Bivši madžarski finančni minister in pozneje tudi predsednik vlade 1 m r e d y, ki velja za prijatelja Nemčije, je ustanovil društvo gozdarskih strokovnih izvedencev, neke vrste »možganski trusk, ki ima nalogo pripravljati vse potrebno za gospodarsko življenje Madžarske jk> vojni. Ta možganski trust, ki mu je predsednik vseučiliški profesor Suran-nyi, pa naj bi pripravil načrte za vse tri možnosti: 1. za primer nemške zmage. 2. za primer zmage Anglije, in 3. za primer kompromisa med Nemčijo in Anglijo. V nekaterih krogih v Budimpešti so Iinredyju vzeli za zlo, da jemlje v možnost tudi poraz Nemčije, češ, da je voditelj Nemčije, s katero ie Madžarska s svojim pristopom v trojni zvezi sedaj povezana na življenje in smrt, Zemljevida prikazujeta obseg Nemčije takrat, ko je v Nemčiji prevzel oblast Hiller, ter obseg Nemčije na novega leta dan 1941. Zemljevid nam pravi, da si jc Nemčija inedtem priključila na jugu Avstrijo, na vzhodu Češko in Moravsko ter Poljsko z Gdanskom, na zahodu pa E u pen in Malmedy v Belgiji, nadalje kneževino Lukscmhurg in francosko Al-zarijo in I.oreno. Niso pa priključene, kakor vidimo Norveška, Danska. Belgija, Nizozemska in Francija, Tudi Slovaška ni označena kot da bi se nahajala v objemu nemške države. odločno dejal, da bo zmagala Nemčija že letos. Imredy da je zagrešil defetistično dejanje. V drugih krogih pa spet občudujejo spretnost madžarske taktike, ki da ima pripravljena v ognju kar tri železa, češ eno ho že dobro. Zadnje dni je zaradi dogodkov v Romuniji naraslo iinraz|ora. Nemiri v južni Afriki Johannisburg, 3. februarja. AA. Nemiri, ki so v soboto zvečer izbruhnili v Johannisburgu, niso zavzeli večjega obsega. V nedeljo i*e je pripetil samo en incident, ko sta bila popoldne v središču mesta nafiadena dva vojaka. Ukinjeni pa so v vojski vsi dopusti, vojaki pa poklicani na svoja zbirališča. Vojska vzdržuje red po me«lu. V nedeljo zvečer je veliko število radovednežev napolnilo ulice, kjer so sp prejšnji dan odigrale manifestacije. — Vplivni listi pišejo, da hi bilo napačno te dogodke smatrali za pteveč resnp ali pa jih tudi jemati preveč lahko. Ker je ta dežela imela zelo viharno preteklost, sp spdanji dogodki ne morejo smatrati kot izraz splošnpga razpoloženja v državi. Smučarske tekme v Cort m d'Ampezzo Cortina rl'Ampc:zn, 3. febr. A A. DNB. Danes so sp nadaljpvalp smučarske tekinp za svetovno prvenstvo. Pri štafptnpm toku na progi 4 krat 10 km jp zmagalo moštvo Finske v času 2:31.07. Druga je Švedska « časom 2:32 15, tretja Italija, četrta Nemčija, ppta Švica, šesta Slovaška. » Newyork. 3. fpbr. b. Iz Damaska poročajo, da jp sevprno Sirijo zadel katastrofalen jiotres. 3.000 ljudi jp ostalo brez strehe, število mrtvih pa še ni ugolovljeno. Stran 4 Kreditna politika Narodne banke Ker je ravno (a leden prešla Narodna banka na nov upravni reiiin. je pripraven fus, da naredimo primerjavo med tem. kar jo bilo pred petimi leti, in lent. kar je danes. Začetkom leta Itlilti je Narodna Imnka v Sloveniji imela odobrenih kreditov Kil.1100.000, dočim jih je danes odobrenih 4:18,000.000. Od odobrenih kreditov je gospodarstvo izrabilo začetkom 198« leta 131.0110.000, začetkom tega leta pa 150.000.0011 din. 1'otemtakem je bilo začetkom leta 1!):i(> neizrabljenih 30,00(1.000 din, začetkom lega leta pa 288,000.000 din. Ce priohčujemo le številke, ne delamo to zaradi lepa. -da hi jih vsi enako tolmačili. Razumni jih bodo po svoje, nergači pa zopet po svoje. Inleresantno je, f« pogledamo še likvidnost našega kreditnega trga, ki je z gornjimi štcul-kami v tesni zvezi, V letu ItKHl je bila likvidnost naših denarnih zavodov primeroma majhna. Pri Narodni banki sit imeli neizrabljenih kreditov in dohroimetja »a žiro-računu komaj 104.0110.00(1 dinarjev. Začetkom tega leta so pa imeli neizrabljenih kreditov in dohrninietja na žiro-računu 401„000.000 dinarjev, ali skoraj pol milijarde. Ce pribijenio k tej likviditelni rezervi še blagajniško gotovino in dobroimetje pri poštni hranilnici, laliko računamo, da imajo slovenski denarni zavodi skupne likviditetne rezerve nad 700 milijonov dinarjev. Z drugimi besedami: likvidni so 1. nad 311% svojih aktiv. Ce pa upoštevamo še blagajniške zapise, se pa ta odstotek dvigne na 35% do 40%. S tem pa seveda še niso izčrpane vse možnosti nabave likviditetnih kreditov. Zato upravičeno lahko trdimo, da se vlagateljem naših denarnih zavodov sedaj ni treba bat i, da bi sc ponovilo Io, kar se je zgodilo lola 11)31. Pred izpremembo finance politike Pred izvajanjem starostnega zavarovanja delavstva Dne 1. septembra se je začelo v naši državi izvajati zavarovanje delavstva za starost, onemoglost in smrt. Toda sadovi tega zavarovanja niso bili vidni za delavstvo takoj, ker je bilo treha čakati na potek predpisane čakalne dobe. Čakalna doba je bila določena pri posmrtninskem zavarovanju na 200 tedenskih prispevkov, pri starostnem zavarovanju pa na 500 tedenskih prispevkov. Čakalna doba za posmrtninsko zavarovanje je polekla avgusta 1939, julija letos pa poteče tudi čakalna doba za ostalo starostno zavarovanje našega delavstva. Onemogloslno zavarovanje ima velik pomen za naše delavstvo, (llavni pogoj za onemogloslno zavarovanje je trajna ali začasna onemoglost. V smislu zakona o zavarovanju delavcev je onemogel oni, ki si ne more zaradi bolezni, starosti ali drugih hib služiti z delom po svojih močeh niti tretjine onega, kar si služijo z najetim delom telesno in duševno zdrave osebe iste vrste in podobne izobrazbe v istem okraju. V vsakem primeru se mora onemoglost ugotoviti z zdravniškim pregledom. Pravico do onemoglostne rente si pridobi zavarovanec, ko jo na predpisani način zanj vplačanih 200, oz. 500 tedenskih prispevkov. Višina rente se določa po tedenskih prispevkih. Dokler ni vplačanih 500 tedenskih prispevkov, znaša invalidska renta osemkratni znesek povprečnega na leto vplačanega zneska za onemoglega zavarovanca. Ciin pa je vplačanih 500 tedenskih prispevkov, znaša invalidska renta dvanajstkratni znesek povprečnega letnega prispevka. Toda kaj nam kažejo praktični računi. Zaradi sedanjega dviga cen so postale rente premajhne. Delavec, ki je bil na primer od 1. septembra 1937 do 2. avgusta HUl v stalno najvišjem razredu. bo dobil mesečno rento 510 dinarjev. To je najvišja renla. ki se izplača v najboljšem primeru, če ni bilo zavarovanje nikdar prekinjeno niti z enim dnem bolezni. Toda ta renla v da-dašnjih časih ne predstavlja dosti. Potrebne bodo k njej doklade, ki jih pa sami zavarovanci doslej niso dejansko plačali. Treba bo ali prispevke zvišati ali pa poskrbeti drugače za kritje zneskov, ki bodo v ta namen potrebni. To je postopanje, ki lahko privede do nevšečnih posledic. Da bodo našemu delavstvu pravice varovane v najvišji meri. da bo dejansko v primeru potrebe dobil rento, ki ho odgovarjala tudi prejšnji kupni meči, po kateri je zavarovanec plačeval prispevke, je potrebno, da se najprej izvede ustalitev cen, ki je nujen predpogoj za uspešno funkcioniranje vsakega starostnega zavarovanja. Izvoz drv in oglja v Švico Ravnateljstvo za zunanjo trgovino opozarja izvoznike na stanje pri izvozu drv in oglja v Švico, kakor tudi pri izvozu orehoviue sploh. 1. Prva tretjina kontingentov lesnega oglja za izvoz v Švico, ki je bila določena s sporazumom od 3. decembra lanskega leta, je v celoti izčrpana in se prošnje za izvoz oglja v Švico ne bodo več sprejemale na račun prve transe. Kakor je znano, se bo izvoz po drugi stranši začel v juniju tega leta iu se bo reševanje prošenj, ki bi med tem časom prispele na ravnateljstvo za zunanjo trgovino, odložilo do maja tega leta. 2. Pozivajo se izvozniki drv, ki jih nameravajo izvažati v Švico v okviru 111 po določbah sporazuma s Švico od H. decembra lanskega lela, da do 15. februarja tega leta vključno pošljejo ravnateljstvu prošnje, da se jim izda izvozno dovoljenje za izvoz 5000 vagonov na račun prve tranše Prošnje, ki bi jih prejelo ravnateljstvo po tem roku, se ne bodo mogle upoštevati. Prošnje pa morajo biti sestavljene popolnoma točno po navodilih okrožnice št. 6(30 od 4. februarja lega leta, ker drugače ne bodo upoštevane. Ojiozarjamo izvoznike, da vlagajo prošnje samo za blago, s katerim efektivno razpolagajo in v skladu z veljavnimi pogodbami s pooblaščenimi švicarskimi uvozniki. 3. Kontingent 500 vagonov, ki je bil odobren julija meseca lani za izvoz orehovih panjev v države, za katere velja klirinško plačevanje, je v celoti izrabljen. Po sklepu izvoznega odbora ravnateljstvo za zunanjo trgovino ne bo izdajalo dovoljenj za izvoz orehovih paniev preko tega kontingenta. doklei ne bo izdan pravilnik za izvajanje uredbe o pogozditvi gollčav m izvozu orehovega lesa in dokler ne bodo izdani odloki, s katerimi bodo v soglasju z določbami tega pravilnika predpisani pogoji za vlaganje prošenj za izvoz orehovih panjev. Z ozirom na to se priporoča izvoznikom, da .. ---— ! — ....»alnliof,,,, nrnSnn j tn 17V07 SJJIU1I lic pu™[,iajO 1 a. ua,ti.|o« » „ pivB.-.lj ----- orehovih panjev, dokler ne bo objavljen postojiek, o katerem je govora. Imenovanje novega guvernerja in upravnega t odbora Narodne banke je vzbudilo pred dnevi pre- I cejšnjo iiozornost. S tem imenovanjem je očividno 1 hotel finančni minister pokazati, da etatizacija Na- | rodne banke ni tuko huda stvar, kot se je to zdelo : nekaterim, in da l>o Narodna banka laliko vodila , razmeroma neizpremenjeno politiko, saj je bil že ludi prej finančni minister merodajen za osnove njene |ioslovne politike. V zvezi s tem jo bilo govora tudi o novem ministru za prehrano, ki ji! znano prišel iz krogov vodilnega uraduištva Narodne banke. Listi so citirali zlasti njegov članek v novoletni i Pravd i , v katerem je g. dr. Protič, ko še ni bil minister, dal značilne |>oglede na naš sedanji gospodarski iu finančni položaj. Za presojo delovanja novega ministrstva za prehrano je značilno, da je začasno ustavljeno izdajanje dovoljenj za razna povišanja cen. Obenem s teui je bilo tudi objavljeno, naj ne kujnijejo interesenti blaga 111 surovin po cenah, ki onemogočajo prodajo po sedanjih cenah Iz tega bi bilo skle-pati, da pripravlja novo ministrstvo veliko bolj uspešne ukrepe proti dviganju cen in da je zaradi tega ustavljeno zviševanje cen. Ni pa seveda točno rečeno, ali bo ta »stop* cen veljal dolgo časa, ker bi v primeru, da ne nastopijo vsi razlogi, ki govore za ustalitev cen. nastal v gospodarskem življenju, zlasti pa v preskrbi zastoj, ki danes ni potreben, •še manj pa zaželjen. - Zadnje dni so se pojavili tudi glasovi o izpre-membi naše finančne politike, čeprav smo .še nedavno slišali govor finančnega ministra, ki je smatral, da je odgovoril na vse kritike, Sedaj se pojavljajo zopet novi glasovi, ki zlasti poudarjajo, da je potrebno ustalili kupno moč dinarja, za kar so dobili povoda v zadnjem govoru novega guvernerja Narodne banke g. dr. Radosavljeviča. V zvezi s tem navajamo tudi pisanje »Jugoslovanskega kurirja«, ki ima, kot znano, dobre zveze s finančnim ministrstvom. »Jugoslovanski kurir« pravi, da je treba že v prihodnjih dneh pričakovati pristopa merodajnih faktorjev h konzulliranju uglednih javnih delavcev in zastopnikov gospodarstva glede tega vprašanja. Na drugi strani doznava »Jugoslovanski kurir«, da bo posvečena posebna pozornost izvajanju čim obsežnejšega varčevanja ludi pri izrednih izdatkih države, znano pa je tudi že, da želi ministrstvo financ v novem proračunu izvajati maksimalno varčevanje. Glavna teža tega vprašanja je po mnenju »Jugoslovanskega kurirja« v tem, da bi se z ukrepi, ki se pripravljajo, razbremenila Narodna banka, ki je danes edini kreditor izrednih državnih potreb. Svrha je namreč zaustaviti povečanje obtoka bankovcev in najti druge izvore, ki lahko v |>olni meri zagotove kritje izrednih državnih potreb. Vse to so vesti, ki napovedujejo v bližnji bodočnosti izpremembo finančne politike, kakor so jo zahtevali strokovnjaki in na to opozarjali že me-sec sem, da bi se tako na denarni strani odstranili vzroki, ki so poleg drugih faktorjev dovedli do zvišanja cen in s tem ovirali vzdrževanje socialnega in gospodarskega ravnotežja v državi. Mednarodna politika cen V prejšnji svetovni vojni od 1914 do 1918 so cene v vseh evropskih državah ter v Severni Ameriki izredno narasle, draginja se je torej znatno povečala, kar je imelo za posledico socialne boje, ki so rušili socialne in gospodarske temelje držav, V Cene ržene in soržične moke Kr. banska uprava, referat za kontrolo cen, objavlja: V trgovini v dravski banovini se je pojavila ržena in soržična meka po znatno višjih cenah, kakor so določene za pšenično krušno moko. Ta moka se kupuje po večini v okrajih Murska Sobota in Dolnja Lendava, kjer se nudijo za rženo in soržično moko cer.e. ki 60 daleko višje od zakonitih cen za pšenično moko. Tudi za pšenico in rž sc plačujejo v teh okrajih cene, ki so nedopustno visoke. — Z ozirom na to se obrača trgovini z mlevskimj izdelki pažnja na to. da stojijo moke vseh vrst, torej tudi ržene in soržične, v kolikor gre za prodajo na veliko, pod kontrolo cen. Trgovci, ki to moko kupujejo, morajo zaprositi zato za odobritev cene pri kr. bnnski upravi. Kr. banska uprava pa načeloma ne bo odobravala za rženo ali soržično moko višiih cen, kakor za pšenično moko. Proti vsem trgovcem in zadrugam, ki bi prodajali od dne te objave na veliko rženo aH 6oržično moko brez odobrenja po višjih cenah, kakor so določene za krušno pšenično moko, bo uveden kazenski postopek po uredbi o kontroli ceu. Gospodarska tekma za Balkan Geopolitične vezi med Italijo in Balkanom so predmet podrobnega razpravljanja Roberta Dra-cchija v tržaško-milanski reviji »Geopolitica«. (»LItalia nell' economia degli stati Balcanici dal 1918 al 1938.«) Člankar ugotavlja, da so države medsebojno najbolj navezane z gospodarskimi odnosi. Prav na gospodarskem področju pa se je pokazala v dvajsetletju 1918—1938 nujnost povezanosti Balkana z zapadom. Pracchijeve glavne misli in številke (pri katerih se omejimo bolj na Jugoslavijo) so takele' Dvajsetletje med evropsko vojno in sedanjo svetovno vojno je v življenju vseh narodov posebno značilno. Politični obraz Evrope se je menjal, z njimi tudi gospodarske težnje. Tri velesile: Rusija, Italija in Nemčija so izpodrivale iz jugovzhodnega evropskega področja britanski gospodarski in politični vpliv. Zaradi političnih razmer pa sta ostali na Balkanu kot tekmovalki le Italija in — Nemčija. Dobro so ločena v članku tri razdobja v teh dvajsetih letih. Prvo sega do 1. 1927. Tedaj ie stala Italija na jugoslovanskem trgu na prav odličnem mestu. Od vsega uvoza Jugoslavije je na Italijo odpadlo 16.4%, v letu 1924 pa celo 20.5%. Nemčija je v tej dobi dosegla največ 12%, Britanija pa 8%. Za Bolgarijo daje povprečni uvoz sledeče številke: lz Italije iz Nemčije iz Britanije 13.5% 21% 13?