^ mk dan rmwm »okot, f^ ia praanlkoT. U.^ ,1 for in taction 1108. Act of Oct 8, 1017, authorlimi on Juna 14. 1918. jdje in nemški socialisti žijo iz sudetskih krajev Rdeči križ in druge organizacije pomagajo beguncem. Henlein imenovan za vrhovnega komisarja Sudetske in njegova naloga je politična, ekonomska in kulturna rekonstrukcija po nemški armadi zasedenega ozemlja. Češki vojaki nezadovoljni in razočarani, ker so se morali .umakniti brez boja — Več tisoč Praga. 3. okt. _,iensk in otrok je pobeg-v notranjost Češkoslovaške nemško armado, ko je za-sudetske distrikte na pod-dogovora, sklenjenega na ti "velike četvorice" v ovem. Ti tisoči iščejo za-na ozemlju, ki je ostalo kontrolo češke vlade po raz-ju republike. i križ in drug dobrodelne ije so ustanovile po-postaje v Pragi in drugih mestih za begunce. Vsi ki so dospeli včeraj v Prar > bili natrpani z begunci, so se pripeljali z avtomo-drugi so prišli peš, noseč »j osebno imetje, katerega irali v naglici, ko so zapu-jvoje domove v sudetskih og 70,000 beguncev je pri-v Prago, Brno in druga mesta. Med temi je okrog iidov, drugi pa so nem-•ocialni demokratje in sudet-Semci, ki so vodili opozicijo nacijski stranki. Večino kih beguncev tvorijo inte-i — zdravniki, odvetni-elji in trgovci, th, Nemčija, 3. okt. — Adolf Hitler bo danes lavno vkorakal v Eger, mesto Sudetske, ki ga je ij uradno okupirala njego-oborožena sila. Aneksija E-je bila izvedena včeraj po-in mesto se sedaj priprav-»prejem diktatrja. ' P^vijo, da bo Hitler na vojaških čet vkorakal v < kJ«r je glavni stan Kon-Henleina, voditelja nacij-»tranke. Hitler je imenoval ■leina za vrhovnega komi-fJ* Sudetske in mu poveril ■Wno, ekonomsko ter kultur-»»konstrukcijo, ki jo bo prihajati po odpravi militari-™ administracije, ki je bila «vljena po okupaciji, tointenthal. Sakmmaka, 3. okt. •OjroK 200,000 Nemcev, ki so JJNi i« sudetskih krajev v "M tednih, se je vrnilo na-» P° Podpisu monakovskega J"*. Sledili HO nemški ar-ko je prekoračila mejo in v sudetske distrikte. Uainiot, CeAkoalovaška, 8. -- Umik češkega vojaštva ki ga bo zasedla Hit-a &rmada, se nadaljuje. Z ^nl0,mu1vred rt^M* nazaj * n 'ahki topovi in vlaki, na-H 1 4|vili in municijo. Na ^ vojakov se zrcalita jeza garanje nad kapitulacijo ^ Hitlerjem |n izdajstvom ^Anglije, ki sta pro-T* nacijski LCe*ki v°j®ki so bili n» boj z Nemei, a V*ral, podati in ukloniti ^ k.° sta Anglija in Fran-Nij: 1 republiko na Hikv, ,(ni uri ln * ^'Jem Hitlerjem. [J^na/sf milijard ^oroievanje c • *t. -P°»*tike poroča, * +J1 * v ,em »«tu potro-mi,'J»rd dolar tf '"'^vanjc. Vse indu »tojijo pred k"«iko časa bo njilf J! 7m*govalo ogrom-»'>d I tel j 11« organ iza- urn. aarit kUtu^ >ora**vanje vodi Poljsko vojaštvo zasedlo Tešinje Madžarska predložila zahteve češki vladi Varšava, Poljska, 3. okt. — Poljske čete so včeraj prekoračile mejo in okupirale tešinjski distrikt, ki ga je Češkoslovaška dobila pred devetnajstimi leti. Češki vojaki so se umaknili, ko se je vlada po poljskem ultimatu odločila za odstop distrikta Varšavi. Ozemlje, ki ga je Poljska dobila, obsega 300 kvadratnih milj. Na njem živi 200,000 ljudi, toda večino tvorijo Poljaki. Maršal Edvard Smgly-Rydz je po radiu dal povelje vojakom, naj prekoračijo mejo. "Reka Osla ni več meja med Poljsko in Češkoslovaško," je naznanil maršal. •Poljska okupacija Tešinja bo izvedena do 10. oktobra. V Kar-vinu je polje trdega premoga, v Bohuminu pa važno železniško križišče, kjer se spajajo železniške proge, ki vodijo v Prago, Varšavo in na Dunaj. Letna produkcija premoga v tem distrik-tu znaša milijon ton. Budimpešta, Ogrska, 3. okt.— Češkoslovaška je pristala na pogajanja z Ogrsko glede odstopa ozemlja, na katerem živijo Madžari. To naznanilo je prišlo v Budimpešto po konferenci med češkim zunanjim ministrom in ogrskim poslanikom v Pragi. Češka vlada je sugestirala imenovanje posobne komisije, ki naj bi jo tvorili Cehi in Madžari, in ta naj bi rešila sporno vprašanje. Ogrske zahteve u-ključujejo: Takojšnjo vrnitev ozemlja ob južni meji Češkoslovaške, na katerem bivajo Madžari. Razpis plebiscita v vseh političnih distriktih Slovaške in Ru-tenske, pri katerem naj prebivalci odločijo, ali se hočejo pridružiti Ogrski ali ostati v Češkoslovaški. Splošne plebiscitne pravice vsem drugim manjšinam. Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad in uredništvo Prosvete je zadnje dni obiskala Mary Smole iz Chishol-ma, Minn., ki je bila na povratku iz stare domovine, katero je obiskala minulo poletje. Povedala je, da je v stari domovini, kolikor jo je ona videla, zelo slabo in vsi or^bivši Amerikanci, s katerimi se je srečala, se želijo povrniti v Ameriko, če bi bilo mogoče. Boksar Adamič v bolnišnici Detroit. Jimmy Adamič, 23-letni slovenski boksar, je slabo izkupil 28. septembra, ko ga je črnec Toles s takšno silo vrgel ob tla, da je obležal nezavesten in odpeljali so ga v bolnišnico, v kateri je ležal v nezavesti celih 11 ur. Adamič se še nahaja v bolnišnici in zdravniki pravijo, da ne bo nič hudega. Njegov promoter izjavlja, da je bil fant pri slabem zdravju, ko je šel v bitko s črncem, na drugi strani pa pravi Fr. MacDonell, predsednik državnega atletskega odbora, da je bil Adamič fizično docela sposoben. Nekakšna preiskava je v teku. Veati iz Clevelanda Cleveland. — Dne 80. septembra je umrl Martin Nagode, star 46 let in rojen v Dobravi pri Bregjujf Jjubljanaki okolici. Tu je bival 28 let in zapušča ženo in šest otrok. Kongreeni odsek obnovi zaslišanje Washington, D. C., 3. okt. — Kongresnik Dies, načelnik odseka, kateremu je bila poverjena preiskava neameriških aktivnosti, je naznanil obnovitev zaslišanja. Jutri bodo pred odsekom nastopile priče in razkrile fašistične in nacijske aktivnosti v tej deželi. Charles R. Hook, predsednik Zveze ameriških tovarnarjev, je naslovil Diesu pismo, v katerem ga poziva, naj objavi imena industrijskih magnatov, ki so obdolženi, da finančno podpirajo fašistične in nacijske aktivnosti. Odbor udaril kompanijsko unijo Ponovna uposlitev članov unije CIO Joplin. Mo. — (FP) — Unija Zine, Lead Mine, Mili A Smel-ter Workers je bila po federalnem delavskem odboru spozna na za kompanijsko unijo, ki mora biti kot taka razpuščena Odbor pravi v svojem odloku, da je to unijo, ki je pozneje dobila čarter od Ameriške de-lavske federacije, ustanovila Eagle-Picher Mining A Smelter Co. z namenom, da prepreči organiziranje delavcev v uniji In ternational Union of Mine, Mili A Smelter Workers. ki je včlanjena v Odboru za industrijske organizacijo. Odlok delavskega odbora m glasi, da mora kompanija ponovno uposlitl 130 delavcev, članov unije CIO, ki jih je vrgla na cesto. To ae je zgodilo v stavki v zadnjem letu. Delav- Ceiki vojni veterani vračajo odlikovanja Praga, 3. okt. — Rudolf Me-dek, predsednik Češkoslovaške legije, organizacije vojnih veteranov, ki so se v svetovni vojni borili proti Nemcem v francoski armadi, je vrnil zaalužni križec, ki ga je dobil za svoje izkazano junaštvo, angleškemu kralju. Mi ne bomo ve^č nosili angleških odlikovanj," je rekel Medek. Drugi Člani legije so vrnili fran-cosks odlikovsnja. Policija je I-mela desti dela, ds je pregovorila veterane pred pohodom proti u-radu francoskega poalanika, kjer to nameravali odvreči kolajne. Mir v Španiji pride z zmago fašistov! Demobilizacija ' italijanskih prostovoljcev" M Hendaye, Francija. 