ž Največ pa jc Italija pošiljala v Albanijo, kjer stoji med vsemi uvozniki « 70% na prvem mestu, Na grškem trgu je pa daleč za Ameriko in Britanijo z 8.5%. Drugo dobo dvajsetlctja označuje svetovna kriza okoli I. 1930 Italijanski uvoz na Balkan je počasi padal. V Albanijo skoraj za polovico Še večji gospodarski umik r. balkanskih trgov je pa posledica ženevskih sankcij in njim sledeče- sedanji vojni pa je povsod skušala državna politika preprečiti dviganje cen m s tem neppregledne socialne posledice zvišanja cen Med temi državami je gotovo na prvem mestu Nemčija, ki je že leta 1936 izdala odredbe proti dviganju cen in je istočasno dala vse gosjjodarstvo v službo ponovne oborožitve Seveda 111 popolnoma uspelo zadržati cene na višini leta 1936 in 60 morala bit:- dovoljena nekatera zvišanja cen; na drugi strani pa ie nemški politiki uspelo znižati nekatere %ažne cenc Trgovina pozna samo odstotke zaslužka, katere ji dovoli država. Ti odstotki se večkrat izpreminjajo. Tako je bila nedavno znižana stopnja za zaslužek v tekstilni trgovini, v kolikor je znašala nad 30%, za 10%. Večje težave so nastale v priključenih ozemljih zaradi različne ravni cen V začetku so bile n. pr. vse cene v češko-moravskem protektoratu vezane, nato pa se je počasi začela prilagoditev stanju v Nemčiji. Predvsem pa so morale biti zvišane mezde, za približno 30%, v kmetijstvu celo za 35%. Na drugi strani pa so skušali držati cene nizko, ker so se pač zavedali pomena stalnosti cen in mezd. Tudi v Francji so začeli kmalu z uradno kontrolo cen, ki je konec koncev stremela za obdrža-njem prejšnjih cen, vendar «0 nastopile take težave, da raven cen v Franciji ni mogla biti vzdrževana na prejšnji višini zaradi izpremenjenih zunanjepolitičnih odnošajev, V Angliji niso pustili cen enostavno naraščati 111 so bile cene podvržene gospodarskim ukrepom vlade, da jih obdrži na primerni višini. Toda vedno večje težave z dovozi in povišanje prevoznih stroškov ter zavarovalnih premij, so povzročili, da 60 se cene na debelo v Angliji dvignile za okoli 40%. Življenjski stroški pa 60 narasli v mnogo manjši meri. Seveda pa še vedno naraščajo. Amerika je v posebnem položaju. Njen izvoz v Evropo je 6koraj popolnoma prenehal. To velja za vse ameriške države, ki so imele v Evropi največje kupce, ako vidimo, da Amerika sama zmanjšuje kmetijsko površino, dočim jo mora Evropa raz-širjevati. Zaradi teh težav 6e ni pokazala tendenca k zvišanju cen in so cene ostale v glavnem neiz-premenjene. V Evropi ima velike težave Švica. Njena kontrola cen je začela delovati takoj, ko 6e je začela vojna. Toda vedno več'predmetov je bilo, za katere je bilo treba odobriti višje cene. To 6e je začelo tudi v kmetijstvu. Ker so cene in življenjski stroški narasli, se je to poznalo kmalu ludi pri plačah in mezdah in tako izhaja sedaj tudi s te strani pritisk na cene, da bi šle navzgor. To stanje zadaja seveda švicarski politiki veliko težav, ker se Švica boji da ne bo glede cen ostala osamljen otok v Evropi in da bo kasnejša prilagoditev na cene v ostalih važnih državah zvezana z velikimi težavami. Na Madžarskem 60 tudi ustanovili ministrstvo ?a preskrbo. To ministrstvo je sedaj začelo kontrolirati tudi cene v kmetijstvu in nedavno je imel novi minister konferenco z zastopniki kmetijskih organizacij, na kateri je povedal, da bo vlada določila liksne cene kmetijskih proizvodov in da ne bo dovoljevala kasnejših zvišanj. Dopolnitev teh ukrepov 1'iede ccn je iskati tudi v blokiranju in popisu zalog. Te dni je bila izdana nova uredba o popisu zalog, katere predpise bo moralo izvrševati nad 32.000 kmečkih gospodarstev. Po tej uredbi bodo sicer lahko imeli nekaj več zalog kot meščani, kar pomeni favoriziranje kmeta Obetajo ludi velike kazni za one, ki nc bi prijavili zalog. ga napora Italije, da se gospodarsko osamosvoji (avtarhija); seveda Italija ni uvažala, a zato tudi ne izvažala. Od vseh svojih zunanjih nakupov je tedaj Jugoslavija vzela na italijanskem trgu le 2.5'/ci Bolgarija 0.6%, Grčija 0.5% in Albanija 24%. Zato je pa Nemčija izmed vseh držav najbolj globoko prodrla na balkanska tržišča po letu 1930. Pracchi navaja tele številke": Jugoslavija je od Nemčije kupila 26.7% vseh svojih potrebščin, Bolgarija 6%, Grčija 22.6% in pravi, da je ta odstotek v stalnem naraščanju. Tako je Nemčija izpodrinila vse druge tekmovalke, ker odjemlje na Balkanu vse poljedelske pridelke in pošilja svoje tovarniške izdelke po največji in najcenejši prometni poti — Donavi, ki je vsa pod njeno kontrolo, Italija mora, tako se končuje članek, znova pričeti z gospodarskim prodiranjem, ker je s priključitvijo Albanije postala balkanska država. Kajpak se pa to da doseči le, če je prej ustvarjeno med sosedi dobro sožitie na osnovi: kar meni manjka, prijateljsko menjujem s tvojim bla- R. B. Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev v Zagrebu sporoča vsem zavarovancem, ki so položtji 6voje police pri njem, da naj z dopisnico zahtevajo polico nazaj, označijo pa naj tudi redno številko police, pod katero je bila polica prejeta, nadalje naj navedejo višino zavarovanja in ločni naslov zavarovanca. Zavarovanci, ki so 6voje zavarovalne police položili pri Jugoslovnski združeni banki, Zagreb, naj pošljejo potrdilo o prejemu. Police se bodo vračale izključno po pošti na povratni recepis in ni treba ponje hoditi osebno. — Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev, Zagreb. Djordievičeva 5 Navodila za izdatke iz posebnega računa M. s, št. 461/39. Finančni minister je predpisal navodila za upravljanje in razpolaganje z gotovino na posebnem računu po sklepu ministrskega sveta št 461 z dne 4 maja 1939 Iz gotovine tega sklada se bodo izplačevale dopolnitve dotacij posebnim cestinskirg skladom, v kolikor se ne bi podpore dale dobiti ifc splošnega cestninskega skiada, nadalje stroški za nabavo plovnih objektov io prevoznih sredstev, popravila, nabavo pogonskega materiala, v kolikor služi potrebam carinskih oblaslev, nadalje za nagrade osebam, ki služijo na teh sredstvih, za plačilo stroškov za izdelavo zakonskih načrtov itd., ki so v zvezi s cestninskim skladom naknade v obliki specialne dnevnice k >t dodatek redni dnevnici po uredbi o potnih ir selitvenih stroških, ki so v zvezi s tem skladom in končno za razne stroške carinske službe. Za izplačilo nad 50 000 dm je merodajeiii nvnister financ do 50 000 d in načelnik carinskega oddelka. Nabavkc do 100 000 din gredo po komisiiski poti, komisijo za nabave, ki zahtevajo višje vsote, odredi nvnister finmc. Iz hrvatske tekstilne industrije. Iz Belgrada poročajo da jc večina delnic tekstilne industrije »Pre6lica«, ki je bila doslej v čeških rokah, prešla v domače roke, in s'csr je večinska delničarka po stala duhrevniška transportna in brodarka družba »Devo i Soldat«, Nova Osrednja hrvatska zadrufa. V zadružni register je bila vpisana v Zagrebu Glavna živinorejska zadruga z o. j., katere predsednik je dr. Vc-koslav Gortan. Reforma zakonodaje o delniških družbah v Italiji. Iz Rima poročajo, da se pripravlja obsežna reform., zakonodaje o delniških družbah v Italiji. Predvsem se delniške družbe no bodo imenovale »anonimne družbe (Sociela anonime), temveč družbe na delnice (Sociela por azioni«). Nadalje bo v |x.doče predpisana najnižja glavnica 1 milijon lir za vsako novo družbo, število delničarjev pa mora znašati najmanj 3. Za osnovanje delniške družbe in za |>ovišanje glavnice bo potrebno predhodno dovoljenje korporncijskega ministrstva Ta zakonodaja naj onemogoči zlorabe. ki so se pojavile pri italijanskih delniških družbah. Obtok bankovcev v nekaterih državah. Iz poročil nekaterih emisijskih bank posnemamo, da se je obtok bankovcev na Finskem povečaj od konca leta 1030 do konca leta 1010 od 4.039 na 5.275 milijonov finskih mark, istočasno pa je devizni zaklad padel od 1.720 na 1.177 milij. mark, dočim je zlati zaklad ostal neizpremenien na 004 milij. mark. — Na Švedskem je zadolžitev države pri emisijski banki narasla lani od 232.0 na 4(51.6 milij. kron. Zlati zaklad se je. lani zmanjšal od 580 0 na 352.0 milij. kron, devizni zaklad pa se jo povečal — Madžarska Narodna banka izkazuje s koncem leta 10-10 državnega doiga 572 milij. pengo (na koncu leta 1939 je znašal 312 mili i. nengol. Obtok bankovcev je narastel od 975 na 1.387 milij. pengo v teku leta 1940. Ameriške velebanke. Bilančni podatki 10 največjih newyorških bank za leto 1940 kažejo, da je bilančna vsota vseh teh bank narasla lani od 14.370 na 17.248 milij dolarjev. Največja ameriška banka jc »Čase Bank« z bilančno vsoto 3.824 (3.086) milijonov dolarjev, »National City Bank« z bilančno vsoto 3.095 (2.509) milij. dolarjev, slede: »Guaranty Trust« bilančna vsota 2.719 (2.402), Bankers Trust 1.580 (1.245), »Central Hannover Bank« 1.393 (1.212) in »Manufacturers Bank« z bilančno vsoto 1.050 (861) milij. dolarjev. Direktna zveza Budimpešta—Južna Amerika. Nedavno so začeli na Madžarskem delati ladje, k« bodo lahko vozile 00 morju in po Donavi. Take ladje izdelujejo ladjedelnice Ganz v Budimpešti. Imele bodo po 1200 ton, toda te ladje bodo lahko vozile samo po Sredozemskem morju. Zgrajene pa bodo tudi tri večje ladje do 2300 ton nosilnosti, ki bodo služile za parobrodno zvezo med Budimpešto in Ameriko, zlasti Južno Ameriko. Borze Dne 3, februarja 1941. Denar Nemška marka 17.72—17.92 ftmeriški dolar 55.-- Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7,107.390 din, na belgrajski 11,450.000 din, od tega 237.486 in 354.000 mark, 75.793 šv. tankov in 18.991 dolarjev. — V efektih je znašal devizni promet na belgrajski borzi 510.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev..... 4425.00— 4485.00 Ženeva 100 frankov . . . , . 1028.64—1038.64 Ljubljana — zasebni kliring: London 1 funt.......215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — svobodno Iržiščc: Berlin 100 mark....... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem.........38 denar Zagreb Zasebni kliring: Solun 100 drahem.........38 denar Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 37.65—38.35 Curih, Belgrad 10, Pariz 8.15, London 10.08, Newyork 431, Bruselj 60 (nom.), Milan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229 (nom-), Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 89.50, Kopenhageu 83.50, Sofija 4.25, Praga 17.245, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.275, Bukarešta 2.125, Helsingfors 8.15, Buenos Aires 101.875. Vrednostni papirji Vojna škoda; V Ljubljani 178—481 v Zagrebu 478—482 v Belgradu 478—479 Ljubljana. Držav, papirji: 7% inv. pos. 100.50 do 101.50, agr. 56—5S, voj. škoda prompt. 478—481, Begi. obv. 85-86, dalm. agr. 81.50-82.50, 8% Bler. l>os. 106—108, 7% Bler. pos. 101 — 103, 7% pos. Drž. hip. banke 102—104, 7% stab. pos. 97—99. — Delnice: Nar. banka 7.000—7.100, Trboveljska 36S do 378, Kranj, iiidr. dr. 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 478—482, begi. obv. 86 bi., dalm. agrarji 81—82, 0% šum. obv. 81—81.50. 4% severni agrarji 56.50 denar, 8% Bler. pos. 106.50 den., 7% Bler. pos. 100 den., 7% pos. DHB 102 den. 7% stab. pos. 97 den. — Delnico: Narodna banka 7.100 denar, Priv. agrarna banka 204 den., Trboveljska 378 do 381 (380). Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.50 denar, agrarji (58), vojna škoda promplna 478 do 479 (478.50), begi. oliv. 85.25 den. (85.50), dalmatinski agrarji 80.75—81 (81). 6% šum. obv. 80 denar (80), 4% severni agrarji 55.50—56.25 (56), 8% Bler. pos. 106 den., 7% Bler pos. 100.50 den., 7% pos. 1)1111 102 den., 7% stab. pos. 99.50. den. Delnice: Narodna banka 7.050 den. (7.050), Privatna agrarna banka 208—210. Žitni trs Novi Sad. Oves hač.. srem., slav. 400—405; ječmen bač. srem. 490—500; fižol bač., sreui. beli brez vreče kasa duplikat 595—600. — Tendenca nespremenjena. Živinski seiml Svinjski sejem v Ptuju dne 29. januarja. Dogr.n: 100 svinj in 7 prascev Prodanih je bilo 36 glav. Cene: pršutarji 12—13 din. debele svinje 13.50 do 14.75 din, -svinje za pleme 10 — 12 dm za kg žive teže. Živinski sejem na Vinici dne 27. januarja letos. Dogon: 280 volvo. 20 juncev, 60 krav in 15 glav jalove živine Prodanih >e bilo domačim kupcem: 80 volov. 8 juncev, 15 krav jn 4 glave jalove živine. Cene sj bil«! naslednje: voli I vrste 10 din, II. vrste S—9 din, krave I vrste do U din, krave mriave 6 din, jalova pitana živina 9—11 din za 1 kg žive teže. Smernice našega političnega vodstva Načelni govor predsednika dr. Frana Kulovca v Celju Preteklo nedeljo sla bili v Laškem in v Celju seji okrajnih organizacij JRZ. ki se jih je udeležil tudi g. predsednik, minister dr. Fran Kulovec. Na obeh krajih je bil g. predsednik sprejet z navdušenjem in prisrčnostjo. V Laškem se je začela seja okrajne organizacije .111/. kmilu po N dopoldne v okrašeni prosvetni dvorani, ki je' liila nabilo jkjIiui. Zborovalei so predsednika dr. Kulovca navdušeno pozdravili, ko se je pojavil v dvorani. Najprej je govoril bivši poslanec prof. H i t e n r , ki se je spominjal pokojnega voditelja dr. Korošca, nato pa je govoril o pomenu naše slrnjenosli, |>ovezanosli in disciplini. Sledil je govor predsednika dr. Kulovca, ki ga je članstvo večkrat prekinilo z navdušenim odobravanjem. Ob !» se je predsednik dr. Kulovec odpeljal v Celje v spremstvu bivšega poslanca in mariborskega tajnika JRZ g. Marka Kranjca. V Celju so ga pozdravili okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec. zastopnik šefa policije g. K u kovic in poveljnik orožiliške čete g. kapetan Artur S v e 11 i č. v Prosvetnem domu se je medlem že začela pod vodstvom senatorja g. M i h e I č i č a Širša se ja okrajne organizacije JRZ za celjski okraj. Seje so se poleg vseh odbornikov krajevnih organizacij udeležili senator dr. Schaubach. bivši narod, poslanci dr. Ogrizek, predsednik Kmetijske zbornice Steblo v n i k . prof. B i I e n c , celjski župan dr. V o r š i č, mariborski župan dr. Ju van, član uprave Narodne banke g. K a z tiri n c, predsednik MJRZ za celjski okraj Jože Kroflič in drugi odličniki i/, celjskega okraja. Senator Mihelčič je govoril o hmeljarstvu in težavah v hmeljski trgovini, o regulaciji Savinje in o drugih perečih vprašanjih celjskega okraja. Kmalu po 9 je stopil v dvorano, burno pozdravljen, predsednik g. dr. Kulovec, ki je imel naslednji govor: Razveseljiva sloga v stranki -Pokojni naš voditelj nam je zapustil veliko dediščino. Takoj po njegovi sinili je nastalo vprašanje, ali smo bili vredni sodelavci in dediči njegovega dela. Ali bomo mogli in znali ohraniti lo dediščino in v slogi ter discipliniranosti nadaljevali njegovo delo. Lahko trdim, da jo njegova stranka lakoj pri volitvi novega predsednika stranke in strankinega načelstva dokazala, da hoče enotno in disciplinirano hodili po potih rajnega velikega voditelja. (Slava mu!) Mnogi so se zmotili, ko so pričakovali, da se bodo najbližji sodelavci rajnega voditelja tepli z.a njegovo dediščino. Enotno in disciplinirano so si postavili novo vodstvo lako, da je ta enotnost in discipliniranost visoko povzdignila moč in udarnost naših vrst. Želim in vas prosim, da se la enotnost in discipliniranost kaže povsod v našem javnem življenju. Mi moramo bili močni in disciplinirani, ker nas čakajo težke in velike naloge.< Poziv drugim strankam j Mi, ki s tn 3 brez dvoma večina našega slovenskega naroda, nosimo v prvi vrsti odgovornost za njegovo usodo. Ni sedaj čas, da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo majhne osebne in druge zadevice. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. Ali ne bi bilo lepo iu dostojanstveno, ko bi se naša javru glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna in državna vprašanja! Ce kdaj, je sedaj čas, oa presojamo vse naše javno življenje z vidikov hierarhije vrednot. Morda je za nekatere težko da se dvignejo nad dnevne strasti in se dajo voditi le po največjih narodnih in državnih vrednotah. Mord.i je težko, toda potrebno je. C'e je v nas dovolj saniozalaje, dovolj uvidevnosti, tudi ne bo težko podredili se priznanemu narodnemu vodstvu. Zalo kličem vsem: S tem naj nastopi pomirjen je, da bomo močni in veliki v časih velike preizkušnje.« Neizprosen boj levičarstvu in komunizmu »Ko pozivam k pomirjen ju in ko opozarjeni vse one izver, našega tabora, da se dvignejo nad vsakdanjost, vem, da je pri nas peščica ljudi, ki dela proli občim narodnim interesom, ki sloji pod tujim vodstvom in sledi tujim ciljem. To so levičarsko usmerjeni elemenli, ki predstavljajo pogibelj /.a naš notranji mir v državi. Vsem tem elementom napovedujemo boj in kličemo po močni roki, ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz. našega javnega življenja! Mi nočemo komunizma! Ruski narod, je naš bratski slovanski narod, loda ruski komunizem ni naš bral! Mi smo in hočemo bili dobri Jugoslovani, dobri Slovenci, Hrvatje in Srbi! Mi hočemo delati z.a dobro kralja naroda :n naše velike in močne države Jugoslavije! Mi nočemo biti za tisto, kar je zraslo na tujih llcli. Sporazumna politika s Srbi in Hrvati Nato je gosjiod minister prešel k vprašanju preosnove vlade in tu■ drugim rekel: V zadnjem času ste zasledovali naša pogajanja z.a pie-osnovo vlade. Sprememb, kol vidite, ni bilo. in smo ohranili pozicije, kakor smo jih imeli v času. ko se je ločil naš voditelj od nas. Naš zastopnik sedi v prosvetnem ministrstvu, jaz pa sem prevzel ministrstvo brez porlfelja. Vodili so tne tehtni razlogi, ki smo jih javnosti že razložili. Merodajni pa so bili še tudi drugi razlogi, ki jih boste mogli v teku mojega delovanja razbrati. Politični položaj je trdno v rokah sedanje vlade. ki je vlada narodnega sporazuma in ima nalogo, da se sporazum lojalno izvaja. Po danili razmerah in po možnostih dela na leni, da se sporazum in sporazumna ureditev države nadaljuje. Nam je v lej vladi odrejena pot. ker se držimo velikih smernic, ki nam jih je pokazal pokojni voditelj. Po njegovih polili hodimo in hočemo hoditi, lojalno sodelovali in vztrajno delati, da koristimo državi in Sloveniji. So podtikanja in ugibanja, ki izvirajo iz. prevroče domišljije nekaterih nestrpnih nepočukancev. Prej so nekateri hoteli vedeti, da hodimo mimo Zagreba v. Belgrad. zdaj si nekateri domišljujejo, du se predolgo zadržujemo v Zagrebu. Mi vsi vemo, da je našo razmerje lako do bratov Hrvatov kakor do Silvov in vse države pravilno. Ko sem hodil v Belgrad, sem se rad ustavil v Zagrebu. Pri vsem tem pa nisem nikoli pozabil, da jo Belgrad prestolnica naše države, kjer je kraljevska vlada i" sedež naše vzvišene dinastije. Mi hočemo živeli v dobrih in prijateljskih od-nošajih 7. bi ali Hrvati, pri vsem tem pa smo vedno visoko cenili središče naše države, kjer se odločuje usoda naše domovine. In tako je vse v redu, vse vrednote so postavljene na pravo mesto. Vsi oni. ki bi hoteli ta red obrniti, ne pridejo na svoj račun in se bodo vsaj glede nas zmotili. Mi Slovenci smo iskreno že prej sodelovali pri politiki narodnega sporazuma, najiskreneje sodelujemo v politiki narodnega sporazuma tudi v vladi in želimo samo, da bi se vsa la vprašanja rešila čim prej, da bi tudi Slovenci dobili lako dolgo želeno našo slovensko samoupravno edino slovensko banovino.« Za slovensko samoupravo Dr. Kulovec je nato obravnaval delo vlade iti njeno skrb za rešitev socialnih in gospodarskih vprašanj, posebno pa vprašanja prehrane. Potem je nadaljeval: »Ko se toliko bavimo s temi najvažnejšimi vprašanji, pa seveda nočemo iti mimo političnih ciljev, ki so bili gibalo našega gibanja iu velika zapuščina našega voditelja. Morda se kdo huduje nad tem, da zopet in zopet poudarjam tiste točke našega programa, ki so nam drage, pa se drugim zde, da prihajamo z njimi pred javnost ob nepravem času. Menimo, da ne smemo nikdar dopustiti, da bi se načelne stvari z.atemnile in zameglile. Ne sinemo opustili vseh lislili vprašanj, ki so bistveno važne tako z.a državo kakor za našo ožjo domovino — namreč vprašanje naše slovenske samouprave. Sporazum s llrvati je dal državi nove temelje in ,;o je na zunaj iu znotraj utrdil. Načelnih na-sprotslev glede naše samouprave pač ni. Za široko samoupravo se potegujemo, ker smo trdno prepričani, da ona ni le v korist Slovenije, temveč v enaki ineri dobrobit države. V lelu smo. ko bo prevzel naš mladi kralj Peter II. kraljevsko žezio v svoje roke. Ali ne bi bil lo najlepši dar njegovemu veličanstvu ob nastopu njegove vzvišene službe, da sprejme v svoje roke državo, v kaleri so notranje razmere lepo urejene, narodi zadovolji'i, ker si svoje stvari sami urejajo, državi pa z veseljem dajejo, kar je njeno in kar ima polno pr-.vico terjati od svojih državljanov. Ko gledano v 20 letno zgodovino naše mlade državo, ko tehtamo slabe iu dobre stvari, menimo, da je zgodovinsko potrjeno, da je bil togi centralizem mmm Kino Kodeljevo te/. 41-64 Danes in jutri ob 1(L >n 20. uri DON BOSCO Za dodatek pustolovščine filmskega reporterja Upornik Mafadi .llion \Vayne - Barclav vir v-eli nesreč in razprtij. Če jo lako. ne kaže dirgegu. kakor da vzamemo tuoliko in ga pokopljemo z.'i večne čase, državo pa |>ostaviiho na temelje, ki jiii narekuje nauk zgodovine.t Mir na zunaj in varne meje Zahvala kraljevskemu domu naši hrabri vojski in I'o zaslugi voditeljev naše zunanjo politike, posebno kneza namestnika Pavla, je danes Jugoslavija kakor otok miru sredi grozot v Evropi. Res je. da je vojna prinesla tudi nam mnogo neprijetnosti. Draginja raste, pritiska vse prebi- valce, vrsle se vpoklici, toda kaj po vse te Žrtve v primeri s strašnim trpljenjem, ki je prišlo med druge narode naše celine. Vsak razsoden človek mora priznati, da je lažje prenašati le žrtve, ka-koi pa stali pred kationi Iu puškami. Dolžnost nas vseh je, da se združimo In strnemo okrog vlade narodnega sporazumu, ki nam je ohranile mir i r. ki hoče tudi nadalje živeti v prijateljstvu z vsemi državami- prav posebno t. našimi sosedi, s katerimi smo gospodarsko stalno zvezani, da ohrani mir. Mi imamo svojo narodno vojsko, v kateri služijo naši možje iu fantje, iu ta vojska jc čuvar naše varnost' Kar njej žrtvujemo, žrtvujemo sebi in za mir. Razcepljeni smo majhni, povezani veliki in močni, lako se čutimo svobodne ler hočemo svobodno živeti, hočemo z odločnostjo -le-dili činileljein, ki vodijo našo državo: dinastija, vlada iu vojska.' Govor predsednika dr. Kulovca so navzoči pogosto prekinjali z navdušenim odobravanjem. Na koncu govora pa so priredili navdušene ovacije kraljevskemu domu, vojski in vladi narodnega sporazuma. Ob 2. obletnici smrti škofa dr. J. Gnidovca P I e v I j e v S a n d ž a k u : Prvo sv. obhajilo in škofa dr. Gnidovca po dinspori — dosedaj ie je potoval, učil, .spovedoval, obhajal, birmal.. Ob drugi obletnici njegovega odhoda iz Skop-Ija sem obiskal njegov grob pri Sv. Križu. Pri-prost in izklesan j<» nagrobni spomenik, kakor je l>il priprost in izklesano odločen on sani. Pa mi je na poli proti grobu prihajalo na misel vse mogoče in spraševal sem se, kako je mogoče, da še danes posamezniki njegovo delovanje nekako postrani gledajo in se še večkrat od tu in tam sliši kakšna beseda obsodbe. Imel sem priliko od blizu gledati njegovo delo v poslednjih letih, marsikaj sem razumel šele po njegovi smrti iu moram reči, da ne morete danes dobili na vsem svetu človeka, ki bi delal lako nesebično iu samo za duše, kol je lo delal on; ki bi znal tako potrpežljivo nosili vse mogoče potrebne, a še več nepotrebnih križev; ki lii zna! lako boguvdauo opravljali svoje dolžnosti.. . ne. to je zmogel samo on. ki je ves živel v liogu in za Boga... In njegovi križi... mnogo !>i jih lahko naštel, pa lx> boljše, da molčim. Ker je on molčal o vseh. naj luui jaz ne našlevam onih. za kalere vem. da l>i drugega štrli, ali l>i pa on nje stri... škof Gnidovec jih je nosil in molčal, a pri tem je iz dneva v dan izčrpaval svoje telesne in duševne moči. Zadnja tri leta je hiral: telo jc začelo odpovedovati in duševne moči so pešale, a vse je držala pokonci samo neizmerna energija, ki je vso črpal iz velike odgovornosti: Za duše odgovarjam.( Pa so še in še padali udarci nanj in ravno v poslednjih mesecih je sprejemal težke udarce od slrani, od kalere bi jih mogel najmanj pričakovali. In takrat je popustila tudi energija in vzkliknil je: -Ne moreni več. umret grem. Odšel je in že dve leli krije njegovo izmučeno lelo zanj gotovo lahka zemlja. A dušo mu je že sodil Bog iu jo vzel k Sebi . . . Ko sem se lako bližal grobu, sem srečal gospodu profesorja-kateheta dr. Pečjaka in la mi je opisal tako lep trenutek iz zadnjih dni škofovega križev polnega življenju, da mi je pregnal vse črne misli in stopil sem k grobu, da si izprosim od pokojnega škofa še kakšno milost. Priporočani se njegovi priprošnji pri Bogu in tudi drugi se mu priporočajo iu lo ne zastonj. Kar po domače sem se mu priporočil takoj po njegovi smrti, ko sem bil prisiljen |H>d jako neprijetnimi okolnoslmi sprejeti upravo škofije in lakole sem molil: Janez, ti si kriv. da je to breme padlo na mene, ko si me imenoval za Konzullorja, sedaj mi pu pomagaj nosili In reči moram, pomagal je in velikih neprijetnosti me je rešil. Sedaj, ko sem birma 2(1. maja I. 191U. Slika iz delovanja pok. neobjavljena. — Sam. brez vsakega duhovnika, — (>a sliki navzočih je tretjina Slovencev.) lega bremena tesen, se nm moram javno zahvalili. Pa se 110 zahvaljujem samo jaz. Že. prihajajo na škofijo zahvale od vseh strani in /.raven darovi za njegove Ustanove. Večkrat slišim razna vprašanja, polna dvomov. če bo pokojni škof Gnidovcc dosegel čast oltarja. O tem ju/, soditi ne morem. Povem naj samo, da je splošna sodlia vernikov vseli veroizpovedi Južne Srbije la. da je on svetnik, če od lo sodbe izvzamem samo par oseb. To splošno sodbo vseli je izlil skopljanski vladiku, metropolit Josif, v sledeče vprašanje, ki mi ga je ob neki priliki zastavil: -Kakšne predpise pa imate v vaši Cerkvi o kanonizaciji? Nekako počasi gre pri vas vse to Če bi bil dr. (iuidovec naš, bi bil že proglašen za svetnika. Samo to boni temu dodal: >Vox jiopiili. vo.x l>ei.< Pa vendar se lili zdi, da mi Slovenci do svojega svetnika še ne bomo prišli, pa naj lm lo Slomšek ali (iuidovec ali Kuoblehar ali Baraga. Smo le vse preveč krilični in premalo verni. Na lo vprašanje gledamo samo z očali čistega razuma in kritike in popolnoma odstranjujemo Bo_'a in njegovo milost. Čudovit je Bog v svojih svetnikih — svetniki so delo božje milosti in delo božje čudotvornosli. Če hočemo imeti svetnika, moramo zanj moliti, moramo se nm priporočati polni žive vere, kol se n. pr. nekateri priporočajo sv. Anionu. Šele polom ga bo Bog proslavil tudi pred našimi očmi. Dokler pa bomo samo spraševali. če bo. ga pa ne bo. Do svelniku Ikiiiio prišli le po poti vere. molilve iu milosti. Sveto je živel pokojni škof Gnidovcc in prepričan sem, dn ga je Bog v nebesih nagradil in mu dal svetniško gloriolo. Ce bo la gloriola po božjem privoljenju zasvetila tudi nam, je pa mnogo odvisno od nas samih. S lomi mislimi sem poroma! lelos jia grob pokojnega škofu Gnidovca, ko sem ga prosil, naj nr izprosi od Boga, da mi razsvetli pot v bodočnost. Prevzel sem novo dolžnost v diaspori, v ki-teri se je pokojni Gnidovec izčrpal in ko sem .-lepi' cnkvico. ki je po nazivu žtipna in deka-nij-ku, a v resnici mala, slaba kapela, sem zagledal v klopi klečati slarega moža, ki je pobožno molil in gledal na sliko pokojnega škofa Gnidovca. ki jo je imel pred seboj. Tudi Iu ga čast', scin si mislil in pogumno prijel za delo. prepričan. da bo božji blagoslov |>o priprošnji pokojnega škofa Janeza Gnidovca z menoj. Viktor Zakrajšek, Beg iz Pariza V vročini kar nisem mogel nikamor naprej in vendar bi bil rad prišel še tisti večer v Marseille, posebno ker moj dokument ni veljal več kol še en dan. Slednjič sem se spravil na neki vojaški tovorni avto. pa šofer se je dolgo branil, češ da nm je najstrožje prepovedano, da bi vozil civiliste. Jaz pa le nisem odnehal in sva se vendarle dogovorila, da mi da ponjavo, s katero se boni pokril, da me nihče ne bo opazil nn avtu. Kot nalašč pa se pripelje nasproti njegov častnik, kateremu seveda pove, da me je vzel na avlo. ln zdaj mi ni pomagalo nič, moral sem z avla. Ko me je častnik potolažil, češ: »Če ste prišli iz Pariza peš, boste prišli še v Marseille,« mu seveda nisem oslal dolžan: »Oh, seveda bom prišel! No, če bi vi bili morali tako daleč peš, bi vas menda danes nikjer več ne bilo!« Sel sem Se kake pol ure. vse je že kazalo, da bom moral najbrž res peš do Marseilla, ko sem z začudenjem pogledal, da se je ustavil poleg mene osebni avto, in kako sem se začudil, ko sem med drugimi zagledal v avtu vojaka, ki me je bil vozil prejšnja dva dni! Povabil me je. naj prisedein, rekoč: »Pa že vidim, da te bom moral sam spraviti v Marseille!« Povedal sem mu, da sem lo že poskušal, pa da mi je spodletelo. • Vozili smo se nekaj časa. poleni pa smo trije: dva vojaka in jaz izstopili; avto je šel namreč v drugo sinor, v Aix, mi pa smo hoteli v Marseille. Čakali smo na cesti in gledali, kje bi ujeli kak avlo, ko pripelja po cesti avto. v kalereni so navadno prevažali živino. Bil je tudi nalašč za lo pripravljen. Bil je prazen in šofer nas je prav rad sprejel v avlo Ko smo prišli do mesta, nas ustavi policija in vpraša šoferja, kaj vozi, Ta pa se hitro odreže: »Des cochons!« (Svinje.) In policija: »1'as-sezlt (Naprej!) — Mi seveda nismo prav nič ugovarjali novemu naslovu in smo si dejali: jNo, za klobase bi pa morda še bili! Veseli pa smo bili, jaz še posebno, da smo brez vseh komedij prišli v mesto. V mestu smo se poslovili in vsak je krenil na svojo stran. Kinulu smo zvedeli, da je premirje z Italijo že podpisano, ker pa ie stooilo v veljavo šele opolnoči tistega dne, , , ' ' • _ ' , .'.,"' ' Sirene so zatulile, nevihla pa jim je račun preprečila. Sicer so se pa vsi naglo umaknili v kleti — kolikor jih imajo — če. že ne zaradi letal, pa zaradi dežja. Zadnje bombardiranje Marseilla ni namreč pustilo najlepšega vtisu: bombe so metali iz višine 3000 tn, padle so pač, kamor so padle, in bilo je precej mrtvih. Kar je bilo pri vsem tem najbolj zanimivo: več ko no)«".ica, t">mb i» pod'" 7 ''sli del, kjer l)i-vujo ' - - i - ' ', . ',,', Zvečer sem si poiskal zavetišče za begunce, kjer sem dobil svojo posteljo. Po dolgem času spet na postelji in še z zavestjo, du drugo jutro lic bo treba na vse lešče naprej! Kako je lo sladka zavesi, ve le lu, kdor je lo že suni kdaj okusil. Naslednji dan — 25. rožnika — je bil za Francoze dun narodnega žalovanja. Ta dan so objavili pogoje, pod katerimi so podpisali premirje. Vsi so bili osupli, ko so brali iu kar verjeli niso mogli; marsikdo ni našel besede. Marsikdo je rekel, saj ni bilo drugega izhoda, pa že lakrat jih je bilo precej, ki niso bili preveč zadovoljni, česar na še seveda niso takoj pokazali. . ,' , . / I A. ... ■ . • , _ . + ' Moja prva pol je bila la dan na jugoslovanski konzulat, kjer sem si dobil potrdilo o našem državljanstvu, obenem sem pozvedel, kdaj in kako bi bilo mogoče vrniti se domov. Na konzulatu sem zvedel, da nisem sam, ki čakam, da zaenkrat seveda nič ne vedo. Od lega dne naprej je posla! jugoslovanski konzulat zame. kakor za vse Jugoslovane. ki smo bili v Murseillu. kraj. kamor smo najbolj pognalo prihajali, ln 7. veseljem moramo reči, da smo pri našem konzulatu našli vedno potrebno zaslombo, kolikor je bilo seveda v njegovi moči. Ko sem imel v rokah potrdilo, da nisem padel iz neba, je bilo najprej treba misliti, kje bi našel kako sebo iu se mogel obleči, da bi smel med poštene ljudi. Lahko si mislite, kako sem gledal, ko sem odhajal s konzulata in mi pride nasproti gospod Jože. ki je bil tudi v Parizu, da se je še izpopolnil v svoji profesorski stroki, katero zdaj že nekaj tednov 7. vso mladostno ognjevitostjo uvaja v življenje med našimi južnimi brati. Seveda je nekaj ur komaj zadostovalo, da sva drug drugemu odgovarjala 11 a vprašanja, ki jim ni bilo ne konca ne kraja. Jože mi je pripovedoval, da se jc odpeljal iz Pariza prav tisti večer, ko je Italija uapovedula vojno, o čemer takrat seveda še ni nič vedel. Pa že na pariški postaji je slišal nekaj precej grenkih, ko je vprašal, kje stoji "'"k 'a Italijo. V" . .... ... — - ... , Vzel je progo proti Mur- seillu. od koder je numeruvul preko Niče domov. Ko so se bližuli Murseillu, so potniki, ki so vsto-puli. pripovedovali o vojni napovedi. Pride v Marseille. hitro vpraša, ali vozi vlak preko Niče. Že so ga držali t rije detektivi in hajdi 7. njim na policijo, kjer so ga začeli spraševati — no, ko so ugotovili. dn ni kuk nevaren element, so ga izpustili. Nekdo 11111 je svetoval, naj gre hitro na švicarski konzulat, kjer bo morda dobil takoj švicarski vizum in bi tako mogel takoj domov (italijanskega je imel v žepu!). Ves srečen je hilel nu švicurski konzulut v tipanju, da se bo še listi večer odpeljal čez Švico domov. Tam pa ga je čakala dobra »prha . Prijazno •o ga povabili, naj jim prinese tri slike in naj izvoli počakali mesec dni. ker je Ireba vsako prošnjo predložiti osrednji vladi v Švico. I11 zdaj nm ni preostalo drugega, kot dn si poišče kje kako sobo in čaka, čaka — — — Ko sva tako v naglici preletela dogodkov polne, zadnje tedne, sva si ogledala situacijo. Žepi so bili pri obeli že precej suhi — kako lorej živeli brez denarja? Nisva se dolgo pomišljala in že sva bila na poli. »Greva v kak zavod ali pa |>oskusiva kjo drugje!