3. okt. — Iz proklamacij* generala Franca, vrhovnega poveljnika uporniške armade, v kateri je napovedal "zmagoviti mir", je razvidno, da se fašisti pripravljajo na obnovo bitk na vseh frontah. Proklamacija je bila objavljena včeraj ob drugi obletnici, ko je Franco postal načelnik režima fašistične Španije. "Kar se je nedavno zgodilo, lahko nazivamo monakovsko bitko," pravi Franco v svojem proglasu. "Hitlerjeva zmaga v Monakovem je prinesla mir. Svečano izjavljam, da bomo z božjo pomočjo in silo našega orožja kmalu izvojevali zmagoviti mir." Sem dospela poročila javljajo obnovo vojnih operacij pri Trempu v južni Kataloniji. Vladne čete so včeraj odbile fašistične naskoke na svoje pozicije ob reki Ebri in uporniki so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Barcelona, 3. okt. — Fašistično letalo je včeraj napadlo tukajšnje pristanišče z bombami. Ta je bil prvi napad, odkar je češka kriza vzbujala pozornost Evrope. Bombe, ki jih je vrgel letalec, niso povzročile dosti škode. Burgoa, ftpanija.okt. — Divizija Italijanske legije, ki se je borila v fašistični armadi, je bila včeraj demoMMzirana in se kmalu vrne v Italijo, se glasi včeraj objavljeno naznanilo. Poročilo, da je Mussolini potegnil 500 italijanskih letalcev iz Španije, še ni bilo uradno potrjeno. Toecanini pridrian v Italiji Milan, 3. okt. — Arturo Tos-canini, sloviti italljanaki dirigent In skladatelj, se ne more vrniti v Ameriko, ker mu je policija vzela potni list. — Fašisti ga imajo na piki že od 1. 1926, ko je izjavil, da ne bo mešal glasb« s politiko. V Ameriki je večkrat kritiziral fašistični režim in zdaj so se fašisti maščevali. Zatiranje svobode govora v Angliji London, 3. okt. — Zatiranje svobode govora v zvezi s politiko angleške vlade napram Nemčiji PREMIER CHAMBERLAIN MORDA RAZPISE VOLITVE Opozicija kritizira izdajstvo Češkoslovaške MORNARICNI MINI-STER ODSTOPIL l.ondon, 3. okt. — Predsednik vlade Neville Chamberlain bo danes, ko otvori zasedanje parlamenta, tarča ostrih naimdov s strani opozicije, ki jo tvorijo la-boriti in liberalci in katerim ao se sedaj pridružili tudi nekateri konservativci. Obeta se najbolj viharna seja parlamenta, ker bodo poslanci zahtevali pojasnila glede kupčije, ki jo je Chamberlain sklenil z diktatorjem Hitlerjem. Premier se je včeraj vrnil v London iz Chequersa. Tu napovedujejo, da bo imbijal kritike in da je pripravljen tudi razpisati splošne volitve, ako sa bo pokazalo, da je opozicija dovolj močna in da lahko razbije program njegove zunanje politike. Chamberlain je sinoči naslovil poslanico francoskemu pre-mierju Daladierju, ki naj bi u-verila francoski narod, da bo Anglija še nadulje kooperirala s Francijo v naporih, katerih cilj je konsolidacija evropskega miru, pravi premier v svoji poslanici. Demobilizacija angleško bojne mornarice se je včeraj pričela. Rezervisti ao bili poalanl domov, letalskr obrambna enote in teritorialne armade pa so bile razpuščene. Alfred Cooper, mornarični minister, je v soboto resigniral v znak protesta proti Chamberlai-novi politiki; resignacijo je premier sprejel. Danes se t>o Cooper pridružil opoziciji v napadih na predsednika vlade. - Štirinajst laboritov in liberalcev, članov parlamenta, jo včeraj objavilo poslanico, v kateri silovito kritizirajo Chamberlaina, ker je prodal Češkoslovaško Hitlerju. Poslanico je podpisal tudi II. G. VVells, sloviti angleški pisatelj. in Češkoslovaški je bilo včeraj razgaljeno. Unija Lige narodov ni dobila dovoljenja za shod, ki se je imel vršiti v veliki london-aki dvorani. Shodi te organizacije v drugih dvoranah so bili tu-di prepovedani. ci morajo dobiti tudi mezdo za vea čas, ko so bili brez zaslužka. Dalje je odbor odredil, da mora kompanija takoj razveljaviti pogodbo z unijo ADF. Naznanilo v tem ami«lu mora biti nabito na ateno v podjetjih, ki jih obratuje v Plcherju, Okla., Galenl, Kan/t., Cardlnti. Okla.. In v Joplinu, Mo. Kompanija je podružnica Eagle-Picher I*ad Co., katere glavni stan je v Cincinnatiju, O. Odlok feereč problem, ki ga bo morala Evropa re Alti, če hoče Imeti mir, Italija nI preveč optimistična glede l»odoč-noati Evro|>e. Virginio Gayda, urednik Mus aolinijevega lista II Giornale d'I talia, piše, "da mora Evropa re šltl še mnogo |s»rečlh problemov, odpraviti ostanke političnih In moralnih krivic, starih in novih, drugače ne bo mirno spala. Ita lija in Nemčija morata biti pre vidni v avojl sodbi o sedanji o vropški situaciji, Češkoslovaška Je bila samo eden problem v verigi drugih, ki j« bil rešen v interesu miru v centralni Evropi." Fašistični krogi opozarjajo ja vnost, da končanje španske clvll ne vojne še nI blizu, niti |>orav nava problemov, ki Jih bo prine sel na površja izid te vojne. Glav ni Italijanski problem v tem momentu Je utrditev prljateljstvs med Italijo, Anglijo in Francijo. Monakovskernu dogovoru naj bi sledila zveza Štirih velesil, ki naj bi kontrolirala Evropo. Cetvero-iveza bi Izolirala Ruaijo In jo potisnila z evropskega političnega l>ozorišča. Mussolini stoji zdaj pred odločitvijo — ali potegne svoje čete iz ftpanije ali pošlje tako veliko število vojakov tja, da zagotovi zmago španakim fašistom. Hitlerjev agent se skriva v New Yorku New Vork, 8, okt. — Frltz Kuhn, predsednik Nemško-ame riske zveze, nacijske organizacije, se kriva v New Yorku, odkar ga je |KillciJa rešila pred razka čeno množico v Union Cityju, ka mor Je prišel, d« govori pred svojimi pristaši, ki m proalavlja-II Hitlerjevo okupacijo aiuletsklh distriktov. Prrd glavnim atanom nacijske organizacije so se vrši I« velike demonstracije in piketi Ameriške lige Sk mir in demokracijo so obkolili urad. FRANCIJA PRETRGA ZVEZO Z RUSIJO. POLJSKO? Pariz ne bo oviral Hitlerjevega pohoda proti vzhodu REZERVISTI SE VRAČAJO DOMOV Pariz, S. okt—List Le Tempe piše, da bo Francija pretrgala vojaško zvezo s sovjetsko Rusijo in Poljsko. "Gotovo js, da bodo izpremembe v evropski situaciji, ki so prišle s sklenitvijo dogovora na konferenci velesil v Monakovem, reiultlrale v reviziji doktrin, katere je Francija doslej propagirala," pravi ta list. "Francoska-poljska zveza in pakt vzajemne vojaške pomoči, ki ga je Francija sklenila s Sovjetsko unijo, sta izgubila praktično veljavo." Tu pravijo, da je ta napoved pariškega lista v sklad ju z načrtom zunanjega ministra Boniteta glede roorganiziranja Kvro-|h». Francija bo zavrgla svojo trudldonalno politiko in ne ho nasprotovala nadaljnji teritorialni ekspanziji nacijake Nemčije, če ta ne bo direktno naperjena proti nji. Francoska diplomacija je u-verjena, da bo prej ali sloj pri« šlo do konflikta med Nemčijo In Sovjetsko urijo, ampak ta no bo ogražal Francije tudi v slučaju, dn Nemčija izide zmagovalka Is konflikta. Franciji •# no bo treba biti Nemčije, če ne bo ovirala nacljskega pohoda proti vzhodu, čeprav Je Hitler v svoji knjigi zapisal, tla mora bili Francija uničena kot evropska velesila predno se Nemčija obrne protf vzhodu. Ilumunija in Jugoslavija bosta morda žrtvi nacijske ekspanzije, toda v največji nevarnootl v tem momentu je Poljska. Ako bo Hitler tahteval vrnitev poljskega koridorja, bo Francija stala na njegovi strani. V načrtu je že sklenitev zvex« s Italijo In Nemčijo, kar bo omogočilo slednji neoviran pohod proti vzhodu. Vojaške avtoriteto so včeraj pričele vračati avtomobile, tovorne avte ln govejo živino, ki so Jo zasegle po mobilizaciji, lastnikom. Poročilo se glasi, da so bile rezervne čete, ki so bile po-zvaiu« pod zastavo, demobilizirane in poalane domov, Pogodbenik za petorke izgubil tolbo Chlcago.