« Prvi dan se nami ne posreči nikjer, zalo nadaljujeva naslednji dan. Poskusiva lu. vprašava tam, tu nimajo prostora, tam je žo vse polno, zopet drugje nam že mislijo dat 1 sobo. pu . .. pu mojim listinam niso preveč zaupali. Oba sva bila že do vrh glave sila letanja seinlerlja. ko odkrljevu v predmestju zavetišče za staie ijudi, ki ga vodijo in oskrbujejo usmiljene sestre. »Poskusiva še tu, ampak to jc zadnje!« Kako sva bila srečna, ko n.iiu je materinsko prijazna prednica razumela, še preden sva si upala s pravo besedo na dan. Dala nama je sobo in rekla, da sva pri njih brez, skrbi za nekaj dni — prosil« sva namreč za dva, tri dni, ker sva v svoji naivnosti mislila, da bo v nekaj dneh gotovo mogoče domov, in morda sva rekla pur dni, da sc ne. bi naju prekmalu ustrašili. Soba in brunu je bila zdaj — hvala Bogu —> zagotovljena, spravila sva Joželovo prtljago v novo sobo, nalo pa sva skupaj šla na policijo, da bi si dobila tudi od slrani francoske policije kak pupir — prejšnji že ni bil več veljaven. In listi dan, pa še vse naslednje dni, sem oktišul vse prednosti francoske birokracije. V Murseillu je namreč najmanj 20 uradov 7.n inozemce. ln sem šel v pn urad, kjer so me poslali v drugega, tam zopet v tretjega in tako naprej do zadnjega In ko bi ti uradi bili kje skupaj, pa ta ie na leni koncu, oni pa prav na nasprotni strani Ko sem pozno zvečer ulrujen prišel iz zadnjega urada, nisem bil najboljše razpoložen. In sem mislil, pn nai naenkrat dobimo možnost. da odidento domov, in če nimam po-lenega dokumenta od policije, boni lahko gledal, ko bodo drugi odšli, sam pa oslal tukaj. novice Koledar Torek, I. februarja: Andrej Korsini, škof: Evtihij, mučener; Veronik«, sveta žena. — l'rvi kraje« ob 12, 1- llerschej napoveduje sneg in dež, Sreda, 5. februarji«: Agata, devica in muče-niica: (icnuin ln Albuin, škola; Doniidjan, zuavalec. Letopis 4, lebniarja 18)5. 1. sc jc rodil v Osijeku Josip Jurai Slrnwrasyer, dakovski škof, mecen in veliki hrvatski politik-narodnjak. ?.e ob času svojih študij sc je vživel in zavzemal r.a slovansko duhovno vzajemno«!, saj je v Pelti, kjer je študiral teologijo, pripadal krogu začetnika in tvovca panslavizma Jana Kollara (1834/37), še bolj pa .se jc seznanil in navdušil /a vseslovenske mi»U na Dunaju, kjer je v družbi s Palackim m Rie-gorom preživljal revolucionarno leto 1818. Ko je v začetku šestdesetih lel stopil v politiko, je nadaljeval s programom narodne (ilirske) stranke na političnem in kulturnem polju. Z velikim darilom (50.001) gid.) jc omogočil 1. 1860 osnovanje Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, prav tako se je zavzemal tudi za ustanovitev univerze. Bogato jc podpiral narodne ustanove na v«cm slovanskem iugu; pomagal j Vuku St. Karadžiču. podpiral Matico Slovenski in Srbska. V hrvatskem saboru ie bil ob uri ustavnega življenja vodja narodne stranke, zavzemal se je za združitev Dalmacije in Vojne krajine z bansko Hrvatsko in branil domovino pred madžarskim in nemškim centralizmom. Hotel je, da bi ostala Hrvatska v okviru podonavske monarhije kot samostojna država, ki W jo z ostalimi deli družila le oseba vladarjeva. Ko so z ogrsko-Hrvatsko nagodbo ti njegovi načrti propadli, se je umaknil iz političnega življenja. V verskem in cerkvenem oziru sc ie mnogo trudil r.a združitev vzhodne cerkve z Rimom, v zvezi s lern njegovim stremljenjem je treba razumeti njegov na-stop na cerkvenem zboru 1. 1869/70. Novi grobovi -f- V šmarineni ob Paki je mirno v Gospodu zaspala gospa Helena Praprotnik roj. ( ukl.jati. Pogreb l>o v sredo ob 10 dopoldne na pokopališče v šmartnem. + V Ljubljani je umrla gospa Elizabeta Kvas. vdova po odvetniku. Pogreli l>o danes ob i popoldne z /al. kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. + V Ljutomeru jo za vedno zalisnil gvnje oči gospod 1'ranr Nirth. trgovec in posestnik. Doživel je 71) let. Pokopali so ga v ponedeljek. Naj jim »veli večna luč! Žalujočim naše iskreno sožal.jr! •f Adolf Flsner, Kakor je povzeti iz smrt-np?a naznanila v praški Tagespost« z dne 1. febr. je JS. januarju 11 iti r 1 v Gradcu v Hj. letu g. Adolf E ls n p r pl. Banan, senatni predsednik v pok. iu zadnji avstrijski predsednik deželnega sod išča v I j ulil j n n i. Rojen v Ljubljani na Poljanski restj kot sin uradnika tobačne tovarne in vnuk pivovarna!'ja Schvvarza. je služil pri sodiščih v Ljubljani, na Vrhniki in v Kranju in potem zopet v Ljubljani. Ril ie sicer dober sodnik in je slovenščino olivladnl. Kot sodni nadzornik in slodn jič od I. 1()!)9 kot predsednik dež. sodišča so je pa pokazal koi strasten eksponent Slovencem nasprotnega režima in krut nasprotnik veljave slovenščino pri sodiščih. .N jegov pismeni ukn/. ki ni bil y nobenem /aknim utemeljen, da morajo sodniki in uradniki pri sodišču med srlio.j lo nemško govoriti, je povzročil vilmi' ogorčenja v vspj slovenski javnosti. (>lo graški višji predsednik Pitreicli je knsnp.jp v svojem spisu Detilscli und Slo-veniseh im Sprpngpl (Ips Obergerichtes G raz« ironiziral to naredbo. Flsiierjeve odredbe in njegov nastop so mnogo pripomogle k listPinu Avstriji sovražnemu razpoloženju, ki jp liil" na Slov pnskpm pred političnimi prpvrutoin leta 1018. Ob zlomu \ vslri j p ga jp dni Narodni svet crlo aretirali. CXIšp| jp takoj v Gradec, kjer jp bil po kratkem službovanju upokojen in ,|C odslej tam živel. — N. v m. p.! Osebne novice - Promocija. Dne 1 febr. jc bil na ekonomsko-komerciak« visoki šoli v Zagrebu promoviran za dokiorja eUonomsko-komercialnih znanosti g. Mivko P i b r o v e c. Doktorska disertacija obdeluie vprašanje kmetijskega hipoteJvamega kredita Novemu g doktorju iskreno česlitaino! — Premeščen jp. na niPŠčnnsko šolo v Domžalah g. Janez S c m p . suplent na drž. realni gimnaziji v Bilolju. Poročila sin sP v soliolo v trnovski župni pprkv i v Ljubl jani g Jiiiipz J a I p 11 . trgovec v Slov. Javnrniku. tn gdč. Vera s i b i c iz Ljubljane. čestitamo! r— Pilerenrialnl iipit na Soli narodnega zdravja v Zagrebu sta opravila Slovenca, zdravstvena pomočnika Marinčič Bogomir in Sivka Vinko. Angleški poslanik na službenem ob sku v L ubl ani I jubljana, 3, februarja. Angleški poslanik na našem dvoru g. Konald fampliell je danes napravil svoj prvi službeni iilii.sk v Ljubljani, prestolnici Slovencev, Dopoldne jp obiskal predstavnike oblasti in ustanov, in sicer bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, poveljnika drav. diviz, gen. Ljuboniira Stofnno-viča. k 11 e/.oškofa ljubljanskega dr. Gr^gorij« liož-inana. župana mesta Ljubljane dr. Jura Adlešiča in rektorja dr. Matija Slaviča. Spremljala sta ga angleški konzul v Zagrebu Mr. R a p p in angie-ški konzul v Ljubljani Mr. Pellill. Opoldne je bilo poslaniku na čast prirejeno kosilo, med katerim je predsednik angleškega kluba v Ljubljani dr. Mujaron poslaniku žpIpI dobrodošlico. Za pozdrav sp jp jioslanik zahvalil v kratkem, toplem nagovoru. Popoldne j'; bila v prostorih angleškega klu-1 11 čajanka na čast poslaniku, katerega so pri tej priliki imeli priložnost spoznali Številni člani kluba, kakor Imli učenci v številnih jezikovih tečajih. ki jih lilub prireja. Poslanik Campbell sp jp z. večernim brzovla-kom odpeljal nazaj v Belgrad. Zlata, srebrna in zelena poroka v isti družini Brezje, 3. lebr. Zlato, srebrno io zeleno poroko smo praznovali v eni družini na svečnico po lilanijah na Brezjah. Gospodar Globočnik Anton, po domače Popar, je praznoval s svojo ženo zlato poroko; njegova hči jc praznovala s svojim možem srebrno poroko, ena hčerka, ki se je pa isti dan poročila, pa zeleno poroko. To je pač rede!« dogodek Želimo vsem obilno blagoslova iz nebes, srečo in zadovoljnosl. Poparjcvenv.i očclu še posebej želimo, da bi še dolgo in zadovoljno bival v svoji mali hišici ob ccssti proti Lešam, da bi še dolgo poslušal svoje krilate ljubljencc — ptičke. Kako spoštovane so te družine, se spozna iz tega, ker se. je udeležilo svatbe do 50 parov. Slovesnost so zaključili pri Gabrijel-čiču,- kjer j'm je postregla dobra Gabrijelčičeva gospa mama Cerkvene obrede je opravil Poparjcv stari prijatelj g. pater Bonaventura Resman. Za doma kuhano milo prodaja lužni k anion in ostale dodatke drogerifa Kane Ljubljana — Židovska ulica 1 Preizkušeno navodi'o na razpolago — Novo vodstvo ilirske jugoslovanske kapucinske pinviiici.jp. V Celje je prispela iz Rima vest. rla so kapucini izvolili s tajnimi glasovnicami, ki so bile poslane v Rim na generalni) kurijo, novo vodstvo kapucinskega reda v Jugoslaviji. Za piovincialnega predstojnika jejdl na podlagi teb glasovnic izvoljen p. Mavrici,j Teras, kapucin v Krškem. Dcfinitor ji, lo so sodelavci provincinlnega predstojnika so: dr. j). Oililo Me k i 11 da iz Cerknice (škofja Loka), p. Joaliim t pi k iz škofje Loke (magister kleri-kov), ]). I' dva ril Vogrinc, gvardijan v Mariboru, in p. Lojze Novak, gvardijan v Varaždinti. Za generalna kustosa -.ta bila imenovana p. Arliau-gcl Drolc iz škofje Loke in p. Matija Koren iz Dubrovnika. P. Mavrici j Teras je rodom iz Sevnice, znan in priljubljen pridigar in voditelj III. reda. Slovenska javnost ga pozna po njegovih lepili ascetičnih in vzgojnih k.n.jignli ter delu za redovni naraščaj. Bil je 6 let tajnik v rimski generalni kuri.ji, nato pa magister v škof ji Loki. večkrat gvardijan in definilor. — V počastitev spomina pok. dr. Antona Korošca, jp gospod Franc Alojz iz Metlike daroval revežem občine Metlika okolica HM) din. Najlepša hvala! Župan: Josip Nemunič. — Zveza katoliških kmečkih mladenk v Ljubljani naproša vso ohp. ki sp še niso priglasile za duh. vu.jp in tečaj KA od H. do 13. februarju v Liclitcnlhurnovem zavodu in nanip-rav a jo priti na j sp gotovo prijavijo za druge duh. vaje od 22. do 27. februarja ravnotum. Sprejeti jih moremo le 33. priglašenih je že sp-dnj 83. Zveza jc sporočila vsein tistim župnim uradom, ki so dekleta prijavili in katera naj pridejo k drugim duh. vajam in lečuju K.\. — Na gimnaziji kneza Koclja v Soboti >-0 bili ob polletju doseženi naslednji rezultati: Na gimnaziji je lnlo skupno 713 ufencev, 3OH dečkov in JO? deklic, izdelalo je 4<>3 učcncev in učenk (64,%?ž), ni jih pu izdelalo 230 (:t3,02'v). Po * .34. Zakona o srednjih šolali jih je bilo odstranjenih "J. Pouk na soboški gimnaziji, kjer študira sorazmerno največ kmečke iilludine y naši banovini, hudo ovirajo preie-ni prostori. >.aj ima zavori za H> »Hldelkov na razpolago samo S učilnic. Za dijaška društva, za pouk neobveznih predmetov in cvang, verouka ui nobenega prostora na razpolagi). Poleg tega so še razredi prenatrpani, *uj je v treh razredih P() "'7 učencev. Ce bo Sobota dobila prihodnje leto meščansko šolo, bo gimnazija res nekoliko razbremenjena, vendar pa bo kljub leiuii še vedno narasla za en ali dva oddelka. Merodajni bodo morali pač razmislili, k je bodo na-Ji prostor za nove oddelke. Seveda pa Soboia še vedno trdno upa, da IhhIo novo šolsko poslopje pričeli gradili že spomladi. — V Budimpešto od 22. do 26. februarja. Informacije in prijave v vseh biljetarnah »Put-itikuf. — Tiskarna sv. Družine v Soboti žp obratuje. Nova tiskarna, ki jp last katoliškega tiskovnega društva za Slovensko krajino, je že pognala stroje v tek. Opremljena je tudi s stavnim strojem l.inotvpec. Zadnja številka Novim je bila žp liskan« v SoImui. kjpr sta odzda.j ludi uredništvo in uprava > No vi 11 in Marijinega listat. — Na mesto cvetja na krsto blagoiMikojnega g. Voktirja Golla jp darovalo osebje železniške postaje in progo v ne sekcije Dravograd-Meža za občinske reveže v Dravogradu +10 din. Sičnu hvala! — 1'praviteljMvo SoIp v Svečiiii izjavlja, da jp med darovalci, ki so darovali za božičnico v Svočeni po KM) din tudi veletrgovec g. Srečko Klanje, kar jc v zahvali z dne 8. jan. [»omotoma izostalo. — Uspešna licitacija 7.a regulacij« Drave. Tehnični oddelek banskp uprave ima sicer prerij posla z raznimi licitacijami, vendar zaradi negotovih razmer in cen le malokatera licitacija, kjer gre za kako večje delo. uspe. Zadnje iiipspcp fi) druga za drugo vse večje licitacije propadle. Pred nedavnim pa jp vendarle uspela licitacija, pri kat i i ip šlo za poldrug milijon dinarjev. Razpisana so bila regulacijska dela na Dravi, na od-scku Bori Muretinci. Ta 1.130 m dolgi odsek <;ii 1»i temeljito regulirali za 1,S06.6OO din, kakor jp bilo proračunano. Najugodnpjšo ponudbo jp pri li-cilaiijl slavilo podjetje inž. Pretnar iz Liublei-iip, ki jp izlicitiralo regulacijo za 1,581.000 din. Spomladi bodo z regulacijskimi dol i na tem odseku žp začeli. — Naročnikom važnega priročnika Piskcrnik, Ključ za določevanje rastlin na Slovenskemr, naznanjamo, da sp kniiga tiska in bo izšla prve dni tiiar-a t. 1, Radi velikega zanimanja in povpraševanja podaljšujemo subskribcijski rok do konca febru?'ja. Cena znaša sedaj 05 din. s poštnino vred 100 din. po izidu bo pa knjiga znatno dražja. Prijavile sp takoi! Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, Slomškova 12. — Ali res ?e nimaš slike Marije z Brezij v svoji lii.M' Cena ,ic -ki din. — Kmečki mladini pouka! V Tišini v Pi-pk-Tiiurju se je priglasilo za kmetijski tečaj 70 dečkov, ki Že z velikim zanimanjem pričakujejo začetek. Tečaj bo dvakrat tedensko v prostorih osnovne šole. Lep dokaz, kako si naša kmečka mladina žpli pouka! — Pšenica sc np bo smela izvažati iz sobn-škega okraja. Kakor srno že v nedeljo omenili, je bilo Ipto^ v soboškeni okraju razmeroma dovolj pčcnice za lastno uporabo. Zadnje čase pa začeli ponoči tajno izvažati žilo tudi čez mejo soboškpga okraja. Okrajno nafelslvo v Soboti je zdaj izdalo strogo prepoved izvoza pšenice in bodo vsi glav ni prehodi strogo zastraženi. po cestah pa bodo tudi kontrole. Potrebno je, da sliino prepoved izda tudi lendavski okraj, ki edini v na;j banovini pridela dovolj pesnice za prehrano svojega prebivalstva, čp bodo pšp-nieo izvažali, jp seveda velika nevarnost, da bo Prekmurje ostalo brez kruha. — Obziren tat. V Gaučanih v Prckintirju jc pri posestniku Štefanu Horvatu vdrl v sotio tal. V oinari je našpl štiri stotake, vendar pa je vzel samo enega, oslale Iri pa je položil naza j. — V Renkovcih pa so neznani tatovi obiskali lople-kov mlin Ln odnesli jermena s strojev, pO ebižavi * Skrivnostna žaloigra v brivnici. V Osijeku se jc v brivnici Franja Kutinjača odigral žalosten dogodek. Pred tremi mcscci je prišel Kutinjač z orožnih vaj in je priuescl s seboj samokres, za katerega pa ni imel patron. S tem samokresom 6e je brivec večkrat igral v brivnici pa tudi doma. Te dni pa je slučajno dobil patrono, s kalero je ustrelil svojo ženo J-jubljana, 4. februana^ Gledališče Drama: Torek, 4. febr.: Ugrabljene Sabin-kp . Red B. — Sreda, 5. febr.: .Revizor«, ned Sreda. — Četrtek, tj. febr.: Šesto nadstropjem. Red (''elrtek. — Petek. 7. febr.: Ob 13: »Romeo in Julija . Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol; ob '20: Gostovanje Klttičpvega potujočega gledališča: Muha , -a imaš. čp deliš z. bratom dar prostovoljno, kar bi moral sicer prisilno dali v davščinah, kar bi moral dati s prelnjo ruhežni in surovo silo. Zdaj daš prostovoljno in imaš zavest, da si svobodno oillcčil in ne z. nevoljo. Letošnja zima bo preizkušnja naših src in naše ljubezni do bližnjega, letošnja z.inia bo pokazala našo skupnost. Ko gledaš iz. tople sobe. ko glodaš sit iil zadovoljen, ko veš, da se lahko toplo oblečeš. čp slopiš na ulico, spomni s(< onih. ki tpna ne morejo. spomni sp onih. ki vsega leira nimajo. — Spomni se onih, ki nimajo ne zadostne obleke, ki nimajo kuriva ne hrane. Mišji samo na zdrave, ki vsega tega nimajo. Kaj bi pa rekel, če bi dejal: Misli ludi na one. ki so prav zaradi legli bolni, ker nimajo ne hrane, ne obleke, ne zakurjene sobe? In če bi |p bil kdo, ki np bi hotel mislili na vse to, lega prosim, naj pomisli vsaj na otroke, ki jiin kruhek spi.. .<• N. V. Emo, ki jo jc zadel v sredo čela, da je takoj izdihnila. Ema je bila stara šele 20 ict, Kutinjač pa 28 let. Kakor je zatrjeval na policiji, da se je nesreča ✓.godila po neprevidnosti, ker jc mislil, da patrena tii v tisti luknji, ki je na vrsti. Preden jc streljal, je v šali dejal svoji ženi, ki ga je 6varila. naj sc nikar ne igra s samokresom: »Glej, sedaj sem vtaknil patrono v samokres in te hom ustrelil,« Ko je brivec videl,, kaj je storil, si je hotel z britvijo prerezati vrat, pa so mu to preprečili neki nvmoidoči, k« so slišali strel in prihiteli v brivnico. Kutinjač je slabih živcev, pa surove narave. Tako je pred leti skušal ubiti svoje uica v Slavonski Požegi in je bil zaradi tega obsojen na osem let robijc, pa je bil že po treh letih izpuščen iz ječe. Starši pokojne Eme trdijo, da je bil Kutinjač z.elo ljubosumen na svojo ženo in da jo je zaradi tega večkrat prelepal. Policija je Kutinjača izročila sodišču * V obrambi ubila svojega moža. Pretresljivo družinsko žaloigro je povzročil v slavonski vasi al-kohoiik Tomo Kosulič, ki sc je nedavno vrnil iz ječe na pogojni dopust. V ječi je bil zaradi uboja nekega logaria. Ko se je vrnil iz ječe, je nadaljeval svoje prejšnje življenje. Vsak večer je prihajal pijan domov in pretepal ženo in hčerke. Nekega večera je izzval hud prepir z ženo. Ves omamljen od alkohola je potegnil samokres in ustreli! proti ženi. K sreči je strel zgrešil. Žena je skočila k možu, mu iztrgala samokres in sc zaklenila v sobo Razjarjeni mož je šel na dvorišče po sekiro, razbil vrata in navalil na ženo Ker je bila v življenjski nevarnosti, je žena ustrilila in strel ie zadel moža v glavo. Zgrudil se je mrtev na tla. 2ena sc je sama prijavila oblasti. Daruite za Jesrličev akademski dom! Poiiljajte oa Hranilnico dravska banovine — tckovnl račun 10.680. Anekdota Na železniški posta ji v Newyorku jc neki tuicc nagovori! Marka Tvvaina: *Rad bi sc pelial v Wa-shington, pa nimam denarja za vozno karto. Prosim, pomagajte mil* «Prav rad.« odgovori Mark Tvvain. »Bomo žc nekako uredili zadevo Skril vas bom p.id klop « Nato je šel Mait< Tvvain k blagajni. Ko je v vlaku prišel sprevodnik in zahteval vozne listke. *e je začudil, ko je videl, da mu Mark Tvvain moli dva vozna listka .,, HI IJUBD4N4 Skof dr. Cr. v Deškem vzgojnem zavodu na Selu Na svečnico so salezijanci s svojimi gojcnci v ban. zavodu na Selu slovesno proslavili ustanovitelja salezijanske družbe, sv. Janeza Boska. Popoldanske proslave se je udeležil tudi prevzv. škof g. dr. Gregorij Rozman, ki je ob asistenci duhovnikov in bogoslovcev z Rakovnika opravil v za-vodovi kapeli za vzgojitelje in gojcnce popoldansko službo božjo. Zavodski družini so se pridružili tudi vajenci iz mesta, včlanjeni v mladinski katoliški akciji. Čeprav že davno poznamo praktičnost in ljubeznjivo domačnost, s katero govori Prevzvi-šeni svojim poslušalcem, je vendar govor, ki ga je imel to pol fantom, zbranim v kapeli na Selu, s privlačno silo pritegnil srca poslušalcev, da so pazljivo poslušali njegova nazorna in globoka izvajanja o pravem prijateljstvu. Opisal nam je dogodek malega Janezka Boska s ptičkom, ki ga je imel zaprtega v kletki in na katerega se je zelo navezal. Ob njegovi odsotnosti pa mu ga je ugrabil in raztrgal maček. Žalost je bila v Janezkovem srcu velika, dokler mu mati Marjeta ni dala krasnega nauka za življenje: »Ne navezuj srca na prijateljstva, ki minejo; išči prijatelja, ki je stalen, zvest in večen.« Nato je podal govornik sliko večnega prijatelja, našega Zveličarja, njegove žrtve in muke za blagor človeških duš. Vse je bilo tako za- Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je imelo dne 1. februarja v restavraciji Slnmič svoj redni letni občni zbor. Udeležba s strani zdravnikov je bila v primeri s prejšnjimi leti jako velika. Predsednik dr. Kunst jc podal svo|e poročilo, v katerem je poudaril, da je bilo spričo razmer, ki vladajo v Evropi, omejeno društveno delovanje v glavntim na rirejamje mesečnih znanstvenih sestankov, ki so Sili vsi prav dobro obiskani. — Sledili sta poročili tajnika dr. Del Cotta in blagajnika dr. Pompeta. Daljnja točka dnevnega reda so bile volitve, pri katerih je bila soglasno izvoljena lista s profesorjem Zalokarjem kot predsednikom. Za podpredsednika je bil izvoljen dr. Gerlovič, za tajnika dr. Lavrič Vito, za blagajnika dr. Janež. Novi odborniki so: dr. Derč, dr. Blumauer, dr. Preveč, dr. Divjakova :n dr. Gra-par. V nadzorni odbor sla bila izvoljena dr. Meršol in dr. Kunst. Novoizvoljeni predsednik prof. dr. Zalokar «e je zahvalil za izvolitev in izkazano mu zaupanje. Nato se je v kratkih besedah spominjal dni izza prevrata ter opisal, kako se je iz Društva zdravnikov na Kranjskem, v katerem 60 bili zastopani vsi kranjski zdravniki brez ozira na nacionalno pripadnost, preobrazilo v Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani, ki je imelo jako širok delokrog: soodločalo je pri ustanovitvi medicinske fakultete v Ljubljani lit fungiralo kot posvetovalen organ pri urejanju sanitarno - upravnih vprašanj. Po uslanovitvi Zdravniške zbornice se je omejilo društvo v glavnem na strokovno izobrazbo zdravništva s prirejanjem znanstvenih sestankov in predavanj. Končno poziva prof. Zalokar vse slovenske zdravnike, brez ozira na široko in položaj, k tesnemu sodelovanju. Občni zbor združenja elektrotehniških obrti V nedeljo dopoldne je imelo Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine svoj redni letni občni zbor. Od vsepovsod so prišli člani na občni zbor, ki ga je začel in vodil predsednik Franjo Perčinlič. Ljubljanskega župana je zastopal komisar g. Mihelčič, ki je v imenu župana zborovalce tudi pozdravil. Nato je predsednik v svojem poročilu orisal položaj elektrarn v Sloveniji in podčrtal, da so se mnoge potrebščine, ki jih potrebujejo elektrarne, podražile do 100% in še več. Zato so elektrarne s prvim januarjem zvišale cene električnemu toku od 25 do 35%. Tudi elektrotehnična in inštalaterska obrt trpi zaradi podražitve instalacijskega materiala in zaradi povišanih mezd kakor tudi davščin. Kljub temu pa delavnost v tej stroki lani ni popustila, čeprav morajo vsi člani združenja v sedanjih časih tudi s svoje strani doprinašati znatne žrtve. Obsežno in pregledno poročilo je dal tajnik inž. Novak. V združenju je sedaj včlanjenih 97 elektrarn in 170 elektroinštalaterjev in elektrotehnikov. Združenje je imelo v svojem poslovanju obilo dela z mojstrskimi pomočniškimi izpiti in s tečajem za vajence. Najbolj pa se je trudilo za svoje glasilo »Elektrotehnični vestnik«, ki je v vsej državi edina strokovna revija te vrste. Blagajniško poročilo je dal g. Ivan Mihelčič. Nadzorni odbor je predlagal upravi razrešnico pohvalo, nakar so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen soglasno za predsednika g. Perčinlič ter v glavnem ves stari odbor. Občni zbor je sprejel še proračun za prihodnjo poslovno dobo. Za tem je bilo sprejetih več samostojnih predlogov uprave, med katerimi je najvažnejši sklep glede sprejemanja vajencev v elektroinštalatersko stroko. Zato, da bi v tej obrti bil tudi naraščaj zadosti izobražen in da bi lahko strokovno hitro napredoval, bodo odslej sprejeti za vajence v to stroko le mladeniči, ki imajo vsaj malo maturo. Najmanjša izobrazba, ki pa je potrebna, sta pa vsaj 2 razreda srednje šole s prav dobrim uspehom ali pa v izjemnih primerih 8 razredov ljudske šole. Za vse vajence, ki nimajo male mature, pa je potreben poseben inteligenčni izpit pri združenju ali pa pri poklicni svetovalnici. Šele če kandidat z uspehom prestane izpit, more biti sprejet za vajenca. • 1 Za )Jegličev akademski dom« je v počastitev spomina pok. dr. Ant. Korošca daroval univ. prof. dr. 1 r. ks. Lu^inan 1000 din. nimivo in nazorno kar je povedal naš vzvišeni nadpastir, da tega fantje ne bodo pozabili. Ob 5 ie bila velika dvorana polna fantov in drugega občinstva, ko je vstopil naš dobri nadpastir v dvorano. Pozdravil ga je ravnatelj zavoda ter se mu v kratkih besedah zahvalil za ljubezen, katero izkazuje na očetovski način mladim srcem, kjer le more in se je zaradi tega tudi ta dan hotel udeležiti v tem zavodu veselega don Boskovega praznika. Rekel je, da fantje gotovo ne bodo pozabili njegovih toplih besed; iskali bodo le to, kar bo nebeškemu prijatelju ljubo, katerega se hočejo oklepali. Sledile so pevske in deklamatorične točke o don Bosku, ki so bile skrbno pripravljene. Lep je bil prizor »Don Boskova vzgoja«, ki nam je prikazal trenutke življenja iz don Boskovih zavodov. — Mična pravljična igra v petih slikah: »Trije kraljeviči ali zlato jabolko« je nudila prijeten užitek. Kdor pozna mladeniške duše, bo razumel, zakaj so naši fantje z veseljem in .zadovoljstvom, ki se jim je bralo z obraza, čutili srečo, da imajo v svoji sredini nadpastirja, ki jim hoče kot dober oče s svojo pričujočnostjo in ljubeznivo besedo pokazati pot, katera je sicer večkrat trda in strma, pa zato polna gotovosti in posmrtne blaženosti. 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih \ ti j zn prvi petek 7. februarja. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Jubilejna razstava akad. slikarja Frana Klc-incnčiča v Jakopičevem paviljonu je preteklo nedeljo privabila lepo število ljubiteljev lepih slik. Ol) 11 dopoldne je imel g. slikar sam vodstvo po razstavi. Obiskovalcem jo nazorno razlolmačiL način in smisel svojega umetniškega dela. Razstava obsega okrog 60 olj in je res lepa umetniška prireditev, ki zasluži številnega obiska. Odprta je vsak dan od i) dopoldne do 5 popoldne. 1 Ali ros šo nimaš slike Marije z Brezij v svoji hiši? Cena ju 40 din. I Predavanje SPI) Pestri svet v barvali- bo drevi ob 20 v dvorani Delavsko zbornice. Predavatelj .j, dr. inž. Avčin bo pokazal okrog 200 Izbranih barvnih diapozitivov. Vstoonice dobite v predprodaji v društveni nišami SPI) na Aleksandrovi resi i 4-1 danes do 18 in od 19.30 dal je pred predavalnico. I Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pri Sadjarski in vrtnarski imilruž.uici Ljubljana I. se mululjiije drevi ob 7 s predavan jem g. ravnatelja inest. vrtov Josipa Lapa o v /.goji raznih vrst jagodičja (ribezlja, kosmulj, mul in in jugod) nu intilem vrtu. Prcdavalnicu: Kemijska dvornim na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost, 1 V Ljubljani umrli od 24. do 30. jan. 1941. Zupan Terezija, roj Hodnik, 70 let, zascbnica, Frankopanska ul. 5; Debevc Ivanka, roj. Itab/.el, 74 let, vdova posestnika, Sv. Petra c. 15; Belak Marjeta, 70 let. kuharica, Japljeva ul. 2; Grgič Friderik, (i mesecev, sin delavca, Dolenjska c. 88; Jerančič Marija, roj. Jenic, 60 let, žena kurjača drž. žel. v p.. Domžalska c. 10; Kern Ivana, 74 let, prodajalka lončenih posod, Šludenlovska 13; Knapič Pavel, 70 let, delavec, Japljeva 2; Moser Marija, sestra Agneza, 72 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel., Vidovdanska 9; Sever Marija, roj. Oblak, 80 let, babica. Vič 104. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Sentočnik Frančiška, 35 let, žena vrtnarja. Tržič, Ljubljanska c. 40, Branisel Franc, dninar, 58 let, Vič 14; Brezova r Jožefa, roj. Italijan, 44 let, žena služi tel,ja, Bobenčkova ul. 9; Kukec Adolf, 50 let. sprevodnik drž žel. v p., Prisojna ul. 3; Cotič Marija, roj. Valič, 59 let. žena mizar, pomočnika, Pot na Rakovo jelšo 60; \Viti-ne Marija, 41 lei, žena kočarja, Kačji potok 1, občina Mozelj pri Kočevju; Krničar Peter, 47 let, delavec, Kranj, Cesta na Golnik 14. I Sami nesrečni padci. Tridesetletni kretnik Lampič Valenlin z Galjevice št. 132 |e včeraj na dolenjskem kolodvoru tako nesrečno stopil z vlaka, da si jc pri lem zlomil desno nogo. — 45 letni Betcžnik Anton, stanujoč v Domžalski ukci, je v hiši na Cankarjevem nabrežju tako nerodno padel po stopnicah, da si je zlomil levo nogo. — Lestev, po kateri je lezel, se je sesula šlrinajstletnemu dijaku Stanku Merjascu s Celovške ceste 25. Grdo je lelebnil na tla in st zlomil levo nogo. Vse te ponesrečence je med drugimi sprejela ljubljanska bolnišnica. MARIBOR Blagoslovitev Slomškovega dijaškega doma Blagoslovitvene obrede je opravil prevzv. g. škof dr. Tomažič Maribor, 3. februarja. Slovenski katoličani si lahko štejemo v čast, da smo v svojem organiziranem delu segli na mnoga, za gospodarsko; socialno in kulturno okrepitev"našega naroda važna področja. Pri tem pa smo si morali odkrilo priznati, da se nismo zavedali važnosti vzgoje učiteljskega naraščaja in smo zalo lo važno vprašanje vsega našega prosvetnega in vzgojnega udejstvovanja zanemarili in v tem oziru zamudili mnogo dragocenih let. Temu spoznanju je sledilo hvalo vredno delo, ki jo dovedlo do tega, da je Ljubljana že dobila svoj katoliški učiteljski dom, v Mariboru pa jo bil tak dom, ki nosi ime Slomškovo, vzornika slovenskih vzgojiteljev, slovesno blagoslovljen in odprt. Pomembnost odprtja Slomškovega dijaškega doma v Mariboru je loliko večja, ker ta dom ni zgolj delo idealnih posameznikov, marveč delo vseh tistih, ki jim je vzgoja učiteljskega naraščaja in vzgoja našega ljudstva pri srcu. Na prvem mestu moramo .tukaj imenovati stanovsko organizacijo naših kmetov, Kmečko zvezo. Njeno prizadevanje za ustanovitev obeh Slomškovih domov priča, da se naš kmet zaveda pomembnosti dela, ki ga med našim ljudstvom vrši učitelj in da ve, kako je zato tudi važno vprašanje vzgoje učiteljskega naraščaja. Pobuda za mariborski Slomškov dijaški dom je prišla tudi iz Slomškove družbe, reprezentaniinje slovenskih katoliških učiteljev, kar potrjuje, da ta dom ne bo skrb le posameznikov, ampak vsega našega učileljstva, ki inii je mar prave vzgoje vzgojiteljskega naraščaja. V so svojo moč pa sta delu za ustanovitev doma nudila tudi cerkvena in politična oblast. Prevzvišeni g. škof dr. 1. .1. Tomažič je z veseljem spremljal deio za ustanovitev tega doma in mu nudil vso pomoč, ki jo premore njegova avtoriteta. Isto je storil tudi g. ban, ki je z gmotno podporo pripomogel k uresničitvi zamisli lega doma. Vsi ti faktorji, ki so pripomogli do Slomškovega doma, so jaijistvo, da vzgoja učiteljskega naraščaja ni le skrb nekaterih, ampak misel vseli, ki znajo ceniti učiteljevo delo in da bo imel krepko zasloni bo. K včerajšnji blagoslovitvi Slomškovega dijaškega doma, ki je urejen v poslopju nekdanje kavarne Promenada r v Tomšičevem drevoredu, so se poleg članov Slomškovo družbe in zavodo-vih gojencev zbrali tudi mnogi odličniki, med njimi: zastopnik gospoda bana prosv. inšpektor dr. Žitnik, okrajni glavar dr. Šiška, stolni dekan in prelat dr. Cukala, rektor Visoke bogoslovne šole dr. Josip llohnjec, podžupan Fr. Žebot, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, kanonik dr. Žagar, župnik p. Valerijan Landergott, ravnatelj mariborske učiteljske šole dr. Fran Sušnik, zastopnika Kmečke zveze Ludvik 1'uš iz Ljubljane in bivši poslanec J. Špindler, mariborski šolski nadzorniki in drugi. Slovesnost odprl ja Slomškovega doma je pričel predsednik zadruge Slomškov dijaški dom v Mariboru; prof. Pavle Živortnik, ki je v svojem nagovoru podčrtal važnost ideje krščanske vzgoje, kakršno nam je pokazal Slomšek in se zahvalil za pomoč, ki je je zadruga pri svojem delu bila S pogreba madžarskega zunanjega ministra grofa Csnkvj« deležna s strani prevzv. g. škofa dr. 1. J. Toma-žiča in g. bana dr. M. Natlačena. Končno je izrekel zahvalo tudi g. dr. .1. Schondorlerju, ki si je naložil veliko breme in sprejel mesto zavodo-vega ravnatelja. Za njim j'" spregovoril prevzvišeni gospod škol, ki je podčrtaval misli, ki jili cerkev izreka o vzgoji, šoli i n učitelju in izrekel zahvalo in priznanje vsem, ki so žrtvovali za novi dijaški dom, zlasti g. banu .dr. N.atlačenu, Nato jo izvršil bla-gošlOvne obrede kraja, niše in zavoda, ki naj da našemu ljudstvu to, kar želi, uanireč dobrih vzgojiteljev. V imenu gospoda bana je spregovoril njegov zastopnik, prosvetni inšpektor dr. Žitnik in izrekel željo, da bi novi učiteljski doni, ki nosi ime našega največjega vzgojitelja Slomška, vedno služil visokim vzorom velikega vladike. Za njim so spregovorili še zastopnik Kmečke zveze iu Slomškovega dijaškega doma v Ljubljani g. Ludvik 1'uš, ravnatelj učiteljske šolo dr. Fran Sušnik in zastopnik Slomškove družbe g. A. Kopriva. Sledil je ogled doma, ki je zaenkrat prirejen za 12 gojencev, ki so se v dom že vselili, v |K>lel-neni času pa bodo izvršene potrebne adaptacije, štiritedenski nudi in mučni bolezni, ki jo je pu prenašala / veliko potrpežljivostjo, umrla v mariborski lioliiišnici n\ škrlutinko in nuto sledečim vnetjem možganske mrene Dragica B r g I e z, hči šolskegu n p ra -vjtelja v Oplotniei, učenka učiteljišča zavoda šolskih sester v Murilvoru. Sestri usniiljenki, ki ji je streglu, je suma izrazila željo, du rajši vidi, da jo ljubi Bog sprejme med krilatee, kakor pa dn bi ozdrHNeln iu imela kake Udezenske posledice zn življenje: njeno Željo je dobri Bog izpolnil. Res je lo hud udarec za starce, ki s težavo študirajo vse tri otroke. Sin Franci je na medicinski fakulteti v Ljubljani, sin Dušan v realni gimnaziji v Mariboru- Dragica pa bi po-stula učiteljica. V soboto, dne 25. januarja je bila pokopuna ob zelo veliki udeležbi znancev, prijateljev in sorodnikov. Oh* odprtem grobu jc imel ganljiv, poslovilni govor njen bivši kutehet duh. svetnik g. Franc llohnjec. župnik v Oplotniei, ki je pogreb tudi vodil ob asistenci treh drugih gg. duhovnikov. V govoru je omenil, da je Dragico poklical ljubi Bog v nebesa ravno na rojstni dan nleka, ki je Mi dan do|>oliiil petdeset let, da mil čestita najlepše v nebesih. Pomenljivo je končal svoj govor z besedami: »Dragica, podelil sem ti prvi sv. zakrament, sv. krst. pripravijal te za prvo sv. s|>ovcd in za prvo sv. obhajilo, priprav I jal za zakrament sv. birme. Danes sem le pa pospremil na zadnjem tvojem zemeljskem potovanju. Zu vse to, Dragica, eno jjrošnjo, eno željo: moli in prosi za me! /. Bogom, Dragica; naša dobra Dragica, z Bogom!« S solzami v očeh so |x>grcbci zapuščali grob mlade pokojnice. Drugi dan v nedeljo so imele s|)oiniDsko koinemoracijo na njenem grobu njene tovarišice v spremstvu č. šolskih sester. Govor je ^mel njen gospod katehet Potokar. Staršem naše gloiniko sožalje I m Opozarjamo na nocojšnje predavani« prof. Janka Mlakarja v dvorani Zadružne gospodarske banke. m 1'inrl je v Smetanovi ulici 41 strojni ključavničar drž. žel. Ivan Košir, star 57 let. Naj počiva v miru I > m Abonenti roda A. še naprošajo, da dvignejo čimprej pri gledališki blagajni vstopnice za simfonični koncert, ki bo jutri, v sredo. m Zanimiva rimska najdba v Studencih. Pri k« panju temeljev za hišo je naletel g. Pivka v Studencih pri Mariboru na zanimive ostanke 'z rimske dobe. Delavci so našli več železnih predmetov, k; so jih pa žal zavrgli, ohranjen pa je zlat rimski m vet iz dobe cesarja Marka Avrcllja. Odkritje jo tembolj pomembno, ker je to prva najdba i', rit ske dobe na področju Studencev. m Tudi konja zadene kap. Nenavadna nesreča se je pripe'ila včeraj dopoldne v Kopališki ulici. V voz s premogom vprezen konj se je sredi ceste zgrudil na tla ter pri priči poginil. Živino-zdravnik je izjavil, da jo žival zadela srčna kap. Gledalce Torek, 4. februarja, ob 20: »Ljubim Ter. Red C. Gostovanje ge. Juvanovo in g. Jana, članov ljubljansko Drame. Sreda. 5. februarja: zaprto. (Simfonični koncert Glasbene Matice v Sok. dvorani za red A.). Rogaška Slatina Javno pohvalo zaslužijo činiltilji, ki so s svojimi prispevki omogočili izdatno pomoč revni šolski mladini pri Sv. Križu Največ je žrtvovalo Kolo jugoslovanskih sester in oskrbelo vse naipotre hnejše z obutvijo. Banska uprava je poslala lepo količino blaga za obleke in perilo. Za prehrano učencev pa so prispevali znatne zneske uprava zdravilišča, uprava občine, odbori Rdečega križa, Jadranske slraže, Ciril-Metodove podružnice, Planinskega društva, pevskega društva »Sloga«, ravnateljstvo steklarne in Glasbeno društvo steklarjev. Vsem iskrena hvala! — Šolsko upraviteljslvo. čadram Na svečnico je naš g. župnik in duhovni svetnik Franc Hohnjec obhajal 20 letnico žup-nikovanja v lepi in obširni čadramski župniji. Kot mlad župnik in vnet duhovnik je pred dvajsetimi leti zastavil vse svoje moči v službo Bogu in blagor svoje župnije. S svojimi v srce sega-jočimi pridigami je pridobival vedno večje število vernikov. Goreč častilec Marije je večkrat poromal na Brinjevo goro in tudi tam smo slišali njegove lepe pridige o Mariji. Z ljubeznijo se jc lotil ogromnega dela v župnijski pisarni, priskrbel je nove zvonove pri župni cerkvi in pri podružnici sv, Barbare, popravil je zapuščeno cerkev sv. Mi-klavž.a, odstranil že na pol podrto staro cerkev, v kateri so bili ljudje vedno v nevarnosti. Na njenem mestu pa jc zgradil lepo kapelico. V času pomanjkanja duhovnikov je bil sedem let brez kaplana in je vlie ogromno delo opravljal sam in tudi poučeval verouk na šcslrazredni Ipidski šoli. Šolski otroci so ga vzljubili in ko ga je huda bolezen položila na bolniško posteljo, so vsi žalovali. Veliko je storil naš slavljenec tudi za občino, posojilnico in sploh za dobrobit občanov. Po njegovi zaslugi smo dobili lepo banovinsko ccslo iz Oplol-nice v Čadram, prav tako cesto Oplotnica—Brezje, sedaj grade cesto na pokopališče, pa ne v breme občine. G svetnik vedno prosi pomoči in podpore pri banovini za javna dela, da omili brezposelnost in pomaga ubogim delavcem. Njegova zasluga je, da imata danes Čadram, Oplotnica in bližnja okolica električno razsvetljavo, po njegovi zaslugi sloji danes na mestu, kjer jc stala pred leti skromna hišica Kmečke hranilnico in posojilnice, veličastna stavba, ki je v okras vsej okolici Kljub ogromnemu delu in hudi bolezni, ki ga je mučila pred tremi leti, je naš g. župnik še vedno mlade-niško čil, veder, prijazen z vsakim, gostoljuben in podjeten Župljani ga iz vsega srca ljubijo in so mu globoko hvaležni za vsa njegova dela. Zato so se ga ob jubileju spomnili pri svojih molitvah in prosili Boga, da bi gospoda svetnika ohranil še dolgo vrsto let srečnega in zdravega, da bi mogel še dolgo časa delovali za dušni in gmotni blagor čadramskih župiianov. H ■K BjlLj * »I f| * .JM KULTURNI OBZORNIK Umetnost Frana Klemenčiča Razstava oljnatih slik (po katalogu 56) v Jako-/čevent paviljonu ob priliki šestdesetletnice umetnikovega rojstva. F. Klemenčič pripada tisti utnelnoslni generaciji, ki se je umetnostno razvila popolnoma šele po vojni in ki ji pripada mesto v razvoju naše umetnosti nekako med impresionisti in povojnim mladini ekspresionističnitn rodom. Izredno inlere-santno, a tudi usodno je mesto tega rodu. Rekli bi, da se je vsa generacija znašla itned dvema »tolo-tnac med močnim, vitalnim impresionizmom, ki mu je bilo dano. da bo prvi zavestno izoblikoval obra/. naše Moderne, ter mladimi, ki so imeli kmalu zanikati formo in razvrednotili slikovita umetnostna stremljenja starih. Prav za prav bi bili morali Klemenčič in tovariši, ki so se šolali v zna-menju secesije, razviti program, ki so ga uresničili šele mladi, vendar, kar je zanimivo, tega niso storili, čejirav so nejasno slutili, da novi čas, ki vsaki generaciji narekuje nove naloge, terja od njih nekaj takega, kar je nasjirolno slikovitemu idealu. Sicer so vnesli v svojo umetnost idealistične prvine, tako stilizacijo, pravljične motive, demonsko snov, folkloro, zelo poglobljeno vsebino, vendar do skrajne meje le niso šli, kakor da bi hoteli prepustiti odločnejše mesto starejšim — in kakor so jo motali izpustiti iz rok ob nastopu radikalnih mladih. Kasneje je šel impresionizem svojo pol, svoj or-ganični razvoj, mladi so sunkovito trčili obenj in nekako odvzeli tla rodu, ki je kronološko sledil impresionistom. Neko disorienlaeijo je opazili v umetnosti Klemenčiča in tovarišev. ]'ako žive vere, kakor jo imajo impresionisti do svoje smeri v umetnosti, le ti nimajo, prav lako pa tudi ne smelosti — ki jo je prineslo povo.ino življenje — eks-presionistov. Le v eno verujejo: v korektiv zunanje narave. Tu pa so zaznavni spomini in odmevi na ?šolos ki se giblje v značilnem južnonemškem umetnostnem krogu. S temi visticami sem hotel le nakazati zanimiv problem, ki ga nudi svojstven razvoj tega umetnostnega rodu, problem, ki ga bo treba v celoti še izluščili iz hieroglifskill strani zgodovine našega povojnega umetnostnega ra7,voja, ki pa sem ga omenil zaradi tega, ker jc tesno povezan z umetnostjo F. Klemenčiča. Retrospektivna razstava obsega časovna dela od 190(1 ( Avtoportret ) pa do danes. Zgodnja dela so značilne stvaritve dobe . Je lo nekak akademski realizem, koloristično še v okviru ateljeja, slogovno pa n. pr. v znamenju prizadevanj akademskih del kakega Ažbela ali pa še nazaj. V »Inte-rieru (1923) pa so že razvidna nova stremljenja, posebno koloristična. Tu se je Klemenčič že srečal z barvnimi problemi impresionistov, dočim se je s slikovitim nučinom obdelave seznanil že mnogo prej .kakor je lo dobro vidno v -»Slarkic. Nekako ob tem delu se je Klemenčič zavestno usmeril v barvno slikovito smer. Tu pa že srečamo pojav, ki je značilen za zastopnika te umetnostne generacije. Poslej se slikovitost v njegovem delu neprestano razvija, vendar ne enotno, organično, marveč suu-kovilo, od poizkusa do poizkusa. Ni lo razvoj uniel-nika. ki mu je način izražanja zraste! z duhovnim zorenjem v eno telo. ki mu naposled zunanji izraz ni važen, ali pravilneje, ki mu zunanja oblika ob neprestani vrsti novih umetnostnih problemov nastaja že podzavestno, marveč je to pot slikarja, ki si je izbral to smer |>ovseiu zavestno in ki jo tudi ob različnem razpoloženju variira do najbolj eks-tremnih oblik. Vprašanje je, koliko umetnostni kvaliteti škoduje tak način oblikovanja umetnostnega predmeta, posebno še, ko se kaj rad izpre-vrže v golo virluoznosl in tehnični larpurlartizeni. Ce si k tem pojavom še prištejemo težke gmotne jirilike, ki menda nobenemu slovenskemu umetniku niso neznane, potem bomo marsikatero Kle-tnenčičevo delo ocenili pravilno. Leta je nastalo več podob manjšega formata, kakor so vDeklica z rdečo rutico (14), ..Glava deklice« (56) itd. Zdi se mi, da je bolel Iu slikar preizkusiti strnjeno vsa svoja barvna dognanja, ki jih je lako razkošno razvijal na platnih velikega formata. Podobe so mu lepo uspele in vsebujejo mnogo intimnosti ter topline, ki je sicer na mrzlih ■ formatih; zaman iščemo. Po tem intermezzu, ki se se enkrat ponovi ob vLastni podobi« (41), pa se slikar zo|>et preda veliki kompoziciji, povečini tehnično izvedeni s slikarsko lopatico. Ali ni morda za temi hladnimi mozaičnimi podobami krajine skrita težnja po rahli stilizaciji? Gotovo je, da se slikarski predmet, čeprav se slikar trudi, da mu ila z zunanjščino čimlKilj adekvatno podobo, le tej na mnogih slikah, umika v nekako stilizacijo, v nekako »idealno« podobo krajine. Posebno so za Klemenčiča nevarni motivi s planinskim ozadjem, kajti tu se tako barva, kakor forma krajine po-liiudila kot poniagača pri ustvarjanju •-•idealov Vendar se Klemenčič z zdravim instinktom slikarja varno razvija tudi v drugo smer, ki jo na razstavi predstavlja skupina ^Motivov z Vičai (1, 7, 19, 4). Ob njej mora bili pač vsakomur jasno, kako je poznavanje in zvesta služba materi naravi popla čana tudi z umetnostnim uspehom. Kmetska idila je prav dobra podoba, barvno, skupinsko in raz-jtoloženjsko skrbno ubrana. Tu je Klemenčič dokazal, da mu skrivnosti krajine niso neznane, in tu se je najgloblje približal duši narave. Ce se ne motim, je slednja skupina slik nastala v zadnjem času (1940. leta) in ob tem dejstvu se nam odpre razveseljiva perspektiva: nadaljnega razvoja in iskanja slikarjevega. Obisk razstave loplo priporočamo. Dr. S. Mikuž. Srbski vojni roman V založbi Modre ptice je izšla Srbska trilogija -kronika srbske vojske in srbskega naroda v svetovni vojni«, ki jo jc spisal Stevan J. Jako vije vič, ter jo prevedel naš posrednik med srbsko in bolgarsko književnostjo Tone Potokar. V srbski javnosti je doživela ta trilogija univerzitetnega profesorja, ki pa se je kot pisatelj uveljavil s to kroniko, velik uspeh, kar pričajo In izdaje v kratkem času. Slovenci do zadnjega časa podobnega dela niso imeli, Letos je nekaj podobnega napisal Prežihov Voranc pod naslovom Doberdob, toda ne morem ga primerjati s srbsko trilogijo, ker ga še nisem dobil v roke. V rokopisu pa je še velik tovrstni roman, oziroma kronika vojnih dogodkov, ki jo je pisal pokojni Matija Malešič Prvi del opisuje boje ob Drini, drugi pa ob Soči Pri pisanju drugega dela ga je dohitela smrt. dočm je prvi del pripravljen za tisk. Njegovi sfsi so živahni, pisani v slogu, kakor je ves čas svetovne vojne pisal svoje vojne novelice in črtice v Ilustrirani Gla.snik ter s0 gotovo bile za tisti čas najboljši slovenski opisi vojnih dogodkov, pisani na >licu mesta«. Kakor bi le črtice zaslužile ponatis, lako b« tsintetično delo o slovenskih bojih na drin-ski fronti e mesečne spremembe. Muslimansko leto ima potemtakem 354 dni ler je za 11 dni krajše od krščanskega lela, ki je sončno ter ima 365 dni. Ker se krščansko šlelje ne izteče točno na dni, je že Julij Cezar določil prestopni dan za vsako četrto lelo, ker ima sončno leto približno 365 iu četrt dneva. Po reformi Gregorja XIII. odpade prestopno leto na koncu stoletja, če se dotično število ne da delili s 4. (Leto 2000 bo'tore j prestopno, lelo 1900 pa ni bilo prestopno.) Tudi muslimansko šlelje ima prestopna leta. Muslimanska era se namreč deli v cikle po 30 let in v vsakem ciklu je vedno 11 prestopnih let s 355 dnevi: prestopno je 2., 5., 7., 10., 13., 16. (včasih 15.), 18., 21., 24., 26. in 29. leto, ostala pa so navadna. Ves 30 letni ciklus ima torej 30 345 11 = 10.631 dni. Zgodovina pike na i Pika nad črko i ima tudi svojo zgodovino. Ni namreč nastala slučajno, temveč šele po daljših bojih. V prvobitni rimski pisavi je imel i enostavno črtico. Pika nad i se je pojavila pozneje, ko je prišla v uporabo gotica. Takrat so začeli rimski pesniki stavljati vejice na to črko. Nekateri so jih stavijali na levo, drugi na desno stran. V štirinajstem stoletju se je vodila dolga polemika zaradi le vejice, dokler nazadnje niso prišli do mnogo enostavnejše rešitve, da pri črki i vejice ne bo več ne na levi, ne na desni strani, temveč bo odslej samo pika ločno nad črto, ki je doslej pomenila i. ŠPORT Šport zadnje nedelje Zadnja nedelja je bila v znamenju hudih zimskih borb, odnosno v tekmovanjih za prvenstva z zimsko športnih disciplinah. V Cortini d'Ampezzo so pričeli meriti svoje moči in sposobnosti najboljši smučarji iti smučarke sveta, v Ljubljani so tekmovali prvaki srbske, hrvatske in slovenske ho-hej zveze za državno prvenstvo in tudi drugod so tekmovali smučarji v klubskih in medklubskih tekmah. Oglejmo si najprej letošnje tekme za državno prvenstvo v hokeju na ledu, ki so prinesle SK Iliriji, odnosno Slovencem zopet državnega prvaka. V hokeju na ledu si je Ilirija tretjič osvojila drž. prvenstvo V letošnjem državnem prvenstvu v hokeju na ledu so nastopila tri moštva iti sicer zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so si v predhodnih tekmovanjih izvojevali narodna prvenstva. Slovence je zastopala Ilirija, ki nima v Sloveniji nobene konkurence, Srbe je zastopal SK Palic iz Subotice, Hrvate pa VSD iz Varaždina., Da si bo tudi letos osvojila državno prvenstvo Ilirija smo že vnaprej vedeli, toda tega, da bo lako igraje in s takim rezultatom odpravila svoja nasprotnika, pa nismo pričakovali. Več kot za cel razred je naša Ilirija pred srbskim in hrvatskim zastopnikom, katerim še precej manjka do onega, da bomo lahko rek!i, da igrata hokej na ledu. Sicer je VSD (Varaždin) boljši od Palica, toda enemu kot drugemu bo potrebno še precej šole iu primernega treninga, da bosta prišla na višine slovenskega zastopnika SK Ilirije, kateri zaenkrat še nihče ne bo mogel ogražati prvenstva v naši državi. Razveselj i v o je dejstvo, da so se za ta lepi zimski šport in za to najhitrejšo in najzanimivejšo igro začeli resno zanimati Srbi in Hrvatje, ki imajo več klubov, ki goje hokej na ledu. Uspehi prav gotovo ne bodo izostali in bi zelo priporočali ilirijaniskeimj hokej vodstvu, da osnuje v Sloveniji še nekaj hokej moštev, ker bo v Srbiji in na Hrvatskem počasi zrastlo več dobrih klubov, ki se bodo z večkratnimi tekmami dvignili na višino, da jim ne bomo mogli blizu kakor na primer sedaj v nogometu. In če dobijo v enem ali drugem centru tam doli umetno drsališče kakor ga imajo večja evropska mesta — kar pri naših športnih razmerah ni izključeno — potem bomo Slovenci hočeš nočeš morali igrati |-odrejeno vlogo v tej športni panogi. V naslednjem prinašamo še rezultate nedeljskih tekem v hokejskem prvenstvu, Ilirija : VSD (Varaždin) 10:0 (1:0. 