-^Pravda za milijon dolarjev odškodnine v zadevi ka-nadakih |>etork Je doAlvela 29. aept. žalosten konec za tožitelja, ko Je federalno aodišče zavrglo obtožnico t izjavo, da prelomitev po godi >e ni nobene zločinska za-rota Glavni tožltelj Ivan I. Hpear je takoj po rojstvu petork sklenil |togodls> z očetom deklic In z župnikom, da bo Imel monopol nad vsemi dohodki v zvezi s petorkami in te dohodke bi bil delil x očetom In župnikom. Zdravnik dr, Allan R. Dafoe, ki l>azl na zdravje petork, Je pa to |s>godl»o uničil in zdaj mu J« aodišče dalo prav. Angleike čete pobijajo Arabce Jeruzalem, .1. okt. — Uradno |M>ročilo se glaai, da ao angleški vojaki ubili «7 Arabcev v dveh s|M»padiii v Hsjfu in Rsmallahu, več sto pa Je bilo ranjenih. V bit* ki je padel tudi neki angleški u-radnik. dva angleška vojaka pa sta bila ranjena. Avtoritete nameravajo uveljaviti nove ukrepe, da končajo teroristične aktivpo-ati in bitke med iidi in Arabci. . .. . . PROSVETA THE ENLIfiHTENMENT _ C LASI Ui IN LASTNINA SLOVBNSM NARODNE POI)POHN K JKDNOTK ' Onu af uU »uMDhad ta tta SU»«m Naltenal M—AM ImMi Naročnina ca Zdruta... drt-»r (Ii»m Ctaaaca) to l"^4 M M m lat«. »I M m pol laU. I1M i« Start Uta; M ChUmgo | to CU»ro |7.M u Mi« »• lete; m l»o«e«et»e I MM. KubM-nodo« rataa; for U. Um Ud StaUa (a.eapt Ctaea«o> I »d CaiuuU M.M par r«r. Cblcaes »od Ctar* I7A0 par jrear, for »lan cmibUm M M par r«*r. Ceae oetoaov m 4»»ororu K«i»a»W depUw» I« »e<»rv*eutli * tankov *a na »rndajo. Nofcopui HUrarne »mUm I trtica. I *«ati. dratoe. imai IM) s« »r.,ajs pe*U)aUJ)v to * stoMis. 1 iT W prflodtl podtalno Advartlaiug ralaa on i|(tnM»t. NaiiuerrtpU of eommual-catlvoa aad uneoSeRad artleJaa »tU not ta raturnad. Oltar im SuaSripte. mkH m »torte«. plar«, poaau. aU., wCl ta r««rn*d 14 «r*4er vnl» »h« ncc«»*nnied ta »aif-addmaaad and »lampad envetope. Nsator h w to ta SS PKUBVETA MI7-M Sa. LevndaU Ara., (ht«a*a. Ugnale MKMUSa OP THK PHOMATKO Datum * ofci«paju Aa prlmrr (Jul* II, ISMj, taaaa na anatom p<*»«ul, «1« v« m ja • ta« datumom potekla M-jdjUna^ »'»n«»»H« I nn»n/«»M: ■<■ — »arw Hat n< uaf»t Fašistični bluff uspeva Najnovejše dejanje evropske tragikomedije je končano in zaator je padel. To dejanje se je tikalo Cehoslovakije, ki je tudi postala žrtev lokave fašistične igre — največjega bluffa v zgodovini. Mesece in mesece sta Hitler in Mussolini bluffala in strašila z "največjo armado na svetu, najmočnejšo letalsko silo" in metala odgovornost na Cehe, na Kusijo za vojno, ki mora priti, če Hitler ne dobi sudetskih hribov — ne tistih Nemcev, briga se on za sudetske Nemce! — s češkimi rudniki, s češkimi topilnicami, s češkimi glažutami in s češkimi toplicami. Besna tirada se je posrečila — spet se je posrečila, kakor so se doslej posrečili vsi Hitlerjevi in Musolinijevi puči, ki so bazirali na ko-losalnem bluffu. Posrečili so se drug za drugim zaradi kronične strabopetnostl v Londonu in Parizu. Anglija in Francija sta na zunaj d mokraciji, toda na znotraj sta silno razje-deni po kapitalistični sebičnosti, gospodarski kc nt radikci jI, katera neprestano in povsod su-z ravnotežja sleherni režim, sloneč na politični eva. Chamberlain in Daladier sta se kar tresla, ko jima je iz Berlina dan za dnevom grmelo na ušesa, da sta v z vet i z boljševiki ... To jo brez dvoma največ pomagalo, da sta kapitulirala in prepustila češke industrije Hitlerju — kar Je hotel. Dva dikutorja hočeta — vni diktatorji hoče Je to — da se ju svet hoji in ju obožava. Hitler in Mussolini, katerima ni nič za mir, če ni mir po njunih pogojih, hočeta, da svet vidi v njima dva največja mirovna a|>oatola. Tudi ta gigantični bluff ae jima je obnese!. RiKMievelt. ki se je sbal evropake vojne, je predlagal mir in apeliral na prizadete vlade, naj ae poravnajo. Tedaj je skočil Mussolini, kakor da ga j« pičil gad. Da bi Roosevelt. predstavnik demokracije, ImH zaslugo za Hitlerjev fiaako, če bi Anglija in Francija ostali odločni? Nikdar ne! In Muaaolini je brž predlagal konferenco za |N>ravnavo. Konferenco kje? Hm, v Monako vem, v Nemčiji — da bo ves svet videl, kako ae Anglija In Francija treaeta pred fašiatičnim velikanom in prideta k njemu moledovat ga. naj nikar ne začne vojne! Tudi ta bluff Je uspel. Kaj bo malenkostni Rooaevelt! Roosevelt ni nič dose«. I — Mussolini, edini Mussolini je doaegel, da zdaj ne ho vojne! — — Vprašanje je, koliko časa bo us|*>val bluff. Kam ae Hitler in Mussolini zdaj obrneta a svojim bluffom? Morda odstranita Poljski koridor (kar bi ae hlapčevski poljski vladi pristalo), morda pa začneta z < hI prt o potjo Nemčija do Jadrana. Pratvera bodo štajerski Nemci in Kočevarjl v Sloveniji, katere bo treba "osvobodit I". In če ae bo Jugoslavija kaj upirala — bo ona odgovorna za kalitev miru, ker bo pod vplivom boljievlkov! Jugoslavijo bo treba rešiti boljševizma — In če bosta Chamberlain in Daladier še na čelu Anglije In Francije, ae boata kar stresla In brf letela na konferenco v Hitlerjev "kevder" v Monako-vem, samo da bo mirt Glasovi iz naselbin H koncertu mladinskih zborov Cleveland. — Danes, ko vse govori in piše le o vojni, danea ko se vojaštvo širom sveta pripravlja za boj in danes ko vse prebivalstvo vprašujete čaka, ali ne bo vojna, je človek srečen, ako ima kaj, da mu odvrne misli od strahu in grozot vojne. Združeni mladinski pevski zbori so gotovo prepodili te grozne misli udeležencem njih koncerta dne 18. ncptembra z lepimi pesmicami, katera so brezskrbno prepevali. Da bi bil uspeh take prirediti« lahko bolj sijajen, vem, a vendar se je odzvalo lepo število ljubiteljev pesmi in mladine in je bil izid celotne prireditve pri-iično povoljen. Dovoljeno naj mi bo, da omenim vsaj nekatere zavedne Slovane, ki so navdušeno pripomogli mslčkom do'ponovnega uspeha. Hvala našim pesnikom Zor-manu, Zupanu in Kristanu za tople besede, kakor tudi sodniku Franku J. Lauschetu in pa častnim gostom dr. in mrs. F. J. Kern in Gnegoriju H. Perušku, dalje hvala Ivanu Molku, od katerega je bilo par pesmi na programu in ki se je z ženo udeležil koncerta, enaka hvala ženi Rtbina Kristana, ki je prišla iz Mlchigana, da sliši petje mlar dinskih zborov. Pogrešali pa smo Anno P. Krasno in Katko Zupančič, ki sta bili gotovo pridržani; zahvaljujem se jima za poslane čestitke. Lepa hvala Antonu Grdini, ki se je potrudil, da so bile snete plošče vseh pevskih točk in to na vaji v soboto, potem pa je pri koncertu snel filme. — Lepa hvala dekletom častne straže SDZ za pomoč pri popoldanski prireditvi. — Zvestemu prijatelju Johnu Potokar-ju kličejo mladi pevci in pevke: Iskrena hvala za velikodušno darilo! — Prisrčna hvala tudi voditeljema slovenskega radiopro-grama Antončlču in Sodnikarju za oglaševanje koncerta in obenem tudi lokalnima listoma Enakopravnosti in Ameriški Domovini. Torej najlepša zahvala vsem, kl so na kakršenkoli način pripomogli do uspeha četrte obletnice združenih mladinskih pevskih zborov, trgovce in profesionali-ste, ki so oglašali v program-ni knjižici, pa toplo priporočamo javnosti. Čutim se dolžna, da se oprostim mladim pevcem in pevkam od mladinskega zbora na Holmes Avenue, Barbertonskim Slavč-kom In westparšklm Zvončkom, ker niso bile priobčene slike njih zborov in opisi njih pesmi v listu Enakopravnost • pred koncertom. Jaz sem seveda vas opisala in ml je silno žal, da je u-redništvo prenehalo s priobčit-vami, da ste bili tako prikrajšani, toda upam. da mi oprostite. Upam, da bodo mladinski zbori vslic vsem neprilikam še dolgo sloveli. Pozdrav vsem. Antka Traven. Skupna manifestacija in Cehi PitUburgh, Pa. — Vroči poletni dnevi so minili. Bili smo precej zaposleni t raznimi problemi in prireditvami, da ni nič čudnega, če smo tu in tam kaj izpregledali. Mialim namreč, da smo prezrli eno lepo prilotm -t in to je skupni slovenski dan v Pittsburghu in okolici. Seveda ni še zamujeno in u-pam, da se bo ideja zopet pojavila pred nami še to jesen ali pa vsaj na glavnih letnih aejah, ko se bo gotovo kaj razmotrivalo o 36-letnici SNPJ. Prav zato bi bilo priporočljivo, da bi to proslavo spremljala velikanska demonstracija Slovencev zapadne Penne in sicer na zelo primarnem prostoru, v lepem North Parku, kateri je na razpolag« že sedaj, da si izberemo najboljši dan. Društva bi že sedaj lahko o tem razmotrivala in izvolila odbor, ki bi uredil vse, kar je treba za take manifestacije. Taki lepi narodni manifestaciji se bi prav gotovo pridružile tudi razne druge organizacije, ker bi taka skupna prireditev bila tudi splošnega pomena za vse. Dogodki 29. septembra v Mo-nakovem so jasno pokazali, kako nujno je potreben skupni nastop vsega sl6vanstva. Tisočletni češki Krkonoši so bili odmerjeni nenasitnemu germanizmu. Samo zato, da ostane prijateljstvo med Londonom, Berlinom in Rimom. To je jasen dokaz, da se Slovani ne moremo več zanašati na britske kramarje. Le močna protigermanska propaganda bo nas obvarovala, da se ne poglobimo v žrelo ger-manizma. Cehi in Slovaki v Pittsburghu so danes zedinjeni za obrambo svoje demokratične republike Organizirali so pomožno akcijo, pri kateri bodo sodelovali tudi ostali Slovani. 2e na prvem sestanku so bili narejeni koraki za skupno pomoč in velike demonstracije proti Hitlerju. Nekdanja avtonomična simpatija med Slovaki je skoraj popolnoma izginila in Slovaki danes delajo za sporazum. Na prvem sestanku sta bila Pekič od Srbskega narodnega saveza in Butkovich od HBZ. Zanimivo je, da je zastopnik SNS podal izjavo, da bo Jugoslavija na strani Češkoslovaške. . Kaj pa Slovenci? Do danes nismo še nič slišali, kaj bi bilo treba narediti za obrambo Češkoslovaške. Upam, da ne bomo pozabili na bratsko Cehoslovaško, kajti pogin nje je pogin demokracije in pravice 'vseh malih narodov. t ! Frank Starman, 118. Cekka demokracija prodana Detroit. — Evropski fašizem je dvignjl glavo do viška in te dni tresel živce vseh demokratičnih držav Evrope in Amerike. In sedaj je koza cela in volk sit. Vse je že izgledalo, da se bo radi fanatičnega fašizma pričelo masno klanje nedolžnega ljudstva. Do tega bi bilo sigurno prišlo, ako bi se mednar&tti' kapitalizem ne bal posledic, ika-tere bi prišle mogoče že med vojno, sigurno pa po vojni. Strah jim Je pretresni živce; da se mogoče delavstvo dvigne iz zavojevanosti in otrese tlačan- stva in suzenstva današnjih vladarjev. *! Angleški imperializem je največji izdajalec v moderni zgodovini. Fašizmu je prbdal in žrtvoval Etiopijo, Avstrijo, Španijo in sedaj Cehoalovakijo. Francija hlapčevsko sledi angleški izdajalski politiki. Prišel bo čas. ko bodo imperialisti drago plačali njih izdajalsko barantanje za male demokratične države. Kdor misli, da je sedaj konec teh izdajalskih kup« člj, se prokleto moti. Slične sanje ko Hitler in Mussolini je imel tudi Napoleon, ki je pred več ko sto leti vpadal in osvajal drtavo za državo, dokler ni doživel svojega prvega poloma pred Moskvo in dokler si nI izkopal nasilnega groba pri Wa-terlooju. Napoleonove sanje so bile, naj bo za vso Evropo en vladar in en bog. Istih sanj se je napil pred svetovno vojno tudi nemški kajzer Viljem. O njih še danes premišlja na Ho-landskem, popolnoma pozabljen v javnosti. In sedaj pa je na površju največji fanatik te vrste, ki drži in neizprosno muči nemški narod pod peto diktature. Tudi on stremi, da podjarmi male in neoborožene države. V svojem zadnjem govoru, ki je bil eden najbolj lažnjivih in fanatičnih, je Hitler rekel, da on ne govori le v svojem imenu, marveč za ves nemški narod, ki je stoprocentno z njim. To je ena največjih laži, kar jih je že bilo kdaj izgovorjenih v javnosti. Kje je devet milijonov socialistov, kje pet milijonov komunistov? Kje so tisti mučeniki po ječah in koncentracijskih taboriščih? Koliko časa se bo svet pustil blufati temu fanatiku? Hitler se je v svojem govoru opiral na 14 VVilsonovih mirovnih točk, predvsem pa na točko, naj mali narodi odločajo o svoji usodi — pod katero vlado hočejo spadati in naj imajo svojo jezikovno in kulturno avtono-nomijo. In to on zahteva za sudetske Nemce. Ampak kakšno jvobodo so dobili Avstrijci, kakšna demokracija čaka sudetske Nemce, ko pridejo pod nacijsko diktaturo? Rečeno je bilo, da se je zadnja svetovna vojna vršila za ohrano demokracije in civilizacije, da ju ne pogoltne monar-hizem. Pod to parolo sta tudi zmagala demokratični duh in sila. Ko pa so se zviti diplo-matje zbrali na mirovni konferenci, med njimi tudi naš predsednik Woodrow Wilson, so čisto prezrli njegove mirovne pogoje ali točke, s katerimi je po-stisnil Ameriko v vojno na stran zaveznikov. Namesto njih re-alfziranja so zasejali seme za drugo imperialistično vojno. Ustanovljena je bila Liga narodov, ki naj bi reševala mednarodne homatije in preprečila vsako vojno. Ako bi katera država napovedala vojno drugi ligini državi, tedaj bi se jo enostavno smatralo za napadalko in liga je imela nalogo, da nastopi prdti nji z vsemi sredstvi. Tudi to je vse le na papirju in brez pomena. Iz lige so izstopile Nemčija, Italija in Japonska. In danes se vojna več ne napove, marveč enostavno zahrbtno napade in deželo podjarmi. Oglejmo si Italijo z njenim r M14KJ Nllt.ll«. General Jan Syrovy, novi premier Češkoslovaške. Je WiRtam Green. modernim orožjem in ogromno vojsko. Podjarmila je Etiopijo, že nad dve leti pa pobija jiedolž-no-ljudstvo v Španiji, žene, može in otroke — ruši mesta in dela ogromno škodo. In vse to brez napovedi vojne. In Mussolini vedno blufa in laže, da hoče mir. Tudi Japonci že drugo leto pobijajo nedolžno kitajsko ljudstvo, rušijo mesta in delajo ogromno materialno škodo kitajskemu narodu. In tudi brez napovedi vojne. Tudi Hitler je raztrgal mirovno pogodbo, se do zob oborožil in dobro zastra-žil ob francoski meji. Tudi on je podjarmil Avstrijo brez vsa-kt napovedi vojne. Torej zadnja svetovna vojna "za civilizacijo in demokracijo je bila največja laž. Danes je Liga narodov brez moči. Anglija se trese pred Italijani, ki nemoteno potapljajo njene trgovske ladje in utrjujejo strategič ne točke ob angleški morski poti. Toda Anglija se ne gane in mirno molči. Francija pa sledi Angliji in je zaprla mejo ob demokratični Španiji, da ima italijanski fašizem bolj proste roke. Kje je tista civilizacija, kje tista demokracija, za katero se je ves svet boril v svetovni vojni? Mar ni to največje slepilo, največja hinavščina! , Kot sem že omenil, se je Hitler opiral na Wilsonove točke. Ako je Hitler in nemški narod upravičen do manjšin v Ceho-slovakiji, to je do sudetskih Nemcev, ali ni tudi za jugoslovansko vlado prišel čas, da dvigne glas in se potegne za svoje podjarmljene rojake v Italiji? Ali nismo tudi mi Jugoslovani upravičeni do enakih pravic ko Nemci? Zakaj naj bi za nas ne veljala Wilsonova točka glede samoodločevanja narodov? Zakaj ne bi tudi mi zahtevali Primorsko in Istrijo — Reko, Polo, Trst, Gorico, Idrijo, Postojno in druge trge in vasi. Ako bi se poglobili v statistiko, ki pronašli, da je okrog 600,000 našega naroda v teh krajih. Ako se Anglija in Francija potegujeta in prodajata pokrajine in narodnostne manjšine fašistom, bi to sigur no storili tudi za našo napol de mokratično Jugoslavijo. Apeli rajmo in pozivajmo ves naš jugoslovanski narod, da jugoslovanska vlada podvzame iste korake In zahteva iste pravice za naše podjarmljene rojake v Italiji. Kaj vse se bo zgodilo s Hitlerjevo okupucijo sudetskih Nemcev, kaj bodo storili Cehi, bo-kazala bodočnost. Rusija se je izrazila, da Anglija in Francija delata kupčijo brez krčmarja in da bosta to izdajstvo drago plačali. Dvajsetletno demokratično državo kot je Češka so imperialisti izdajalsko razkosali v prid nacizmu in fašizmu. Sle-post je domneva, da bo zdaj mir, toda ta izdajalska kupčija ne bo preprečila bodoče vojne. Fašiiem ne bo miroval, dokler bo na površju. Strašil bo ves civilizirani svet a orožjem in vojno, dokler mu demokracija ne zada smrtni udarec. Dol s fašizmom! 2ivela demokracija! Anton Jarca. Nov postopek za roentgenske posnetke Ze štirideset let skušajo snemati roen ske slike ali x-žarke na roentgenskih 1 Obveljal je le sedanji postopek, po kat padajo nevidni žarki, ki so predrli telo •redno na fotografsko ploščo in jo očrl polnejšo rešitev tega problema pa ,, ' daj prof. dr. Janker iz Bonna, ki J, JeT njo že dvajset let. 41 Njegov postopek je danes že tako mm\i je mogoče pri uporabi močnega objektiv drobnozrnatega filma, kakršnega upor vsak amater, z normalno roentgensko nr vo delati posnetke iz zaslonov. To bo gensko tehniko nedvomno postavilo na podlago. Snemalna tehnika in manipu sta nad vse preprosti, stroški pa se v pri z dosedanjimi postopki silno znižajo. Velikega pomena bo tudi to, da se bodo roentgenski posnetki po novem postopu u neje hraniti nego dosiej. Cenenost in pr stost postopka omogoča roentgenske pre v medicinski praksi na najširši podlagi bo imelo spet pomen za spoznavanje j0 raka in poklicnih bolezni v zgodnjih stad Neskvarljiva živila "Daily Herald" pripoveduje o odkritj ga je napravil neki južnoafriški zdravni ki bo še velike važnosti za človeštvo. Izu namreč način, kako bi bilo mogoče napi živila za dolgo dobo neskvarljiva. Ta zdravnik, dr. Jay, specialist za bo žilja, je delal v svojem laboratoriju pos pri katerih je hotel iz sladkorja izdesti primeren preparat za injekcije. To de trajalo nekoliko tednov in pri tem je zdr, v svoje presenečenje ugotovil, da cveti« sadje, ki je stalo v laboratorijskem proa in je bilo izpostavljeno plinom iz retort pokažejo niti najmanjšega sledu ovenelos Ta pojav je začel raziskovati in je ugo da so bili v resnici plini, ki so konsen rastline na takšen način. Drugi znanstv so odkritje prav tako proučili in pravijo bi1 bilo mogoče s "sladkornim steklom" niti jajca devet mesecev popolnoma sveža je leto dni itd. V Durbanu, Kapskem mesi Johannesburgu bodo zgradili sedaj ken laboratorije za pridobivanje tega plina, serviranje 30 ton sadja in po novi metod veljajo več nego 10 angleških šilingov. Nova sestavina materije o Nedavno je zbudilo veliko pozornost v stvenem svetu predavanje slovitega dans raziskovalca atomov Nielsa Bohra. Boh podal pregled o današnjem stanju znano atomih. Kot najpomembnejši dogodek njega časa je omenil odkritje nove tem sestavine materije. Poleg nosilca negativne elektrike, elektr nosilcev pozitivnega naboja, protonov, ki tudi poleg nevtralnih nevtronov in nevtri poznamo sedaj nov negativno nabit delec, je težji od elektronov in so ga doslej imenc težki elektron. To je pa je slabo izbrano, ker »o njq lastnosti precej različne od lastnosti elek nov. Bohr je zato predlagal, naj bi ga l>o govem odkritelju Jukowi imenoval jukon. odkritja jukonov je prišlo pri raziskov kozmičnih žarkov, ki prihajajo na zemlje vesoljstva. Med tem je postalo verjetno, imajo ti elementarni delci neko ulogo tudi drobljenju atomov. Radio v medicini H Mednarodna centrala za uporabo radi zdravniški praksi je izdala «UUstiko Ki števa stotine primerov, v katerih je <1^ z brezžičnimi žarki in zdravljenje / njimi šilo človeška življenja. Značilno je tudi visoko število pr.me^ katerih je bilo mogoče z brezžičnim. škimi nasveti in navodili na odprtem morji šiti mnogo človeških življenj. Tako *' na neki ladji ozdravili primer enost an « mrtvouda, ki ga je povzroči! padec. I 1 dilih zdravnikov iz mednarodne cent ai mu. V mnogih nujnih primerih « zdravniška služba priklicati na pom«* ladje, ki so bile v zdravniškem pogM£«l opremljene in ki so bolnike sprejele na krov. Pred dT»j«etimi le« «nW esti s Primorskega dobil novega podeštata li^ak septembra. — Občin-■J^., v Knežaku je ras- ne samo po reški pokra- in pisalo niti v svetovni vojni 'k tudi drugod. Števil- kot se zadnje čase pri nas. Sicer QA IA AnAlno ir«u letošnjemu pri-nekod tvori izjemo katere ho skoro po-■ veliko več pridelali kot la-P1 tudi nekatera druga žita obnesla. Vendar "f vr(imenske neprilike, " marnikomu sko- *IU>. Kajti kmetje so k' Poteti žito, Mli pa u "e suhega. Za- ^ nevarrio.t.d„ |K) iito stroh. Z r, o malo. Spomladi ga ^ urii'il hud mraz. ga edaj spet dež L le opaziti, po- in ovenele krom-»Jivi, h veže krom-rYvMje. — Ravno tako nič fifola, ki ga je Huša. sedaj pa ^ - Tudi letina se- i,,„ 24 " "laba. pridelka * J '* lH,'°vico od srednje °Uv» J« "icer le-^ kakor kaže, jo I*»k*mitit še manj *nike. Zadnja le-*ačeli opuščati '•"ma in na roke. 0 "mlatili na mla- l>etos pa "gnili. 'dr, kh krt no Me Krut v vaseh Trnovo, septembra. — O kruhu se menda ni toliko govorilo po poznali ne krušne moke ne kru ha. Za zajtrk je imela večinoma kmečkih družin koruzni močnik ali pa kašo, včasi polento, neredko pa tudi krompir. Lanska letina žita je bila pičla; kar so pridelali doma, so porabili že čez poletje in v jeseni tako, da za zimo in do nove žetve ni ostalo več ničesar. Žito, ki se ga prav za prav za privatno rabo niti ne more dobiti in pa moka sta tako draga, razmere po naših vaseh obupne tako, da večina družin ni skoro celo leto imelo kruha. Regulacija Reke Zabiče, septembra. — Ze dolgo časa so napovedovali, da bodo regulirali reko Reko. Zadnje čase je opaziti tudi razne funkcionarje, ki merijo teren in rečno strugo in tako sedaj upamo, da bodo res pričeli z delom na regulaciji struge. Sama struga je baje predvidena na 40 m širine, druge podrobnosti pa še niso znane. Izlet v Ljubljano Ljubljana, septembra. —- Na jesenski ljubljanski velesejem je pripeljalo večje število avtobusov naše rojake iz raznih krajev Julijske Krajine. Samo iz Gorice je naenkrat odpeljalo 5 avtobusov, trije z Goričani in Vipavci, dva z Idrijčani in okoličani. S Kanala in Tolmina so prišli z vlakom. Izletniški avtobusi pa so prišli tudi iz reške pokrajine in s Tržaškega. Poleg tega je obiskalo Ljubljano v dnevih velesejma vse polno rojakov z rednimi potnimi listi, ki so izkoristili nedeljske turistične karte. Skoda, da naši rojaki niso bili obveščeni, da je naša država dovolila za to priliko brezplačen vizum, italijanska željezniška uprava pa znaten popust. Stroge odredbe Reka, septembra. — Za skupne izlete z avtobusi ali pa tudi z železnico so oblasti izdale stroge ukrepe. Predvsem mora seznam udeležencev izleta romati v Rim, kjer šele dokončno ugo-tove, kdo sme in kdo se ne sme udeležiti izleta. Trde, da so te povsem nove odločbe v zvezi z znanimi ukrepi proti 2idom. O izpremembi v vodstvu "Po pola di Trieate" smo bili naknadno obveščeni, da je dosedanji ravnatelj lista Michele Risolo podal ostavko na svoje mesto vendarle v zvezi s kampanjo proti Zidom, ker je njegova žena židovskega rodu. Nekaj dni do prihoda novega ravnatelja Barbierija v Trst, je še vodil list. Tedaj je objavil seznam židovskih elementov, ki so se deloma že umaknili ali pa bi se še morali umakniti iz javnega življenja in z vodilnih mest posa meznih večjih podjetij. Na ta seznam smo opozorili pred dnevi in v njem je bilo v zvezi z židovskim problemom tudi imt Francesca Giunte, predsednika "jadranskih" ladjedelnic. Delavake knjižice. Z dekretom iz leta 1935 so bile uvedene posebne delavske knjižice. Leto dni pozneje so bile omejene na industrijsko delavstvo, a nekatere vrste industrijskih delavcev, kakor oni, ki so bili zaposleni pri javnih delih, zdraviliščih in kopališčih, pri prevozniških podjetjih, v ladjedelnicah Itd., jih tudi še doslej niso imeli. V kratkem pa bo izdan nov dekret, po katerem bodo morali imeti vsi delavci delavske knjižice, ki jih bodo prejeli brezplačno, _ „ _________ - - ulj dobi a^jo radijsko od- dajno postajo. Pred kratkim smo opozorili na zahtevo pulj-skih fašistov in še posebej njihovega glasila "Corriere Istri- anwldfu8e V Pu,ju iz P"*"! političnih razlogov zgradi radijska postaja. Kakor sedaj poroča omenjeni Ym, so se priprave za gradnjo te postaje pričele "i je bil puljskeniu prefektu že predložen njen podrobni tehnični načrt. 2idje na Reki Medtem ko je likvidacija židovskega elementa v Trstu, na katerega se je osredotočila pozornost vse javnosti v državi, že zelo napredovala in so bili tam že vsi Zidje prisiljeni u-makniti se z vidnejših mest v javnem in poslovnem življenju, se je to vprašanje na Reki, v drugem srednjeevropskem pristanišču komaj šele načelo. Vendar kaže, sodeč po sorazmerno velikem vplivu 2idov, da je vsaj tako pereče, kakor je bilo v Trstu. To dni so bili objavljeni prvi podatki o poslednjem židovskem štetju. Po občem štetju iz 1. 1936 je bilo na Reki, ki šteje skoraj 58,000 prebivalcev, ne-kaj nad tisoč ljudi židovske veroizpovedi. Sedaj se je njihovo število povzpelo na 1892 odnosno na 2.4 odst., kar je vsekakor mnogo več nego v Trstu, kjer jih je po objavljenih podatkih okrog 1.8 odst. Potemtakem odpade med pokrajinskimi glavnimi mesti največji odstotek Zidov prav za prav na Reko in ne na Trst. Ugotovili so nadalje, da si je od Zidov, ki so jih sedaj registrirali na Reki, v času od leta 1919 dalje 357 pridobilo italijansko državljanstvo, kar kaže tudi na njihovo znatno priseljevanje. Očitno pa postopajo na Reki z Zidi vse bolj obzirno kakor drugod. O tem priča tudi vsa novinska kampanja, ki jo tam vodi "Vedetta d'Italia" proti njim. V sredo je o židovskem vprašanju na Reki objavila daljši članek, v katerem pravi med drugim: "Pri ureditvi problema se bo verjetno pojavil kakšen primer, ki ga bo treba rešiti po najboljši vesti spričo nastalih finančnih interesov, prijateljstev in celo sorodstvenih vezi." In na drugem mestu še pravi: Z odstranitvijo Zidov z Reke se bodo pojavile nekatere finančne posledice, posebno v trgovski stroki, a vendar se gospodarsko življenje v ničemer ne bo smelo zaustaviti. Nastale bodo morda spremembe v stanovanjskih najemninah (ki so bile pred dvema mesecema blokirane za ves čas do 1. 1940) ln poizkusil se bo beg kapitalov, tako da bo budna kontrola vseh fašistov nujno potrebna. Naj bo položaj kakršenkoli, velja ta obzirnost bržkone nedvomno številnim madžarskim Zidom, ki so menda glavni sestavni del reškega židovskega elementa. Morda je bila vsa obeležena obzirnost potrebna vprav zaradi njih in njihovih zvez s prijateljsko Madžarsko ter njenimi izvezniki. Vsekakor bo pa židovsko vprašanje tudi na Reki prej ali slej urejeno povsem v smislu Mussolinijeve izjave, da bo fašizem tudi v tej stvari izpolnil svojo nalogo dosledno in premočrtno. Klavniški delavci zahtevajo pogodbo Delavski odbor pokopal kompanij-tko unijo Chicpg. C. — (FP) — Komisija, katero je Roosevelt poslal v Evropo študirat odnošaje med delavci in delodajalci je predložila nadaljnje poročilo iz katerega je razvidno, da so švedski delodajalci daleč naprej pred ameriškimi v razumevanju delavcev in njihovih zahtev. Poročilo naglaša, da so se Šved. ski delodajalci po usodnem eks perimentu, ko so rabili vojaške čete in stavkolomce, mnogo na učili. Po tem ekaiMrimentu so Angleški rudarji tkrbe za ipanzke sirote London, 8. okt. — Arthur Hor-ner, predsednik rudarske unije v VValesu, je naznanil, da bodo rudarji skrbeli za tisoč španskih o-trok, žrtev civilne vojne. Rudarji so že prispevali |a00,000 v zadevni sklad. PAZITE NA SVOJO TEZO * Večina ljudi, ki so v skrbeh za svojo težo, mendu pazijo na njo zato, ker si hočejo ohranit lepo postavo. Veliko bolj važna pu je skrb zaradi srca. Preobila teža d/je srcu preveč dela. Ako je teža pod nor malo, je utripanje srca in krvo tok bolj počasen, srce se zmanj ša v svojem obsegu ln ste bol podvrženi komplikacijam po manjših infekcijah in poškodbah, ter postanete pač slab kl-rurgični rlziko. Torej premalo teže pa tudi nI dobro. Srce povprečnega odraslega človeka dovaja približno šest kvartov krvi vsako minuto al 2000 galonov na dan. Nekdo Je izračunal, da Je pet milj lil za vsak funt masti. Iz tega Je raz vidno, koliko Več mora srce de lati za vsuk odvlšen funt pri obilo teže. Prehrana Je velike važnosti z ozirom na srce. FL18. Klale Kngland. tajnica federalnega juntičnega aveta. zaprisega F. F. Hillft. kl ga je predsednik Roosevelt Imenoval za načelniku farmske kreditne administracije. Med našimi Minnesočani Ivan Molek HumlJIvo 13 letna hčerka Je ponosno prišla domov in rekla: "Poslušaj, mama, mesar ml Je danes rekel 'vIT "Potlej moram pa danes me* so stehtati!" je nejevoljno odgovorila mati. 11. Iz TowerJa na Renž in v Duiuth Ko se pripelješ iz mrtvega Toverja v. Vlrginijo in nazaj v Eveleth, se vrneš v življenje, kakor bi stopil iz groba in iztegnil ude na solncu. Ni sicer najboljše šlvljeijje, ampak živi se ia dneva v dan, dočim v oni grapi pod towerskim hribom (od tega naturnega "turtia" ima Tower vsekakor svojo ime) komaj životarijo. Da se na Rentu Živi kljub )>a-sivnim rudnikom, so dokaz naši rojaki v Gilbertu. Gilbert je komaj petnajst minut vožnje z avtom ali busom od Kveletha. To je ono "preneseno" naselje, ki je bilo pred leti Sparta in sloni na rebri, le glavna ulica Je na ravnini. To reber nad mestecem zdaj kultlvirajo, čistijo in gladijo, da bo park. Nekaj čednih zgradb je že postavljenih tamkaj in naokoli pridno zasajujo drevesa in grade cvetlične grede. Mnogo naših rojakov je tam uposlenih ln tudi Matija je že prisiieval nekaj dela v tem "parku." Matija je imel rože na skrbi in zasadil je nekaj dreves, kl Jih Je poni* pozno posvetil J. F. Buhu in o-italim slovenskim misijonarskim prvakom s primernimi napisi, V Gilbertu je okrog 800 Hlo-vencev, ki so večinoma odvisni od javnih del, W1'A ali lokalnih. Nekaj tu rojenih rojakov se u dejstvuje v praktični lokalni politiki. Matija me je vodil v mest no knjižnico, v kateri Je nekaj slovenskih knjig — menda Ma tijeva zasluga -- med katerimi sem opazil tudi Zavertnlkove A merlške Slovence. Tudi v Evele thu je Matija |s>skrbel, da sem stopil v ondotno knjižnico in IKinosom mi je pokazal zbirko slovenskih knjig. Napredni slovenski žlvelj i Gilbertu, kolikor ga Je, Je osre določen v dveh društvih HNPJ, številki 61 in 182, kl ju vodijo Charles Klančar, Andrej Žagar In Anton Zganjar. Posebnega napredka zdaj nI, vendar žlvlje nje teče. Društvenega in dru žabnega središča ali duma nimajo. V naselbini je nekaj naših trgovin In točilnic — in zadnje so edino zbirališče naših Gill>er čanov poleg zasebnih stanovanj. Med onimi, ki točijo, je tud Uo Kukar, ki je bil pred leti v gl. odboru SNPJ. Mož Je dober družabnik In vsekakor ribič ter lovec. Edini s|>ort, ki ga pozna jo naši starejši Minnesočani, je da gredo jsiletl nad ril*« — ka terih se ne manjka v številnih jezerih z majhnimi razdaljam in |H>zlml nad zajce, srne in še kaj večjega. l/ovskih anekdot —~ lin večinoma prav mastnih ter i prožnih — kar mrgoli med njimi. 8 ponosom ti kažejo fotografij e ustreljenih srnjakov, vlse-ičlh na steni lovske kabine, ali | velikih rib, ki Jih drže z oliema rokama. Na neki sliki Je tudi naš Matija z veliko ribo v rokah, ant|Mik Kukar mi je |*>š«petal na uho, da Je tislo ribo on ujel, n« Matija . , . Minnenotsko |*iletje Je |wlno živahnosti, V Gilbertu imajo celo koncerta pod milim neltfim ob glavni ulici. Bil sem med |s>slu* šaicl enega teh koncertov. Z mano vred sta stala na uličnem hodniku Matija in Žagar. Igrali in peli m prilično dobro, ampak Matija je sodil, da igrajo in pojejo z** I o dobro in v znak priznanja je med |*vzo vzravnano odkorakal k dirigentu In mu po-i klonil zanimivo starino — vstop- nico h kolumbijski razstavi v Chlcagu iz leta 1892. ase Ker so si naši Evelečani ln Gilbcrčunl najbližji sosedje, so medsebojni obiski zelo i)M)gosti n sploh je javno življenje obeh naselbin v tesni zvezi. Poznajo med seboj vse dobre in slabe strani. Saj ml je moj prijatelj Jack Ambrožič rekel: "Glll>ert je samo tam zunaj in tu in tam smo doma." Rvelethskih Slovencev je seveda veliko več, zato se bolj postavijo društveno, družabno in IKilitlčno, le naša kultura je ne-(je daleč v ozadju. Tudi Kvele-Canom manjka skupnega centra, dvorane. Pred leti so živo delovali za dom, a Je — kakor marsikje drugje — vse skupaj padlo v vodo In na stavblšču, ki so ga že imeli, Je danes velika ajrnrt-mentna hiša. Politične investicije jim tudi prinašajo slabe obresti. ,,, Največ sreče še imajo v društvenem življenju. Evelethska naselbina se pona-ia z žensko, ki bo morda najstarejša Slovenka v Minnesoti. To Je Katarina Brine, rojena Nemanič, doma iz BožJakova pri Metliki. Stara je že okrog 90 lat. Matija Je hotel, da Jo moram videti, ker Je "od mene doma," pa smo stopili k ženici. Živahnost te ženske me je naravnost presenetila. Prav tako njen spomin. Mamica se je takoj, spomnila, da je poznala mojega očeta v njegovih fantovskih letih in da Je bil iz Slanine vasi. Mnogo zanimivih reči bi človek lahko našel v Evelethu, toda Čas me je klical ua odhod. Treba se je bito posloviti lrudil se je v hladnem minnesotskem jutru na ulico, ditjte enkrat vidi svojega otjega rojaka, katerega je komaj po/.nal, s ♦ • Avtobus je zdrsnil navzdol lu sjiet sern bil v Duluthu. lil sjiet •em gistoval pri Johnu KobiJu nekaj ur. John, ki ga je sciatiku toliko ča«a držala v |>ostolji, se je tist««ya due počutil tako dobro, da Je zlezel v avlo in se volil • ^n iti z menoj do Two Harbo . in nazaj. Tista vožnja po ' pi, široki cesti tik ob Gor-nj« m J< zeru je bila tako oavežu-lujoča in impresivna, da se ne bom mučil t opivavanj« m. Nekaj ur je hitro poteklo in prišel Je vefer In vlak. Coodbye Minnesota, stara botra, dokler se spet ne vidimo! —(Konec.) Iz »I roških uet "No, Janezek, povej, kaj pa delate v šoli?" "Čakamo, da ae pouk Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH Bralko Kreft KEGLEVIC: Molči psica! (Začelo je snežiti, tudi oster veter piha.) 2. KMET: Pustite jo, gospod! Naj se zjoče. (Na skrivaj pije.) MARA (drži v roki glavo mrtvega Mogaji-ča): Prekletstvo naj pride na vas in vaše otroke! j 1. KMET: (že pripravlja vrvi za obešanje): Danes bo še huda burja! KEGLEVIC (je med tem začel šteti veje): . . . trinajst, štirihajst, petnajst, šestnajst jih bo lahko viselo! 1. KMET: I>epe sadove bo nosila hruška. KEGLEVIC (pokliče za oder): Hej, pripeljite jih sem! (Zadaj trobente.) 2. KMET: Skoda, gospod, da so nam odpeljali Gubca! Tako lepo bi visel! 1. KMET: Ne boj se, tudi v Zagrebu dobi pošteno plačilo! (Pripelje nekaj kmetov. Vsi gledajo mrko in molče.) KEGLEVIC: Le hitro, da nas sneg in veter ne preženeta! 2. KMET: Toplo jim ravno ne bo! KEGLEVIC: Prva dva naprej! (1. in 2. kmet primeta dva ujetnika.) t JETNIK: Milost, gospod, milost! Sest otrok imam! Ranjen sem, poglejte! MARA: Nikar! Lepo vaa proaim! Ali vam Še ni dovolj? (Trobente.) 2. UJETNK (med potjo pade na kolena pred Kegleviča): Poljubljam prah pred vašimi nogami! Usmiljenje! KEGLEVIC: Vzdignite ju! (Ju vzdignejo in jima naravnajo vrvi okoli vratu.) MARA (se obrne v stran): Groza, Jezus, Kristus, usmili se nas! (Vpije in joče. Vpila sta tudi ujetnika, a so jima zamašili uata. Zadaj še vedno trobente, ki kličejo banske vojake k zboru. Sliši se žvenket orožja, peket konjskih kopit in koraki odhajajočih oddelkov. Bobni, Piščali. Sneg naletava, veter piha. — Naglo pade ZASTOR. ČETRTO DEJANJE Dvorana pri škofu in banu DraškoViču. Heningovica, Erdttdijeva, ban, Sekelj, Tahi, Gregorijanec, Alapič, kanonik. Val ao dobre volje, nekateri že preko mere. Po poznem obedu ao obaedeli in začeli popivati. Škof aedi z goapo Erdddfjevo in Heningovo. Očividno jima pripoveduje kaj zabavnega, ker ae od časa do časa zasmejeta. Na dolgi mizi ao oatanki raznih jedi, steklenice, kozarci itd. Oatali ae zabavajo na U način, da parodirajo prizore, ki so jih doživeli pri izpraševanju ujetih pun-tarjev. S tem se zabavajo že precej čaaa. Ko ae oder odpre, je njih komedijantatvo na višku. Vea jtrizor ae odigra zelo hitro. Ban ga pozneje nenadoma prekine. 1 TAHI (sedi v pozi sodnika): Zakaj ate začeli punt, Matkalič? SEKE1J (leži kot Matkalič na dveh atolih, ki ju Gregorijanec in Alapič vsak na avojo stran vlečeta, kakor delajo to s človekom na natezalnici. S pretirano bolestnim glasom): Hoteli smo osvoboditi kmete. TAHIt AU sploh veš, kaj je svoboda? KOMORNIK (vstopi): Prevzvišeni, oprostite, gospod čaka že . . . BAN: Takoj pridem. TAHI: Nič ne odgovoriš? Nategnite ga! ERDODIJEVA (komorniku): Izgini, pod-repna muha. in ne moti prevzvišenega! (Zlije nanj kozarec vina. Komornik obupan odide.) SEKEU (ae "obupno" zvija): Joj, gospod bog. Jezua Krlatua in Martin Luter . . . Lepo prosim, ne več! (Pade v "nezavest". Vae to dela Sekelj zelo komedijantako, da se Gregorijanec in Alapič krohočeta.) T AH: Odatranite ga! ALAPlC: Visoki gospod sodnik, treba ga bo obuditi, če hočemo nadaljevati torturo. TAHI: Vlijte mu vodo v usta! GREGORJANEC (prinese v hipu vrč vina, Alapič odpre na tleh ležečemu Sekelj u uata in Gregorijanec mu vliva.) SEKEU (se brani): Ne, gospoda, ne morem več piti . . . TAHI (se smeje): U še, le! KANONIK (ki je stal ob strani in srepo gledal ves prizor): Gospoda, nehajte! SEKELJ (posrečilo se mu je, da se je osvobodil Alapičevih rok. Zadnji požirek brizgne na svoja mučitelja, ki oba odskočita. Tahi ae krohoče, Sekelj nekoliko omotičen obsedi na tleh): Gospoda, U tortura je prehuda! Kapituliram. KOMORNIK (ae apet prikaže): Prevzvišeni ... GREGORIJANEC (ga aune z nogo): Izgini! Ne utegnemo! ALAPlC (a težkim glasom rablja): Naprej, Matija Gubec! Njegovo veličanstvo, kmečki kralj in njegov prevzvišeni župnik Babič! GREGORIJANEC: (se postavi v pozo kot Matija Gubec, pretirano ponosno in uporno.) SEKELJ (kritizira): Slabo! (Se vedno sedi na tleh.) TAHI (proti kanoniku): Viaoko častiti gospod župnik Babič . . . KANONIK: Oprostite, goapoda, jaz vendar ne morem ... TAHI: Prav vi, prečaatiti! Rabelj, zgrabi upornega župnika Babiča in ga uščipni trikrat a kleščami! ALAPlC (akoči h kanoniku, ga aili naprej in ga pri tem vščipne): Le naprej! Hitro! Župnik Babič! KANONIK (ae brani): Pustits šale! Go-spod ban! Prevzvišeni, bolan sem še . . . TAHI: Ah, kaj bolan! Matkaličev boben in padec s konja vam nista mogla tako zelo škoditi. ALAPlC: (je spet všči pni (kanonika, ki je zakričal. Vsi razen bana in dam se smejejo.) KANONIK (ogorčen odskoki): Nesramnost! BAN (nenadoma vstopi vmes): Gospoda, dosti je šal za danes! Nikar ne vznemirjajte gospoda kanonika! Prvi dan js iz postelje! GREGORIJANEC: Moramo se zabavati, prevzvišeni! Siti smo že preiskav in torturl TAHI: Ce bi bil sodnik jaz, bi Gubec ne živel več! (Že med njegovimi besedami se zasliši iz ulice petje, rožljanje verig in težki koraki. Keglevič pelje nove ujetnike, ki pojo: Premagana je kmečka četa — O jo, o jo j t Na gavgah . .. pobita . . . ujeta ... končan je boji Dina don . . . mrtvaiki xvon .. . Kdaj bo »edel Gubec — kmet na tront Jetniki pojo počasi, kakor korokajo. Vmes je slišati Uskoke, kako jih z biči in s psovkami priganjajo.) BAN (takoj na Tahijevo iztočnico): Tiho! (Prialuhnejo.) Keglevič pelje nove ujetnike l GREGORIJANEC: Mogoče je ujel Grego-ričat ALAPlC (pri oknu, kliče): Hej, Keglevič! AU imaš Gregoriča? (Val prialuhnejo. Z ulice odgovori močan glas: "Nimam"!) TAHI (mračno): Nima ga! (Vsi resni. Nekaj časa poslušajo petje jetnikov. Ker je okno odprto, točno sliftijo zadnji stih "Kdaj bo sedel Gubec — kmet na tron?" Vsem leže pesem jetnikov ns dušo. Streznila jih je, tako jih je presenetila.) (Dalj* prihodnjič.) Na ovinku ograje sem se u-stavU v dvomu, kam naj zavi-jem. Ozrl sem se okoli sebe. Strogi gospod je stal še vedno na svojem mestu — ne, ni več stal! Stopil je na ograjo ter iztegnil svojo roko po sadežu na jablani. Ni dosegel in ga ni mogel utrgati. Moja duša pa se je topila od veselja, kajti videl in vedel sem, da se bo strogi in resni gospod v naslednjem trenutku zavihtel čez ograjo in bo splezal na drevo kakor jaz. Nisem ga hotel motiti v njegovem početju. Nadaljeval sem pot in jedel ukradeno zlato reneto. Bila je kisla, kakor sveže jabolko moje mladosti . . . Pri okencu za alimente Annie Bates, dva dečka, prosim," je dejala ženska pri okencu. Stari knjigovodja je iztegnil kazalec in šel skozi register od imena do imena ter odvrnil: "Obžalujem. Za vas ni nobenega nakazila. Naprej, prosim!" "Kaj pa to pomeni ?" se je zavzela ženska pri okencu. "Saj vam pravim, da imam dva sinova. Ce ne verjamete, stopite z mano domov, da se boste o tem prepričali na lastne oči!" "Kar se vere tiče, nič ne trdim," je odvrnil stari knjigovodja. "Nisem rekel, da ni tako, kakor vi pravite, ampak v mojem seznamu ne najdem vašega imena. Zato vas prosim, da me ne zadržujete v mojem poslu, saj vidite, da čakajo še druge v vrsti." "Kaj me brigajo vaši seznami! Prisežem, da se ne ganem z mesta, dokler ne dobim, tega, kar mi gre! Prejšnji mesec je prišla po vzdrževalnino za otroka moja sestra, ker sama ni sem imela časa. Dobila je denar brez oklevanja. Pripeljala bom priče, Če ne verjamete, da je bilo tako." Pred okencem je nastalo mrmranje. Vse ženske, ki so čakale na izplačilo, so potrdile, da govori Annie Bates resnico. Zato je stari knjigovodja še enkrat vzel knjigo v roke in vprašal: "Kako se pišete? Annie Batea?" Zopet je šel s prstom po registru od imena do imena. In da ne bi bilo njegovo iskanje za man, je iztegnila svoj vrat skozi okence tudi prosilka. Dva dečka!" je dejala. "Rojena dne 5. prejšnjega meseca." "Kaj obadva obenem?" je vprašal knjigovodja z začudenim obrazom. "Tako je. Prišla sta na svet kot dvojčka." "Preklete babe!" je zaienta-čil knjigovodja ob tem pojasnilu. "Zakaj pa niste tega takoj povedali?" Odložil je register za neza-konske otroke svojega gospodarja ob strani in je segel na drugo polico po posebno knjigo. "Ce sta dvojčka, sta zabeležena v seznamu za dvojčke, ne pa enojčke, to ae razume." Jabolka Sel sem na avoj jutranji sprehod po poti, ki je aploh nisem poznal. Bilo je krasno vreme. Jesensko sonce je sijalo tako jasno in toplo kakor v začetku poletnih dni, zrak pa je bil lahek in čiat. Urno sem prekoračil atezico med viaokiml breza-« mi. Imel sem namen priti po ovinku do majhne poataje ob akupini vil, odkoder je vozil vlak v meato. Pot mi je bila docela neznana. Bila je tako lejia, tako mn'na In tako bliiu cilja! Na desni se je v soncu kopala hišica, ki ni bila v ničemer podobna vili. Bila Je to hišica sredi lepega vrtička. Ustavil sem se pred ograjo ter se otrl okoli sebe. Hišica je poč hala v nemem pokoju. Pomislil sem: kaj njeni prebivalci še spijo ali pa ao le odAli zdoma? Pred hišo je bila vrtna klo-pica, na klopici je sedela velika punčka t očmi iz steklenih biserov. V*< naokrog Je letalo rumeno listje, da se je Igrača adela hladna in zapuščena. Stopil aem korak naprej in sem obetal. Pred menoj, za ograjo. Je bil sadovnjak. V njem ao visela s dreves- nih vej velika rumena Jabolka in zrele hruške. Tik ograje Js stala jablana s zlatimi renetaml. ^ m ,.tH-n»m doplačati dotično v«oto ltot* Protreta. Ako i'* todaj mora upravnlitvo snilatl datum m to raoto narocm»__ rimSVKTA. SNPJ, SS87 So. Lavndale Ara, ChW»»« ,IL PHlaftene pe*ll|am naročnino ta liat Proarata raata $...... i) ima................................... Na«lov ]................................................. Ujj/lh Uata rita tednih ln m pripišite k moji aaročnlnl ed met* dr u line: ti o....................................... „ ......................................a * • ................................... .....(1 dre***« ' t) .......................................A. Sroštm It«*" Meato .............i.............. Drloro ................. ^er na«očnih................. iki