2:0, 5:0). Ilirija : Palič (Subotica) 13:1, 99:0, 3:0, 1:1). Vrstni red jc tale: 1. Ilirija, 2. VSD (Varaždin), 3. SK Palič (Subotica, II. Štanglov spominski smuk za pokal »Slov. Doma« SSK Maraton je tudi lelos izvedel Štanglov spominski smuk za pokal »Slov. doma , ki je dal naslednje rezultate: 1. Vranje'* (Železničar) 9:35. 2. Prapertnik (Maraton) 9.59, 3. Knific (žel.) 10.34; Knific si je lani osvojil pokal, lelos pa je zasedel šele tretje mesto; 4. Zuiiter (Maraton) 10.58, 5. Sojč (Mar.) 12 17-6. Dolinšek (Maraton) 12.26, 7. Brlek (Zel.) 12.48. Slalom AK »Skale« lzirl tekmovanja: 1 Prafek Ciril 1:41 2 Ko-bler 1:49, 3. Mrak 1:55, 4. Miceli 1:57. Ženske: 1. Ueim Erika 2:22, 2. Stolcer Pavlina 3:12.5. Svetovno smučarsko prvenstvo v Cortini d'Ampezzo V soboto so se pričele v Cortini d'Atnpezzo svetovne smučarske tekme. Najprej so bile tekme v smuku tako za ženske kakor za moške, pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati: Smuk za moške: 1. Jenmvein (Nem.) 4:03.87, 2. Marceli tni (I.) 4:06.76, 3. Rudi Cranz (N.) 4:08.63, 4. Chieroni (I.) 4:09.46, 5. Lantschner (N.) 4:09.69, 6. Rominger (Šv.) Smuk za ženske: I. Chrisll Cranz (N.) 4:10.33, 2. Grassegger (N.) 4:17.58, 3. Proxauf (N.) 4:23,36, 4. Fux (Šv.), 5. Sedi (I.). Nogomet v hrvatski ligi Concordia : Hašk 7:1 (2:1). Gradjanski (Zagreb) : Slavija (Varaždin) 11:2. Split (Split) : Železničar (Zagreb) 2:1. Hajduk (Split) : Bačka (Subotica) 9:9. Sašk (Saraj.) : Slavija (Osijek) 2:1. Celjski smučarski dnevi so pred vrati Veliki prazniki slovenskih smučarjev so pred nami. Sedaj je težko pričakovani sneg uauovo pokril Celje in okolico. Tereni, ki so določeni za tekmovanja, so v odličnem stanju. Zmrzal prejšnjega ledna je dala novo padlemu pršiču sijajno podlago in tekmovalci bodo mogli priti na svoj račun ter razviti vse svoje sposobnosti in pokazati višino slovenskih smučarjev, kar je glavni namen prireditev. Kako velikega vzgojnega in propagandnega pomena so le prireditve, pričajo visoka pokroviteljstva in častna predsedstva vodilnih osebnosti političnega, vojaškega in javnega življenja, ki so z blagohotno privolitvijo dokazali svojo ljubezen do mladine in znova potrdili veliko skrb nad njeno rastjo. Tekmovalci, smučarji in udeleženci! Na prireditvah slovenskih smučarjev v Celju moramo manifestirali našo slrnjenost, enotnost, borbenost našega idealizma in hotenja, da rasemo v utrjen in v plemenitih borbah preizkušen rod, da bomo javno opravičili koristnost naših naporov in dejanj. Naj ne bo smučarja ali tekmovalca, ki bi izostal od leb manifestacij. Visoko, pokroviteljstvo: minister za vojsko in mornarico, častni adjutant Nj. Vel. kralja Petra, armadni general g. Peter Pesič, g. dr. Miha Krek, prosvetni minister, g. Dušan Pantič, minister za telesno vzgojo naroda, divizijski general g. Dragoslav Stefanovič, komandant dravske divizijske oblasti. Tekmovalni spored: 1. Narodno prvenstvo v norveški kombinaciji za seniorje. 2. Narodno prvenstvo v alpski kombinaciji za seniorje. 3. Vsa narodna mladinska prvenstva (tek, skoki, slalom). 4. Narodna prvenstva v posameznih disciplinah za seniorje (tek, skoki, smuk in smuški liki). 5. Izletno prvenstvo v slalomu za dame. 6. Narodno prvenstvo v umetnem drsanju v izvedbi SDZ. Pazpis in ves podrobni program, ki je bil žc prvotno v celoti objavljen, ostane nespremenjen in se bodo vse prireditve razvijale v tistem redu, ki je bil določen. Klubi, drušlca in odseki, ki vseh svojih tekmovalcev še niso prijavili, naj to store takoj. Skrbite, da bodo šli v Celje vsi tekmovalci. Organizirajte, pripravite vse potrebno in uporabite vsa sredstva, ki so vatli na razpolago, izkoristite vse ugodnosti, zlasti krajevne, da bo udeležba vseh članov Zveze res častna in da bo v teh celjskih dnevih pokazana res vsa moč naše smučarske orginizaeije. Skupine, ki bodo potovale o Celje, naj bodo vedno skupaj, ker se jim bo potem lažje odkazo-valo skupno prenočišče in skupna prebrana. Vsak vodja skupine je odgovoren za red in disciplino svoje skupine in le on na| se obrača na naše funkcionarje in na izietno pisarno za navodila in pojasnila. Le tako bo organizacija v celoti uspela. Vozne olajšave. Polovična vozmna ostane tudi nadalje v veljavi. Vsak naj si pred odhodom oskrbi železniški obrazec K 13, k' poleg cele vozne karte in žigosan od prireditvenega odbora daje pravico za brezplačni povratek. Zaradi navala, ki se zadnji dan pričakuje na železniških postajah, naj vodje tekmovalcev na dan pred odhodom oskrbe vse udeležence z obrazci jn voznimi kartami. Železniške obrazce dajte čimprej v Cel|u žigosati v izletni pisarni, da ne bo v zadnjih trenutkih odhoda nereda in zaslajanja. V vsakem pogledu olajšajte delo izletnih funkcionarjev. Še enkrat. Pripravljajte se, organizirajte, propagirajte. Te dneve slovenskih smučarjev moramo vsi preživeli v Celju. * Opozarjamo ponovno vse prizadete, da se vte druge prireditve, določene po zimskošportnem koledarju Z veze za S in 9. februar, v dnevih 7., 8. in 9. februarja ne smejo vriili Ti dnevi morajo biti prosti vseh drugih prireditev Na to opozarjamo Iudi tiste mladinske organizacije, ki imajo t Zvezo dogovore, da. se drte listih določb, ki jih dogovor za lake prilike predvideva. Podzveze vaj skrbe. da se br na njih teritoriju postopalo po teh navodilih. Vse druge prireditve se morajo torej prestaviti ntj drug termin. Hohej na ledu - Švica : Italija 1:0 CELJE Gradbena delavnost v Celju Stanovanjsko vprašanje v Celju je zaradi velike industrije in vedno večjega navala z dežele v mesto vedno bolj pereče. Pred leti so v Celju mnogo razpravljali, kako rešiti to vprašanje, ki je « socialnih in zdravstvenih vidikov izredne važnosti za prebivalstvo, zlasti za delavstvo, ki je prenatrpano v kletnih in nezdravih drugih stanovanjih v mest'i in okolici, čas in razmere pa so uresničenje rešitve tega problema pomaknile najbrž za nedogledni čas. Gradbena delavnost v Celju je bila v preteklem letu z ozirom na današnje razmere še po-voljna. Mcs'no poglavarstvo je odobrilo 83 novih gradenj, od teh je bilo končanih do konca leta 38, in sicer 34 stanovanjskih zgradb in 4 nesta-novanjske. Na področju občine celjske je bilo preurejenih 20 poslopij. Nove zgradbe obsegajo 86 sianovanj, od teh 9 enosobnih, 41 dvosobnih, 14 trisobnih, 3 štiri ali večsobne in 19 podstrešnih. Vseh sob v teh poslopjih je 197. V novih zgradbah je 55 poslovnih prostorov, 7 tovarniških, 8 trgovskih in obrtnih delavnic, 11 skladišč in 29 ostalih prostorov. Novih kopalnic je v teh poslopjih 42. Od novih stanovanjskih zgradb je 24 pritličnih, 7 enonadstropnih, 2 dvonadstropni in I trinadstropna. V letu 1939 je bilo zgrajenih 29 pritličnih, 15 enonadstropnih in 1 dvonadstropna zgradba. Stroški za nove zgradbe v preteklem letu so znašali 7,630 (XX) din, leta 1939 pa 6,181 .(XX) dinarjev. Mnogo poslopij je ostalo še nedogotov- Ijenih in se bodo dela nadaljevala spomladi. * c Otvoritev razstave Kluba neodvisnih v Celju. V nedeljo ob 11 dopoldne je bda ob navzočnosti lepega števila občinstva, zastopnika okrajnega načelnika dr. Otrina in magistratnega svetnika Pogačnika kot zastopnika mestne občine odprta razstava del članov Kluba neodvisnih. Uvodno besedo je spregovoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo Spanec. V svojem govoru je zlasti poudarjal, da skupki« »Neodvisnih« iz Ljubljane prvikrat razstavlja v Celju ter označil smernice in delo tega kluba. V imenu razstavljalcev se je zahvalil prof. Stane Kre-gar. Na razstavi razstavlja slikar Kregar 17, slikar Sedej 14, kiparja Karlin in Putrih pa so 6 del Razstava bo odprta do nedelje 16. februarja. c Dobrodelna prireditev za Zimsko pomoč. V nedeljo 9 februarja ob pol 4 popoldne priredi Celjanom priljubljeni Janko Mlakar s svojo igralsko Sobota Namesto venca na grob blagopokojnega voditelja dr. Antona Korošca je darovalo okrožno sodišče z državnim tožilstvom v Soboti za mestne siromake znesek 300 din. Kamnik Mengeški orožniki prijeli tata goveje živine. Že lansko leto v 'oktobru je bil na prav premeten način iz hleva posestnika Rozmana Štefana iz Viž-marij pri Št. Vidu ukraden lep vol, težak približno 600 kg v vrednosti 7000 dinarjev. Tatvina je bila objavljena vsem orožniškim postajam, ljubljanski mitnici kakor tudi vodstvu mestne klavnice v Ljubljani. Vendar se tedaj ,ni posrečilo prijeti tata. Pred kratkim je sledila druga tatvina vola in sicer iz hleva posestnika Balantiča Vinkota iz Most pri Kamniku, ki je bil tudi oškodovan za približno 6500 dinarjev. Oba vola sta bila prodana v Ljubljano znanima mesarjema. Ker pa je bilo vodstvo ljubljanske mestne klavnice pravočasno obveščeno o ponovni tatvini vola s prošnjo, naj, ako bi bil kakšen vol opisane barve in približne teže pripeljan v tamkajšnjo klavnico, o tem takoj obvesti orožniško postajo v Mengšu. In res se je kmalu pojavil možakar, ki je prodal vola po smešno nizki ceni 5.50 din za kilogram, dočim je današnja cena 9 do 11 dinarjev. Moža so pridržali tako dolgo, da je prispef v Ljubljano komandir orožniške postaje g. Šetina Franc v spremstvu še enega orožnika in sta prijela lata. Vol pa je zaenkrat ušel smrti. Pri zasliševanju je že večkrat kaznovani Ježek Iv., star komaj 20 let, doma iz Hrastja, občina D. M. v Polju, po kratkem oklevanju obe tatvini priznal. Ker pa sta orožnika pri žepni preiskavi našla še dva potna lista, je priznal, da je imel namen ukrasti še dva vola in sicer pri posestniku Jeraju v Vodicah in posestniku Jenku iz Gmajnice, kar pa so mu preprečili ponoči fantje na vasi. Ptuj Učni uspeh na ptujski gimnaziji. Zaključilo se je prvo polletje in s tem so dijaki prejeli polletna spričevala Uspeh ptujske gimnazije nič ne zaostaja, v kolikor celo ne prekaša uspeha ljubljanskih gimnazij, čeprav je zlasti letos bilo dijakom učenje močno oteženo zaradi težkih razmer in še zlasti zato, ker se precejšnji del učencev vozi z vlakom in jih družino v veliki dvorani Ljudske posojilnice svojo izvirno igro iz časov vitezov in čarovnic »Vragova smola«. Med igro bodo tudi lepe pevske in plesne točke. Ker je prireditev na zaključku dnevov zimske pomoči, pričakujemo od celjskcga občinstva, da se bo te prireditve, katere čisti dobiček jc namenjen za celjske reveže, polnoštevilno udeležilo. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c O »Moderni Grčiji« bo govoril drevi ob 8. v Prosvetnem domu prof. dr. Roman Savnik. c Poroka. V Pctrovčah sla se poročila Tine Jan, cerkovnik in Minka Orešnikar, gostilničarka, oba iz Trbovelj Obilo sreče! c Ce sc želite nasmejati, potem ne poznbite obiskati burke v štirih dejanjih »Pardon, pomota« v Celjskem gledališču v nedeljo, dne 9. februarja ob 8 zvečer. Nabavite si vstopnice v predprodaji. c Uradni dan Zbornice za TOI bo v torek, 4. t. m. v posvetovalnici Združenja trgovcev, Raz-lagova ulica. c Tujski promet v preteklem mesecu. Mcseca januarja je obiskalo Celje 1177 tujcev, od teh 1142 Jugoslovanov in 35 inozemcev. 9 V Celju je umrlo meseca januarja 53 oseb, 20 v mestu in 33 v javni bolnišnici. c Število brezposelnih je po evidenci Bcvrze dela v Celju naraslo v 10 dneh od 1401 na 1428. Delo dobijo: hlapec, 7 kmečkih dekel, 6 kuharic, po dve natakarici in služkinji ter po 1 gostilniška kuharica in postrežnica. c Obrt, trgovina in industrija v Celju. V Celju imamo 1317 obr'i; od teh je 174 na dovolilo vezanih, 625 rokodelskih, 25 industrijskih in 493 trgovin in ostalih obratov. Predlani 6mo imeli v Celju 1298 obrti. V preteklem letu je bilo prijavljenih 84 obrti, odjavljenih pa 65. c Na občnem zboru »Kulturbunda« v Celju je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. May. c Nevaren kolesarski tat pod ključem. Posestniku Krznarju v Novi cerkvi pri Celju je bilo ukradeno moško kolo. Okodovanec je osumil 19 letnega brezposelnega trgovskega pomočnika Adolfa K. iz Nove cerkve in mu sledil v Celje, kjer je tatu prijel in ga izročil policiji. Naknadno sc je obenem zvedelo, da je Adolf ukradel žensko kolo izpred celjskega socialnega urada v Gosposki ulici in se odpeljal. Lastnica kolesa mu je sledila z drugim kolesom, z njim osebno obračunala, nato pa mu vzela kolo. Adolfa so izročili v zapore okrožnega 6odišča. je ukinitev vlakov hudo prizadela. Ob tej priliki se ponovno obračamo na vse one, ki jim je do napredka mladine, da se spomnijo ptujske Dijaške kuhinje. Ptujska gimnazija šteje 487 dijakov. Izdelalo jih je 277 (56.88%). slabo oceno ima 209 (42.92%), zavod mora zapustiti po § 54 devet učencev, neocenjen je en učenec. Združenje trgovcev je izvolilo g. Fr. Lenarta, velelrgovca iz Ptuja, za častnega predsednika. Vele-zaslužnemu trgovcu m dolgoletnemu svojemu predsedniku jc Združenje trgovcev dalo častno diplomo v obliki slike mesta Ptuja, ki jo je naslikal slikar g. Fr. Mihelič. S tem je Združenje trgovcev v Ptuju dalo priznanje g. Fr. Lenartu za njegovo delovanje v prid trgovcev. Slika je umetniško delo in zamisel slikarja Mihclčiča ter se popolnoma razlikuje od starih običainih častnih diplom, s krasno napisanim slavljenčevim imenom. Na okvir slike je pritrjena 6rebrna ploščica s posvetilom. Namesto venca na grob pok. ge. Krakerjeve je darovala ga. Ivanka Zavrnik 150 din za dijaško kuhinjo. Socialni tečaj DZ v Kamniku in Domžalah V vrsto socialnih tečajev, ki jih zadnje čase prireja Delavska zbornica po vseh večjih delavskih centrh Slovenije, je DZ uvrstila za nedeljo. 9. lebruarja dopoldne tudi okraja Kamnik in Domžale. V obeh kraiih se bo tečaj priče! ob 8 zjutraj in bo trajal do opoldne, vršil se pa bo v Društvenem domu. Program tečajev je sledeč: 1. Socialna zakrn nodaja; 2 Naše strokovne organizacije; 3. Na" delavski stan; 4 Naša Delavska zbornica. Ker ie tečaj v organizatoričnem in strokovnem oziru. nadvse važen in našim delavcem nujno potreben, vabimo brez razlike vse delavstvo, da se tečaja udeleži. Tone in Janez sta bila med manevri skupno v taborišču. Tone je prinesel od nekod debelo go-sko in je dejal Janezu: »Tu imam gosko, pa jo je za dva premalo. Ce jo bova delila, ne bo nobeden dosti dobil. Veš kaj, takole bova naredila: spat POMLADANSKI «) DUNAJSKI VELESEJM y WIENER MESSE OD 9. DO 16. MARCA 1941. Poljedelstvo (vsi poljedelski stroji) — vrtnarstvo — sadjarstvo — vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo. Na področju tehničnega velesejma AVTOMOBILSKA IN MOTOCIKLISTIČNA RAZSTAVA Prijave najpozneje do 10. lebruarja Vsa obvestila in navodila dajejo: J. Kulhanek, častni zastopnik za Dravsko banovino in banovino HrvatsEo, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, telefon 51-85, H. Pfannenstill, generalni zastopnik za vso Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, telelon 30-881, Popusti na vseh železnicah. Sicilija . - It ■ Ognjenik Etna in mesto Catania nn Siciliji Nemške čete so na Siliciji. Nemška pehota je zasedla najvažnejše točke tega otoka, posebno močno je zastopano nemško letalstvo, ki od tam napada angleške konvoje na Sredozemskem morju, prihaja na bojišču v severni Afriki, tudi Sucz so že obiskala letala. Na Siciliji živi 4 milijone ljudi, olok pa mori 28.738 kvadratnih kilometrov. Največja in najlepša mesta leže ob morju. Na severni obali s slikovitim gričevjem leži Palcrmo, mesto, ki jp cvetHo za časa Saracenov, Normanov in Štaubov. Na vzhodni obali leži oh vznožju ognjenika Etna Kalanija in nedaleč od tod Sirakuze, iz stare zgodovine znana prva grška nasplbina na tem otoku, za katero so se borili skozi dolga stoletja Grki, Punci, Rimljani. Blzantinci, Arabci in Germani. Med Kalabrijo in Sicilijo je morska ožina, ki ima eno najboljših na- bova šla in kdor bo imel najlepše sanje, ta bo dobil gosko.« Janez je bil s leni predlogom zadovoljen in sta šla spat. Ze zgodaj zjutraj je planil Tone po-koncu, rekoč: »Prijatelj, goska jp moja! Sanjalo se mi je nekaj najlepšega: v zlatem vozu sem se peljal naravnost v nebesa!« »Jaz sem te pa videl, kako si se peljal,« je rekel Janez, »in ker sem si mislil, da se ne boš nikoli več vrnil iz nebes, sem vzel gos in sem jo pojedel.« ravnih pristanišč na svetu. Podobno je srpu. Leta 1908 ga je zelo poškodoval potres. Zanimivost Sirilijp je, kakor smo že omenili, 3203 m visok ognjenik Etna, ležeč na vzhodni obali. Večkrat je bruhal Elna volikp množine lave, s katero je pokril veliko okolico, Najhujše je bilo leta 1693, ko je spremljal ognjenikov izbruh strašen potres in jp bilo uničenih 40 večjih in manjših mpst na otoku ter je bilo vsega nad 80.000 človeških žrtev. BELI POmflND-CEMENT TflUENS PORTLflND-CEMENT {procesa „LAFARGE") KE8MMŽCME PLOŠČE dobavi: „ALPESCO", Ljubljana Edgar VVallace: 28 Zagonetna grofica (Roman iz londonskega življenja.) »Ne, ne, to je majhna pristava, ki pripada enemu od najinih... hotel sem reči: enemu od njenih prijateljev. Vi ste se pri njej srečali z dr. Tappaltom?« »Z dr. Tappattom?« Nagubala je čelo. To je bil tisti čudni, zamazani zdravnik z velikim nosom, s katerim je obedovala v Chester Squareju. »Ali je on tukaj?« je vprašala, neprijetno dir-njena. To je bil zadnji človek, s katerim bi bila pri volji preživeti le en sam dan. »Da ... tukaj je. Ni slab človek ... poznam ga še iz Indije; mislim, da bo tudi vam ugajal.« Očividno sta se nahajala na zadnji strani hiše, ker so edina vidna vrata, ki so vodila v hišo, bila zaprta in zapahnjena. Potrkal je nekajkrat, dokler se ni odzvala neka ženska z grobim, trdim glasom in vprašala, kdo je. Malo potem je zaropotal zarjaveli zapah in neka visoka, suhljata ženska se je pojavila na vratih. Nosila je zbledelo platneno obleko; njen obraz pa je bil bled in neprijazen. »Stopite noter, gospodi« je rekla in se umaknila v temni hodnik. V hiši je vse zaudarjalo po plesnobi in rji. Stara preproga na tleh je bila že tako izrabljena, da so koraki zamolklo ozvanjali. »Doktor je tukaj 1« Ženska si jc mehanično obrisala roke v predjiasnik in ju odvedla v neko sobo, ki se je nahajala v sprednjem delu hiše. Soba je bila prav tnko nesnažna kakor vsa hiSa. V kotu je bii na divanu zgiiznjen neki človek. ki jp glasno smrčal. Duh po cigaretnem dimu ln vinu ie polnil neprezračeno sobo, da je Loisi težko delo. Chesney je stopil k doktorju in ga potresel. »Hej, zbudi se!« je rekel surovo. »Tukaj je nekdo, ki bi rad govoril o teboj!« Tappatt se je zdramil. Kakor je bil pri belem dnevu v Chester Squareju antipatičen, tako je bil zdaj odvraten. Počasi je vstal in se pretegnil. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Truden sem, pa tudi rekel sem ti, da bom spal. Obljubil si mi, ,da boš prišel bolj zgodaj. Glej jo, tamle spi; vem da ima nocoj boljšo posteljo kakor kdaj koli v zadnjih dvajsetih letih.« »Drži gobec, prekleti gadi« mu reče Chesney tiho >Mi#s Reddle je tukaj« Doktor je inežikaje gledal Loiso, dokler je ni prepoznal, >E, zelo mi je všeč, da vas vidim, gospodična. Skoda, dri ste me našli tnkšnegi, toda celo noč sen . . da. vso noč sem bil zaposlen z nekim pacientom.« Poslednjo besedo je rekel posebno glasno, kakor da ji je hotel dati poseben poudarek. »Poslušaj, Tappett! Bil je izdan ukaz za aretacijo te dame, a nam je uspelo, da smo jo rešili pred policijo. Nekaj dni mora ostati tukaj, dokler lady Moron zadeve ne uredi.« Loisa se je prestrašila. »Kajt ukaz za mojo aretacijo?« je vprašala zapropašfeno. »Vi sle mi pa rekli, da Dorn ni imel pravice ms zapreti,« Cnesney se nasmeje in ji da znak, naj sc pomiri. »Ali je dpkla pripravila sobo za Miss Reddle? Gosj,odična je zelo trudna in bi rada s|iala.< »O, seveda, seveda,« je mrmral doktor. Hote' si je natočiti v kozarec iz neke stekVnice, a je bil zelo razočaran, ko jc priteklo iz rije le nekaj zadnjih kapljic. »Mr. Praye, meni položaj ni čisto jasen. Zakaj sem prav za prav tukaj? Kje leži ta hiša?« je vprašala Loisa. » V bližini Noitinghama,« odvrne Chesney. »Toda za božjo voljo ne zapuščajte poslopja. To bi vas lahko drago stalo. Sicer pa je vse v redu ... treba je le, da nekaj dni ostanete tukaj... in jaz vam jamčim, da nimate nikakega vzroka, da bi se vam bilo treba vznemirjati.« Praye pog'eda na uro in postane nemiren. »Ali je torej pripravljena soba za Miss Reddle?« je vprašal zdaj zelo ostro. Doktor odide na hodnik in se počasi popne po ozkih stopnicah v nadpritličje, kjer odpre neka vrata. »Tukaj je soba.« »Toda jaz nisem trudna, Mr. Praye... res. še nikoli nisem bila tako sveža. Rajši bom ostala budna ... Ali bi lahko dobila malo čaja?« »Vse lal i-o dobite, kar le hočete,« reče doktor ustrežljivo. »No, kje je pa zdaj dekla? Hej vil« je zaklical niz stopnice. »Prinesite tej dami malo čaja... ampak hitro, najhitreje, kar morete.« I-oisa stopi v spalnico. Bila je opremljena revno, toda s čistim fioliištvom, tako da je Loisa dobila vtis, da so stvari znešene skupaj v zadnjem času. jTo sobo smo prav za prav uredili za ono drugo,« pri|.oinni Tappatt, »a ko sem slišal, da bo prišla mlada dama ...« Chesney Praye ga tako ostro jiogleda, da se doktor zdrzne in umolkne. Druga! . Ze dvakrat jp Tappatt omenil neko drugo osebo, ki je imela biti tukaj... »Onale vrata vodijo v kopalniro,« (»ojasni doktor. »To je najboljše kmetsko bivališče, ki ga sploh morete najti.« Počasi je stopil ven, zaprl vrata za seboj in liho obrnil ključ v ključavnici. Potem sta doktor in Praye odšla po slopnicah navzdol. Ko sla bila sama v doktorjevj sobi, je vprašal Cliesncy: »Kje je gospa Pinder? »Dobro je spravljena,« odvrne doktor. »Pa menda ni kje tukaj blizu dekleta?* »Ne, na drugem koncu. Z njo se lahko izhaja. Dvajset let jetniške discipline je ubilo v njej vsako voljo 'I a nam ne bo delala nobenih težav.« »Kaj si ji pa dejal?« »To, kar si mi ti rekel: da jo nekdo preganja in da bo ostala tukaj dan ali dva. Moja dekla bo že pazila nanjo; saj je bila včasih zaposlena v enem mojih zavodov v Indiji.« Chesney zopet pogleda na uro. »Do letališča v VVhitcombu je štiri milje; lahko se odpeljeva tja z vozom.« »Zakaj pa ne vzaniPŠ avta?« »Zato, ker nočem, da me opazijo, lepccl No, zdaj se pa podvizaj!« Pet minut pozneje je bilo vpreženo mršavo, majhno klijis.i v star. ves razmajan, najiol kmpt-ski voz. Modri avtomobil sta spravila v neko stajo in zaklenila vrata Polein sta se odpeljala po cesti proli VVhilcombu kolikor je le moglo kljuse vleči. Četrt milje pred letališčem jp CIipkiipv izstopil. »Oni dv.» ženski np smpla priti skupaj.. .« »Saj tudi ne bosta, bodi brez skrbi,« ga prekine Tappalt. »Najboljše bo, če ostaneš v hiši in paziš..« na vsp!« »Kako pa je z denarjem?« vpraša doktor. Chesney vzime nekaj bankovcev iz ž^a in mu pomoli dva. »Glej, da vsaj ta teden ne boš popival, ker lahko dobro zaslužiš Tappatt Lahko sp pa tudi zgodi, da te primejo. Ako Dorn vsaj od daleč zavoha sled za teboj, jhiIpih si Inhko siguren, da te bo prijel, preden boš o tem zaslutil.« Tappatt zamrmra: »Zakaj pa naj bi ine prijeli?« vpraša. »Saj sta obe prišli k meni prostovoljno ..« »No, lahko pa se zgodi, da hi obedvp radi »prostovoljno« tudi odšli., reče Prave značilno. Potem r.aglo stopi skozi vhod na letališče in pohiti čez travnik do nekega aeroplana z dvemi sedeži, ki ie bii ravno potegnjen iz hangarja in poleg katerega 30 stali trije ljudje. Tečaj rusko-francoske kuhinje 7.h pripravljanje cenenih okusnih jedil, sedanjemu času primernih, se začne ponovno dne 14. februarja 1941, v gostilni »Pri lovcu«, Rimska-Bleiweisova c. — Tel. 46-95 lstolam bo dne H. februarja 1011 ob 7 zvečer tečaj za pripravljanje raznih pikantnih sendvičev. ~ Prijavite sc! ~ Sejem Rajha v Leipzigu se vrši spomladi 1941. od 2. do 7. marca 60 % popusta na nemških 25 % popusta na jugoslo-državnih železnicah. vanskih drž, železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrši; čimprejc, najpozneje do 5 11. 1941 pri pr.stojnem čast nem zastopniku. V Ljubliani; Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33, teleion 27-62; V Mariboru: Jos. Bezja«, Gosposka 25, telefon 25-97; y Beogradu: Zvanični biro sajma ra,ha u Lajpcigu, Knez M ha lova 33. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NaJmanjSI znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor« gleda malih oglasov treba priložiti znamko. | Službe | liltlo: Izučen kurjač l£:če službo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten« š t. 1622. Prodajalka meš. stroke dobra samostojna moč -želi plemeniti službo s 15. februarjem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožna nemščine« štev. 1418. (a 1 Službe B Sobe: Dekle za vse tudi začetnica, dob1 službo. Nastop 15. februarja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1 638. (b Gozdni pristav vešč slovenščine in nemščine v govoru In pisavi, korespondence, knjigovodstva ln strojepisja -sprejme gozdno velepo-sestvo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Gozdni pristav« št. 1352. Reven dijak nujno prosim zn Kakršno koli pomoč. - Instrulrani vse predmete real. gimnazije. Vzdržujem se sam in nimam nikake podpore. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Osmošolec - dober matematik« št. 1548. ■ Cb'nt)E S Preklic! Izgubil sem prometno knjižico štev. 101.608 za moško dvokolo znamke Puch, ter jo proglašam kot neveljavno. Leopold Hlnder. Dolsko žt. 40. Oddalo: Dvosobno stanovanje parketirano, takoj oddam. Vprašati : pri Bav, iSmartlnska cesta nasproti šole. (č » REALITETA « zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20. Hišico z velikim vrtom na Prlmskovem pil Kranju, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 1600 Citajte »Slovenca« nadomešča popolnoma in poceni RUSKI CAJ čaj Jugobilje" B.B.t. Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUOOBILJE", veletrgovina Beograd, Trankovačka ulica 25 Iščetno rajonskega zastopnika. Večjo hišo v centru mesta ali boljšo vilo, odnosno na lepem mestu parcelo, kupim. -Samo točne in podrobne ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Diskretno« št. 1647. (P Velika hiša dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Dvonadstropna hiša« št. 1277. B SpfeE I Jttcio: Sobo, opremljeno pri Tehnični šoli, iščem za takoj ali s 15. febr. Ponudbe na kavarno Vesel, Miklošičeva cesta, (s Oddalo: Dva gospoda sprejmem tia stanovanje in hrano, event. oddam sobo. Polzve se: Poljan ska cesta 14. (r Vsem in vsakemu, ki so nam ob smrti naši' dobre nenadomestljive . soproge, mame, stare mame, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe Jerančie Marije roj.Jemc stali ob strani in vsem. ki so z darovanjem cvrtja, petjem in udeležbo počastili njeno zadnjo pot in nam izrazili sožalje pismeno ali ustmeno, naša prisrčna zalivala. Ljubljana. 4. februarja 1011. Žalujoči ostali Umrla nam je naša srčno ljubljena mamica, hčerka, sestra, teta, snaha in svakinja, gospa Elizabeta Kvas Tflnra po odvetniku Pogreb drage pokojnice bo v torek, 4. februarja 1941, ob i popoldne z Zal, iz kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, Višnja pora. Novi Sad, (iračac, 2. februarja 1941 (iloboko žalujoči družini: Kvas — S t. i k 1 » [Kupi mer - VSAKOVRSTNO V ZIGTO SREBRO - PLATINO, BRIUBNTE tHRRRCDESRFIRJE RUBINE bisere itd starinski hrkite ter umetnine po mrjviSjih cenah '' »TURO TVRDKa Jos EBERLE • uuBiJHrtn TYRSrvA 2 hotel w slon Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. a Vsakovrstno zlato h r 11 j a n t e in n r e b r ti iupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3 Hrano in stanovanje dam onemu, ki mi posodi 15.000 rtin. Ponudbe "upr. Slovenca« pod »Siguren« št. 1642. (d SEW|i Parni kotel rabljen, s 30 m' gorilne ploskve ln 10 atmosfer pritiska, iščemo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod Parnt kotel 100« 1634. Poceni kurivo suha drva in premog pri F. VertaCnlk, Jenkova 7. Sveža jajca in cvetje vedno na zalogi po najnižjih cenah pri Baloh -Kolodvorska ulica 18 — telefon 39-36. Fige za žganjekuho po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, telefon 26 07. Tovarna likerjev dolgoletna, odlično vpeljana in z dobrim, zanesljivim krogom odjemalcev ter dobro eksistenco za dve družini, naprodaj event. s stanovanjskim in skladiščnim poslopjem zaradi lastnikove visoke starosti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1631. Mihčeve čudovite dogodivščine (269) Rob gore je bil zlat. Takoj se spomni svarila, ki ga je bral v navodilih, naj se varuje »čarovnika iz Zlate gore«. Tedaj pa jc žc bilo prepozno. (270) Kajti neka nevidna in nepremagljiva sila ga začne vleči v žrelo vrh gore, Skuša sc upirati na ves načine, a vse nič ne pomaga. + Po dolgem in hudem trpljenju nas je na Svečnico ob 10 zvečer za vedno zapustila naša preljuba mama, stara in prastara mama, gospa Helena Praprotnik roj.Cukjati večkral previdena s svetimi zakramenti. Pogreb nepozabne mame bo v sredo ob 10 dop. na pokopališče Šmartno ob Paki. Sv. maša zadušnica bo darovana istolam in v Ljubljani. Priporočamo jo v molitev in blag spomin! Šmartno ob Paki, Ljubljana, 3. febr. 1911 Ivanka por. Goričar. hči; Franc Praprotnik. sin; Franja Praprotnik, .sinaha; vsi vnuki in vnukinjo + Z žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas Je za večno zapustil moj predobri soprog, dragi skrbni atek, brat, last in stari oče, gospod Prane Wirth trgovec in posestnik danes, dne 1. februarja 1941, v 70. Iclu, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb dragega je bil v ponedel jek, dne 3. februarja 1941, ob 4 popoldne od hiše žalosti. Maša zadušiiica je bila brana danes, v torek, dne 4. februarja 1941, ob šestih zjutraj. Ljutomer, Apače. Celje, Ljubljana, Wien ,T o s i p i n a , soproga; Franc, L e o p o I d i n a , Fini, otroci Ivan "VVirth, Marija Kernc roj. Wirth, prof. dr. David AVirtli, brata in sestra Ida Wirth. sinaha; Edi Zitek, Ivo Martinušič, zeta; Edi, vnuk, in oslalo sorodstvo Daleč ločen od svojih domačih, nas je za vedno zapustil naš nepozabni siji, brat in svak, gospod Jože Sparhakl obralovotl j a Zemske ostanke našega dragega Jožeta prepeljemo iz Šumadije Ar ("eije. Dan in ura pogreba bosta objavljena v dnevnih časopisih. Celje, Gor. Milanovac, Beograd, $oix Aričge - France, dne 3. februarja 1941. Žalujoči starši, brata, sestra in ostalo sorodstvo Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariČ Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž