MbJM plačan* v gotovini.
Leto LXXII., št. 38 a
LJubljana, četrtek 16. februarja 1939
Cena Din 1.—
Ima ja  vsa K  aao  popoldne  uvzemsi  nedelje m  praznike.   —   Inseratl  do 80 petit Vrst a Din 2, do 10O vrst a Din 2 50. od 100 a o 30O vrst a Din 3, večji inseratl petit Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva olica štev. 5
Telefon: 31-22, 61-26, 31-24, 31-25 In 31-2o
Podružnice; MARIBOR, Grajski trg St 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta,
teleton St 26 — CELJE, celjsko uredništvo Strossmayerjeva ulica 1. telefon St 65; podiužnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov Lig 5  — Poštna hranilnica v Ljubljani st. 10351
Vojna v Španiji:
London, 16. febr. h Downing streeru seja  vlade  pod predsedstvom  min.  predsednika  Clhaniber!ai:ia. na
teri so se bavili s španskim vprašanjem. O seji je hi! izdan komunike, da je bila francosika vlada takoj obveščena o poteku posvetovanj in da bo angleška vlada sporočila sklep o priznanju Francove vlade
spodnji zbornici, k.:\. - hitru £a bo sprejela.
Na seji spodnje zbornice jc Ch&mber-la,:n na vprašanje, odi je bil sprejet sklep o priznanju vlade generala Franca odgovori;, da vlada tO vprašanje še proučuje in mu zato ni mogoče dati končne i/jave. V odgovoru na ostala vprašanja je i/javil, da je Musavini obljubil umakniti italijanske proste vc !jce i/ Španije pred koncem državljanske vojne, kar sl ta če Nemcev, ki se nahajajo v .Španiji, je nadaljeval Cham-beriain, me je Hitler v Monakovu obvestil, da je rudi oci pripravljen umakniti nemške prostovoljec, čim bodo to storile druge dr-žave. Angleški vladi je mnogo na tem. da se vojna v Španiji konča brez novega prelivanja krvi. Angleška vlada vzdržuje zveze na obe strani za primer, ako bi postale potrebne njene usluge v svrho posredovanja, vendar pa ne želi /a sedaj prevzeti odgovornosti s predl;i.U:injein posebnih pogojev za rešitev tega vprašanja.
Ber^srtiova misija v S&rgssu
Peri?, 16. tebr. w. Mnogoštevilni korneri-ta<rji francoskih listov o torkovi seji vlade poudarjajo, da pomeni nova oticielna misija senatorja Berarda v Burgosu priznanje vlade generala Franca de faeto. Be-
Tudi Anglija še ni priznala Francove vlaf e
■D«Mn&«BBamHHHBHBaaaHH^
Anglija želi, da se državljanska vojna konča brez novega prelivanja krvi, vendar pa noče prevzeti odgovornosti z novimi predlogi za rešitev španskega vprašanja
Včeraj je bila
•amefja zagotovila, ki jih je dobil že pred I tin«, ki pravi, da je De! Vavo poročal Aza 14 dnevi od zunanjega ministra nacionali-    ni, da se Madrid in Valencija lahko bra
stične Španije generala Jordane.
Razgovori, ki jih je imel zunanji minister HonriL-t včeraj popoldne / Bera "dom. šo trajali dve uri. Proućua sta podrobno
vis kompleks španskih vprašanj. Senator Be rard naj bi se z nacionalistično Španijo pogodd o obnovi diplomatslh odno-ajev med Francijo in nacionalistično Španijo. Urediti bo treba mnogo kočljivih pravni-;\:h problemov, pa tudi komplicirana vprašanja v zvezi s španskimi begunci v Franciji.
Senator Berard se je sestal tudi s Henrv-jem. francoskim podanikom v republikanski Španiji, ki se pravkar mudi v Parizu.
Berard ni hotel novinarjem ničesar izjaviti. Dejal je !e, da bo drevi govoril z Daladietom, v Burgos pa se bo odpeljal najbrž v petek. Koliko 6ar* bo ostal tam, še ni določeno, verjetno pa je. da bo njegov obisk zelo kratek.
Pariški tisk o položaju
Pariz, 16. febr. AA. (Havas). Današnji pariški tisk obširno razpravlja o položaju v Španiji ter ureditvi diplomatičnih odno-šajev med Francijo in nacionalistično Španijo. Bivši minister Pietri je napisal v »Jouru« članek v katerem pravi, da je treba zaupati misiji, ki jo ima Leon Berard. Španci se ne prenaglijo. Važno je, da obstoja kontakt med Francovo vlado in njegovimi sonarodnjaki v osrednji Španiji. Kanje Se ostalo od republikanske vlade, ni enotnega mnenja. Ako potovanje De! Vaya v Pariz ne pomeni bega, potem v Pariz gotovo ni prišel zato, da bi Azauo pregovoril k odporu. Azanova s-tremljenja so zna-ra~d bo odpotoval v Burgos jutri. Njego- j na; on želi pomirjenja. Potovanje Del Va-va naloga je. da čuje od generala Franca * ya v Pariz komentira tudi današnji »Ma-
Izvolitev predsednika narodne skupščine
Beograd, 16. febr. p. Po daljšem odmoru je imela narodna skupščina dopoldne zopet sejo, za katero je bilo v javnosti veliko zanimanje. Zbornica je bila polna narodnih poslancev, polne so bile tudi galerije občinstva in novinarska loža polna novinarjev. Seja se je pričela ob 9.50. Prihod članov vlade je večina pozdravila s ploskanjem.
Sejo je otvori] predsednik verifikacij-skega odbora Vojislav Cvrkič. Nato so bili prečitani zapisniki prejšnjih sej. ki so bili odobreni brez ugovora. Prečitana sta bila tudi ukaza kr. namestništva o ostavki vlade dr. Stojadinoviča in o imenovanju vlade Dragiše Cvetkoviča. Ukaza so pos'anci poslušali stoje in ob koncu vzkliknili *Zivel kralj!«
Nato je predsedn k Cvrkič sporočil smrt papeža Pija XI. ter so njegov govor poslanci sprejeli z vzkliki: Slava mu!
Prečitane so bile ostavke onih poslancev, ki so bili izvoljeni na dveh mestih, ostavke senatorjev, ki so odložili poslanske mandate, ter ostavke predsednikov ob čin, ki so bili izvoljeni za poslance.
Zatem se je pričela volitev predsedni-štva naredne skupščine Izvoljeni so bili: za predsednika bivši minister pravde Milan Simonović, za podpredsednika Alojzij Mihelčič, dr. Dragan Damič in Nurija Pozderac, za tajnike Milan Badžak, Novica 1'opović. Hasim Agic, Stojadin Dimi-trijevič in Dušan Pančić.
Po izvolitvi novega predsedništva je bila seja skupščine končana ter napovedana prihodnja za popoldne, na kateri bo najprej prečitan ukaz o otvoritvi rednega zasedanja naredne skupščine, nato pa bo min. predsednik Cvetković prečita! deklaracijo svoje vlade. Po seji skupščine bo cdšel min. predsednik Cvetković na sejo senata, kjer bo prav tako prečital deklaracijo svoje vlade.
Skupščinski odbori bodo izvoljeni na jutrišnji seji narodne skupščine. Medtem bo finančni minister dr. Djuričič predložil narodni skupščini tudi že predlog državnega proračuna za L 1939-40.
Nova trgovinska pogodba med Italijo in Nemčijo
Ureditev plačilnega sistema za tekoče leto
Rim, 15. febr. b. V ponedeljk sta zaključili svoje delo italijanska in nemška trgovinska delegacija, ki sta se pred kratkim sestali v Rimu, da uredita trgovske odnaša je med obema državama. Po zaključenih posvetovanjih delegacij sta italijanski zunanji rnnister grof Ciano in nemški poslanik v Rimu Mackensen podpisala dosežene dogovore, medtem ko s-a predsednika obeh delegacij podpisala razne protokole o zasedanju obeh delegacij. Z novimi sporazumi je po uradnem sporo-
čilu urejenih več vprašanj trgovinske izmenjave med Italijo in Nemčijo, tako med drugim tudi plačilni sistem za tekoče leto. Ker se italijansko in nemško go-spodars.vo  medseb:jno  dopolnjujeta,   bo z
novimi dogovori tendenca naraščanja medsebojne izmenjave še povečana, kar po. meni važen prispevek k poglobitvi medsebojnih trgovinskih odnešajev. Italijanski listi posvečajo sklenitvi nevih gosoo-darskih dogovorov med Italijo in Nemčijo veliko pozornost.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 16. febr. i. Kriza belgijske vlade še vedno traja. Mandat za sestavo vlade je dobil vodja katoličanov Pierlot, ki je hotel najprej sestaviti vlado iz treh strank, kar se mu pa ni posrečilo, in skuša sedaj sestaviti kabinet iz katoliške stranke in socialistov, v katerega naj bi vstopil tudi Spaak, ki naj bi prevzel zunanje ministrstvo. Spaak je v načelu pristal na to imenovanje.
Pred razpustom praškega parlamenta
Praga, 16. febr. p. Zatrjujejo, da namerava češkoslovaška vlada v kratkem razpustiti praški parlament in razpisati nove volitve. Za volitve bo predložena enotna kandidatna lista, na kateri bi bila zastopana poleg češkoslovaške enotne stranke tudi češkoslovaška delavska stranka. Razpust praškega osrednjega parlamenta je predvsem zato potreben, da se izpopolni zastopstvo Slovaške in Podkarpatske Rusije.
ni ta samo, če dobita vojne potrebščine in živež. Del Vavo je zaprosil Azano, naj se vrne v Madrid ali pa naj se vsaj zaveže, da ne bo podal ostavke. »Journal« trdi. da krožijo glasovi o ostavki Azanc. ki je pristaš pomirjenja, ker je bilo prelite že preveč krvi. »Excelsior<* pravi, da se položaj v Špan.iji hitro razvija in da tudi od obupnega odpora republikancev ni mogoče ničesar pričakovati. Razen Negrina so uvideli to tudi voditelji republikancev ter zahtevajo pogajanja z generalom Francom. Tajna podajanja, ki so bila včeraj v španskem poslaništvu vsekakor kažejo, da se pripravljajo važno dogodki.
Letalska bitka
nad Valencijo
Valencija, 16. febr. br. Včeraj se je pojavilo nad Valencijo pet nacionalističnih bombnikov. Se pred njihovim prihodom so se dvignila z valencijskega pristanišča republikanska lovska letala, ki jim je po kratki borbi uspelo nacionalistične bombnike pregnati. Da bi si olajšali beg, so morali nacionalistični letalci odvreči v morje vse bombe, ki so bile namenjene pristaniškim napravam v Valenciji.
Francove čete na vsej katalonski meji
pariz, 16 febr. w. Kakor poročajo iz Perpignana, so Francove čete popolnoma zasedle katalonsko mejo ob Franciji. V ponedeljek popoldne so zasedle prelaz Ares v odseku Prats de Mollo. Po zasedbi so se republikanski mi'ičniki umaknili na francosko ozemlje, francoske in španske nacionalistične oblasti pa so vzpostavile med seboj stike.
Gverilska vojna v Pirenejih
Pariz, 16. febr. AA. Dopisnik »Matana poroča, da so se v okolici Puigcerde pojavili gverilski oddelki, ki so zelo deoro
oboroženi In ki povzroča io nacionalistični n i oblastem velike preglavice.
Koliko je španskih beguncev v Francki
Pariz, 16. febr. i. V parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je včeraj predsednik Mislers porečal o problemu španskih beguncev v Franciji. V Franciji je sedaj 340.000 beguncev, med njimi 163 107 civilistov. Za 143.105 beguncev skrbi država, za 15.000 razna društva, karitativne organizacije in zasebniki, v taberiščih je ISO tisoč miličnikov, a v raznih francoskih bolnišnicah se zdravi 10.000 ranj?ncev in pomoči potrebnih. Med begunci je 48.035 otrok. 63.543 žensk in okoli 30.000 starčkov in stark. Del beguncev se je že začel vračati v Španijo.
Italijani bedo gradili ceste v Španiji
London, 16. febr. h. V gotovih angleških krogih je vzbudila precej vznemirjenja vest iz Rima. po kateri je bila osnovana italijanska družba, ki naj bi gradila v Španiji velike avtomobilske ceste in železnice. Ta družba naj bi delala z itaHjanskimi delovnimi silami ter bi bila pod nadzorstvom § rimske vlade. y.
španske umetnine v ženevi i
Ženeva. 16. febr. br. Včeraj je prispel v Ženevo ogromen transport umetniških slik. gobelinov, kipov in drugih dragocenosti iz republikanske Španije. Vsen predmetov je skupno 1842 in predstavljajo neprecenljivo vrednost. Umetniški zaklad je
i prevzel v varstvo generalni tajnik Dru-
I štva narodov Avenol.
Klajpeda avtonomna
Bojkotiranje litovskega uradnega praznika
Berlin, 16. febr. b. Skoro vsi nemški listi objavljajo poročilo iz Klajpede, v katerem poudarjajo, da letos klajpedsko avtonomno ozemlje, prvič po dvajsetih letih, ne bo praznovalo litovskega narodnega praznika na jutrišnji dan. Dočim so v ostali Litvi danes zaprti vsi državni uradi in vse šole, bo življenje v Klajpedi potekalo normalno in ne bo nikjer izve-
šena litovska zastava. To odredbo je izdal novi klajpedski direktorij, iz poroč.l nemških listov pa ni razvidno, ali se je to zgodilo v sporazumu z litovsko vlado. Istočasno poročajo nemški listi, da sta bila te dni odpuščena iz službe poslednja dva litovska šolska nadzornika in da je zdaj tudi na šolskem področju nastopila popolna avtonomija Klajpede.
Angleški načrt za ureditev Palestine
Razdelitev Palestine na arabsko in židovsko področje — Poseben parlament za Arabce
London, 16. febr. o. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, namerava angleška delegacija na palestinski konferenci pred-lož ti Židovskim in arabskim delegatom naslednji načrt za ureditev palestinskega problema:
1.) Razdelitev Palestine v arabsko in židovsko področje. 2.) Stalno letno kvoto za naseljevanje 2idov na židovskem ozemlju, kjer se tudi dopusti prodaja zemljišč novim ž.dovakim naseljencem. 3.) Prepoved naseljevanja Židov na arabskem področju in prepoved prodaje arabskih zemljišč Zidom.
4. )   Splošna  omejitev naseljevanja zidov.
5. ) Arabci naj opuste zahtevo po neodvis-
ni arabski državi. 6.) V Palestini se ustanovi poseben parlament, v katerem pa bi imeli Arabci večino.
Promet med Palestino in Transjsrdaniio ustavljen
Jeruzalem. 16. febr. w. Ravnateljstvo palestinskih železnic je objavilo, da je železniški promet med Palestino in Trans-jordanijo popolnoma ustavljen. Nedaleč od Akka je zavozil avtomobil z vojaško patrolo na mino, ki je eksplodirala. En vojak je bil ubit, dva pa ranjena. Petrolejski ved je bil ponovno poškodovan ter zaznan.
Bolgarija bo dobila prosto loko v Dedeagaču
Bukarešta, 16. febr. w. Iz dobro poučenega vira poročajo, da bo stalni s\-et Balkanske zveze, ki se bo sestal 20 t. m. v Bukarešti, razpravljal predvsem o ureditvi odnosa jev med članicami Balkanske zveze in sosedi, zlasti z Bolgarijo, ki jo skušajo pridobiti za vstop v Balkansko z\~ezo. Trdijo, da bi Bolgarija dobila kot koncesijo prosto luko v Dedeagaču ob izlivu Marice v Egejsko morje, do katere bi imela direkten in carine prost prevez blaga.
Berlin, 16. febr. i Nemški listi poročajo, da pripravlja Poljska zakon o agrarni reformi, s katerim bedo prizadeta velepo-sestva in tudi večji posestniki. Agrarna refoma bo izvršena tudi v poljski Slezi-ji, kjer bo prizadetih skoraj dve tretjini Nemcev.
Praga, 16. febr. b. Občinsko zastopstvo mesta Montreal v Kanadi je zaprosilo praško mestno poglavarstvo za načrte o graditvi malih stanovanjskih hiš v Pragi. Praško mestno zastopstvo je prošnji ustreglo.
Ameriška letala za Francijo
Washington, 16. febr. br. Francoska delegacija za nakup ameriških letal je zaključila svoje delo in se bo v kratkem vrnila v Evropo. Poročajo, da je Francija v Ameriki naročila 500 letal in sicer 100 težkih. 100 lahkih bombnikov, lovska letala in druga. Ameriške letalske tvornice obratujejo s polno kapaciteto in  bodo že
v nekai mesec h dobavile Franciji več sto letal. Računajo, da bo Amerika še letos izgotovila okrog 1000 letal.
Iz državne službe
Beograd, 16. febr. AA. Naprecioval je v 3/1 finančni ravnatelj Avgust Sedlar v Ljubljani. — Upokojeni so: Anton Zorko, uradnik 6. pol. skupine pri okrožnem sodišču v Celju, Ivan Semrov, vodja zemljiške knjige v Celju, Alojz Bizjak, uradnik 6. pol. skupine pri okrajnem sodišču v Litiji. Alojz Jurišič, uradnik pri okrainem sodišču v Gornjem gradu in Božidar Versi. uradnik pri okrajnem sodišču v Ljutomeru,
Premeščen je učitelj Franc Hajšek iz Kramarovcev pri Sv. Juriju ob juž. žel. Upokojen je učitelj Vekoslav From, pri Spodnji Sv. Kungoti.
ostani in ostane člar Vodnikove družbe.
„Gb dvajsetletnici Jugoslavije'-"
O knjicii »Ob dvajsc*letniči Jugi)s!>-.\.i je*y
ki jo je Izdati revija »Misel in delo« kot svoj 12. zvezek, so objaviti beograjski »Kf* dici<( obširen referat, iz katerega posnema-n:o: •Neverjetno surova jc naša doba vob-če. Evropa ■ pogreza v totalitarne in komunistične absolutizme. \'tč nc veljajo \*eČ i bsolutne vrednote kat take, nego te one ocenjujeji tarna skozi steklo strankarsko-političnih naočnikov,
I* t.kUi časih t>;k<i in stična dela vpli-wfo r.Ki človeka blagodejno in pomirjevalno.- I" njem jc tu Ji stikti T rum bića, enega glavnih tvorcev drsava ^rho\\ Hrvatov in Slovencev, tedanje Jugoslavije, tbito in dobro podimu. Poteg ptač Jugoslaviji* namreč morske obale, nr.m je rešil tudi Ma-riber. kir sc posebno poodarja rudi mnogih Slovencev, ki pozabin.fo na tu dcittva. Vsa knjiga je tad truda j u <j o slovenskih naprednih akademskih starešin v Ljubljani. Na 370 ttraneh je zbrnno dmc oceno gradivo kulturno-politične vsebine v tridesetih člankih poteg uvodnih in zaključnih besed urednika samega, članki so razvrščeni v uvodni Je!, v zgodovino borbe za svobodo, v d Vi fset let v svobodi in v zaključne misli. Na čelu Alojz Gradnik v svojem sonetu mNa prvi postaji« vidi Jugoslavijo kot dnevno zarjo po strasni noči. grenak sad dedov in očetov, k t ho dozorel šele za vnučad.« — Pisec referata F. L Z. po daja nafo vsebino vsuke^a izmed člankov in razprav in prihaja do zaključka, da so ljubljanski napredni stareiine lahko ponosni na to svoje jubilejno izdanje, to tem bolj, ker je ono edino te vrste v vsej Jugoslaviji! — Kapredno in nacionalno občinstvo pozivamo, da si nabavi to lepo jubilejno knjigo. \e smelo bi biti med nami nacionalnega društva^ ki bi ne imelo v SVojem arhivu ali knjižnici tega zanimivega in zgodovinsko važnega dela.
Pameten zaključek
Preteklo nedeljo so imele vse organizacije »Seljanke sloge«t iz kopri\*niškega okraja sestanek v Koprivnici. Predsedoval je /nem hrvatski seljački književnik Mihovil Miškino, ki je bil pri zadnjih skupščinskih volitvah ponovno izvoljen za narodnega poslanca in ki je imel lansko jesen več dobro uspelih predavan i v šumadiji. Na tem sestanku je bilo na predlog Miškine zaključeno, da se izda stroga prepoved, da bi kdorkoli nastopal na pustnih prireditvah v hrvatski naredni noši ali da bi se oh takih prilikah izebešale hrvatske zastave. Takisto je bilo sklenjeno, da se sme peti hr i I <a narodna himnu »Lepa naša domox*i-nocc samo ob posebno svečanostnih prili-ke.h, o tudi hrvatske 19$tave naj ljudje iz-obešajo samo pri izrednih pomembnih prireditvah in proslavah. — Predlog Mihovila Miškina je prav pameten in umesten. Himna in zastava se samo proianirntn ntro se jih ljudje poslužujejo pri vsaki resm in neresni priliki. S tem je zadan konec tako zv: nemu barjakovanju. radi katerega je bilo izrečenih že toliko umes(mh kritik.
,;Afeo izgube duh slovanski"
Dr. Milan Budimi: je napisal članek »Tr/ 'unaštva nareda hrvatskog«, ki ga zaključuje tako-le: »Vsa junaštva hriatskega naroda bodo nekoristna in jalova, ako ss ne bodo za vse čase. za vse radosti in žalosti dobrovoljno vezah, z ostalimi slovanskimt brati, a v prvi vrsti s Slovenci, Srbi in Bof-i:.ri. Zaman in skrite bodo ostale vse muke vseh znanih in neznanih junakov in trudbenikov od Grgurja Sinskega do Stjepana Radića, ki niso zato legli v prezgodnji grob* da bi jih njihova deca in potomci izdali tujcu in \eslovanu Ta strašna kazen bi jih zares lahko doletela, ako bi se Hrvati in Srbi in osfaii Slovani odrekli svoje slovanske .skupnosti ali vzajemnosti.
neustvatjene ali osivatljrve, in ako bi izgubili duh slovanski^ duh požrtvovalnega služabnika boljšemu in naprednejšemu človeštvu.« — Temu nasproti pa je nedavno pisal »Obzor« o slovanski ideji in se na vse načine, rekli bi, v potu svojega obraza trudil dokazati, da je slovanska ideja za slovanske narode, posebno pa za H nate. prava nesreča, in da se je morajo zato tu-di enkrat za vselej odpovedati! Kako globoko je padel »Obzor«! .V/egov ustanovitelj veliki Slovan vladika Strossmaver bi se v grobu obrnil in ga preklet, ko bi vecrei. kako piše danes o slovanstvu in slovanski vzajemnosti njegovo nekdanje glasilo!
Novi pomočnik
finančnega ministra
Beograd. 16. febr. p. Za pomočnika finančnega ministra je bil imenovan Ljubi-sa Mikič, desedanji načelnik oddelka za rlržavne dolgove in kredite v finančnem ministrstvu.
Sorzna poročila.
Inozemske borze Curih, 16. februarja. Beograd 10, Pariz 11.655, London 20.63, New York 440.3225. Bruselj 74.25. Milan 23.175, Amsterdam 236.30, Berlin 176.75, Praga 15.14, Varšava 83.37, Bukarešta 3.37.
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, četrtek. 16. februarja 1039.
Štev. 38
Spomenik kralju
Aleksandru v Mariboru
Spomeniški odbor upa, da bo spomenik oiikrit prihodnje
leto na Vidov dan
Razstava osnutkov.za spomenik kralju Aleksandru v Mariboru in regulacijo Trga svobode je otvorjena in je do nadaljnjega javnosti do-:->->n4L Otvoril jo je s prisrčnim nagovorom predsednik spomeniškega odbora g. dr. Franjo Lipold. ki je v klenih besedah ocrtaj delovanje in sklepe spomeniškega odbora in žirije, v katc~i so bili univ. prof. dr. Štele iz Ljubljane upravnik Narodne galerije v Ljušljani Janez Zor-man, inž. arh. Jože Jelenec, predsednik spomen:<kcaa odbora dr. F. Lipold in mestni župan d". Ju van. Razen te^a je bil pritegnjen v žiHjo tudi zastopnik Umetniškega kluba v Mariboru. Tudi ob tej priliki je predsednik spomeniškega odbora razala^il sklepe žirije. Prejeli so:
I. nagrado din 16.000, uesio »Nova os«, ini. arh. Jaroga v Cernigo-j Maribor, akademski kipar Boris Kaiin. Ljubljana; IL nagrado din 12.000. geslo »Pohod«, akademski kipar Tine Kos. Ljubljana, inž. a-h. Mi-ro Kos, Ljubljana: III. nagrado 6000 din geslo »Svoboda«, akademski kipar Zdenko Kalin, Ljubljana, arh. Franjo Kuglič, Ljubljana; III. nagrado 6000 dm ges-1?' »l!3-0"0« akademski kipar Dragutin Filipović. Zagreb.
Odkupijo se sledeči o.vnutki: 2500 din gesJo* Straža«. Tone Kralj, Ljubljana; 2500 dki geslo »M 8434« inž. arh. Herman Hus, Ljubljana, akademski kipar Niko Pirnat, Ljubljana, 2500 din geslo »O^vobojenje 18« akademski kipar Karol Purrich, Ljubljana, inž. Stanko Murko. Ljubljana, 2500 din geslo »MCM« akademski kipar Smerdu Fr„ Ljubljana, akademski kipar Dremelj Stane, Ljubljana, mž. arh. Medvešček Emil, Ljubljana; 2500 din geslo »Naša zemlja«, akad. kipar Lojze Dolinar. arh. Milan Zlo-ković. univ. docent, Beograd; 2500 din ge-sio »111«, inž. arh. Jež-Humek. Maribor, akademski kipar J. Samit/, Maribor. Ko-šaki.
Za regulacijo Trga svobode bo prispeval spomeniški odbor mariborski mc.-tni občini 100.000 din.
Ob zaključku svojih izvajanj je izrazil dr. F. Lipold upanje, da bo kraljev spomenik lahko odkrit na Vidov dan 1940. S počastitvijo spomina blagopokojnega kralja Aleksandra, do katerega hoče Maribor s postavitvijo spomenika izpričati svojo ljubezen, ter v7<!:kom njegovemu 6inu. mlademu kralju Petru I L. je dr. F. Lipold zaključil svoja otvoritvena izvajanja.
Povabljeni gostje, med katerimi so bili odlični predstavniki cblastev, šodsirva, Žen-stva in društvenega življenja, so si po ofi-ciclni otvoritvi z zanimanjem ogledovali raza tavljene osnutke.
Med osnutki bi omenili med drugim tretje nagrajeni osnutek akademskega kiparja Zdenka Kalina z regulacijskim osnutkom arhitekta Framja Kuglica. Ta osnutek predvideva na sredini gradu proti Trgu svobode veličasten prizidek z dvema obokoma. Na vrhu prizma lik kralja Aleksandra L na konju.
Omeniti je med drugim tudi osnutek domačinov inž. arh. Ježa in Humeka ter akademskega kiparja .Sarnirza. ki je bil odkupljen za 2500 din. Po tem osnutku naj bi prišel spomenik kralja Aleksandra v sredino severnega dela Trga svobode. Na podstavku lik kralja Aleksand:a na konju. Za spomenikom propi le je. v krogu pa topoli. P6 reguliranem trgu pa številni kandelabri.
Pa rudi ostali osnutki kažejo mnogo izvirnega, med drugim osnutek pod geslom »M N 5«. po katerem naj bi se postavil lik pokojnega kralja Aleksandra s konjem vrh impozantnega stopnišča. Odziv številnih pmjekta-tov kaže veliko ljubezen na->ih kiparjev in arhitektov do dela in temeljite obdelave tako glede skulptumega dela, kakor rudi regulacije Trga svobode. Mariborčani gojimo toplo željo, da bi se Trg svobode čim preje preuredil v smislu prvo nagrajenega načrta in da bi bilo na Vidov dan 1940 s-love&no odkritje spomenika nepozabnemu kralju Aleksandru I. Zedinite-lju.
Za postajališče na Grlavi
Prebivalstvo Grlave, Krištancev in    lisice v se že več let
bori za postajališče na Grlavi
Križevci, 15. februarja
Železniška proga Ljutomer Murska Sobota, je zelo nesrečno izpeljana tako, da večkrat teče skozi vasi, ki nimajo postajališč, drugod pa je spet postaja popolnoma na samem, dočim je vas daleč od proge.
Vasi kakor Grlava, Kriš.tanci in šalinci, leže v znanem trikotu, ki ga tvori železniška proga Ljutomer—Gornja Radgona in Ljutomer—Murska Sobota, ki se pri Nor-šincih razcepita. Omenjene vasi leže tik proge, ki teče celo skozi vas Grlavo, vendar imajo ti ljudje po eno uro hoda na postajo v Ljutomer ali pa v Veržej. Posebno na postajo Veržej je daleč in kljub temu, da je proga od Grlave do postaje samo 2100 m dolga, morajo ljudje hoditi daleč okro^r po banovinski cesti, ker je hoja ob progi prepovedana. Posebno v zadnjem Času, ko baš iz teh krnje v hodi mnogo učencev ali v Ljutomer v meščansko šolo. ali v Mursko Soboto v gimnazijo, bi se moralo nekaj ukreniti, da tej deci ne bi bilo treba tako daleč hoditi, ko pa ima-jo železnico sredi vasi.
2e prej. ko so tvorile te vasi avtonomne občine so se potegovale, da bi se zgradilo Ob banovinski cesti, ki veže Veržej, oz. Križevce. z Ljutomerom in ki vodi skozi Grlavo. Krištance in šalince, majhno postajališče, kjer bi se ustavljali vlaki, ki vozijo iz Ljutomera v Mursko Soboto in obratno. To postajališče bi bilo zelo važno in bi bilo tudi rentabilno, ker bi tam vstopalo in izstopalo mnogo ljudi.
Že prej omenjene samostojne občine so se za to postajališče zelo potegovale in so obljubile, da bi same gradile poslopje v svoji režiji. Direkcija bi samo pr'speva la materijal za izravnavo terena, ker je tam železniški nasip precej visok. Tudi delavce za to delo bi dale omenjene občine. Spočetka so razne deputacije dobivale obljube,
da se bo njih načrt realiziral, a končno je vsa zadeva zaspala. Sledila je komasacija občin. Občine Grlava Krištanci in šalinci so bile priključene veliki občini Križevci, ki pa na tem postajališču ni zainteresirana, ker ima itak svojo lastno postajo na progi Ljutomer—Gornja Radgona.
V zadnjem času so ljudje v teh vaseh pričeli zopet akcijo za uresničenje tega načrta.. Kljub temu da kraji niso več samostojne občine, so ljudje še vedno voljni s kulukom in materijalom, prispevati k postajališču«
Postajališče naj bi bilo leseno, tako kakršno je v Dokležovu In Hrastju - Moti. Tam ne bi bilo treba nastavljati posebnega osebja, samo da bi vlaki obstajali. Postajališče bi se zgradilo ob kilometrskem kamnu 25 in bi bilo do postaje Veržej še 2100 m, torej še 100 m več kakor je predpisano za razdaljo med dvema postajama.
Frekvenca bi bila velika, ker bi vsi dijaki, ki danes hodijo bodisi peš v Ljutomer, bodisi na postajo Veržej. vstopali na tem postajališču. Obenem pa bi ljudje, ki imajo opravka v Ljutomeru, bodisi na okrožnem sodišču v Murski Soboti tudi vstopali tu. Ubogi dijaki, ki morajo, posebno v zimskem času prehoditi težko in naporno dolgo pot v šolo in morajo gledati, kako jim vlak vozi pred nosom, v katerem se njihovi tovariši udobno vozijo, bi novo postajališče z navdušenjem sprejeli, saj bi jim prihranilo mnogo truda in napora.
Z borbo za uresničenje tes:a nnčrt.a m te prošnje simpatizira vse Mursko polje. Ljudje upajo, da bodo prepričali merodajne činitelje, da bodo uvideli In upoštevali upravičene želje in prošnje tukajšnjih prpbi-valcev. ki so kljrb temu. da jim teče železnica takorekoč skozi vas. odrezani od sveta. —Vik—
— Taroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Janez Visočnik, posestniški sin, in Marija Rep, pos. hči, Meljski hrib 39; Franc Hergan, kmečki sin, in Magdalena peršuh, kmečka hči, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju; Franc Rozman, akademik in občinski tajnik, in Ljudmila Brinovec zasebna uradnica, Slovenska Bistrica: Josip Fekelšek, pos. sin. In Kristina Frlež. kmečka hči iz Majšper-ga; Mihael Delakorda, pos. sin, in Pavlina Razboršek, pos. hči, iz Žalca; Konrad Peklar. pos. sin, in Terezija Vilčnik, pos. hči. od Sv. Martina pri Vurbergu: Peter Le ban. strojnik, in Štefanija Mlakar, pre-dica. oba Studenci: Marko Lebar. tkalec, in Angela Gruič, tkalka, oba Studenci; Jurij Kovač, ključavničar drž. žel., in Katarina Majhen, posestnica, oba Studenci; Friderik Terbos, tov. ključavničar, Pekre, in Ana Podplatnik, tkalka. Studenci; Martin Fajfar prodajalec, in Ljudmila Ter-buc, posestnica, oba Pobrežje; Karel Žižek. Čevljarski pomočnik, in Frančiška Druzovič, tkalka, oba Pobrežje; MaksLe. skovar, predilec, in Ljudmila pauliČ, tkalka, oba Pobrežie: Franc Gutmacher, tov. delavec, in Angela Zemljak, tkalka, oba Pobrežje; Ljudevit šurbek, prog. delavec drž. žel.. Loče. in Matilda Zirer, tov. delavka, Pobrežje: Ivan Tomažič, trgovski pomočnik. Breg pri Ptuju, in Ivana Sei-frid. trgovska pomočnica, Tezno: Stanislav RopiČ, pom. delavec, in Marija Mali, tkalka, oba Pobrežje: Karel Polič, poljski delavec, in Marija Rajh. poljska delavka. Maribor; Stanislav Kotnik, posestnik. Petrovce, in Antonija Amon, posest, hči, pobrežje; Anton Povh, mesar in Justina Ha jašek, oba iz Maribora. Obilo sreče!
_ Tekmovanje v Štafeti 4 V10 km za
banovinsko smuško prvenstvo priredi ISSK Maribor v nedeljo 19. fbruarja na pesku na Pohorju. Start bo ob 9.0 pri koči na Pesku. Pravico tekmovanja imajo
vsi verificirani člani JZSS. Žrebanje številk bo dne 19. t m. ob 9. uri dopoldne v koči na Klopnem vrhu. Objava rezultatov in razdelitev n.i grad bo po končani tekmi v koči na Pesku.
— Pod bu-rr m"m drogom je obležal v tuk. delavnici državnih železnic zaposlen] strugar Emil Vvagner s Pobrežja. Tržaška cesta 7. Ko je imel v strugolnici dolg bakren dreg, se je v 1 tako nerodno, da ga je drog sunil parkrat v pleča, da se je nesrečnež ves krvav zgrudil. Wagner. ki je imel stradalnico v nolnem pogonu, stroja ni mogel zaustaviti in je drog medtem že opravil svoje delo. Reveža, ki je utrpel pri tem težke notranje p?šk. dbe, so reševalci prepeljali v tuk bolnico. Njegovo stanje je resno.
— Z Dravskega polja. Občni rbor sliv-niškega Sokola je poteke1, v najlepšem razpoloženjll Poročali so starosta I.Iartin Sotovšek, tajnik br. Bozauer in blagajnik Debenjak. Poročila pričajo o v&bkwaa prizadevanju slivniških Sokolov. Pri volitvah so bili izvoljeni: Jakob Novak, starosta, Štefan Sramel podstarosta, Karol Borun načelnik, Franc Bregant podna-! el-nik. Mara Vodušek načelnica, Mara Er-nejšek podnačelnica, Martin Sotovšek blagajnik, Mara Bedek namestnica, Jože Do-zauer tajnik, Lojze Dozauer gospodar Od-borniee Franja Šturm, Mara Spuraj in Mara Jernejšek. Zupni delegat br. Jakob Zorko je v toplih besedah spodbujal agilne slivniške Sokole k nadaljnjemu vztrajnemu delovanju.
— Izpred sodišča. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil v odsotnosti obsojen 391etni Henrik Siker na 5 mesecev strogega zapora, na 1500 din globe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je les, ki ga je kupil od raznih kmetov v okolici Sv Lenarta v Slovenskih goricah, dvakrat prodal, in sicer neki somborski   tvrdki in mariborskemu
trgovcu Frideriku Bisbfu, ki Je plačal Siker j u za les 11.923 din. Razen tega je opeharil Siker tudi lesno industrijo »Dravo« v Mariboru za 1000 din, dr. F. Attemsa v Slovenski Bistrici pa za 2200 din.
— Tragedija mladega »»ljubljenca. V Trešnjevem se je pred leti zaljubil bogati posestniški sin Henrik Lapuh v lepo 18-letno Heleno Staničevo. Prisegla sta si večno ljubezen ter sklenila poročiti se, čim bo Lapuh odslužil vojaški kadrski rok Toda, ko je Henrik Lapuh pri vojakih sanjal o bodočem srečnem življenju, se je lepa Helena zagledala v drugega. Ko je Lapuh te dni prišel od vojakov zopet domov, je izvedel bridko resnico, da se bo njegova zaročenka poročila z drugim. Vsa prizadevanja Henrika Lapuha, da bi lepo Heleno pregovoril, so bila zaman. Ko je stopila Helena te dni pred oltar z drugim, je to Lapuha tako razburilo, da se je v domačem hlevu obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev.
— Razne novice. V zvezi z ubojem oz. umorom na Šobru so zajeli orožniki šest osumljenih drvarjev, ki pa tajijo krivdo. Obremenjuje pa jih izpoved oškodovanega gostilničarja, napram kateremu so se trije aretiranci obvezali, da bodo poravnali škodo radi razbitega gostilniškega inventarja. — V Podovi so se rački in po-dovski fantje, ki si niso preveč prijateljski, temeljito spoprijeli in zmikastili. Razbili so ves gostilniški inventar. V splošnem bojnem metežu je obležal ves v krvi posestniški sin Franc Predikaka, zaboden z nožem v hrbet in levico. Več drugih je lažje poškodovanih. Sest najbojevi-tejših so orožniki že ovadili marib. državnemu tožilstvu. — Obdukcija trupla nenadno umrlega 381etnega posestnika Jakoba Štelcerja. ki so ga našli v Pučkovem listniaku v Cagoni, je dognala, da ni bilo na Štelcerjevem truplu nobenih znakov nasilja in da je postal Stelcer žrtev za-strupljenja kot posledice preobilnega za-vžitja alkohola. — Posestniku Srečku Vil-tužniku s Kozjega vrha je izginilo kolo znamke >OpeK vredno 1700 din. — Veleposestniku Vladu Kacu z Janževega vrha na Pohorju so ukradli iz gozda 19 lepih smrek, vrednih 1100 din. — Posestniku Francu Napastu iz Crešnjevca pa so odpeljali več bal prešanega sena. Škode je okoli 1000 din. — Na poledenelih tleh je padel 41 letni kovač Anton Zorko iz Slivnice in se pobil po glavi. Zdravi se v bolnici. — Slična usoda je doletela 421etnega kovača Bogomirja Pečarja iz Kamnice. Padel je na domaČem dvorišču in si na-trl več reber. Zatekel se je v bolnico. — Železniški uslužbenec Ivan V. je imel svojevrsten doživljaj. V neki gostilni se je imenitno zabaval. Družbo mu je delala lahkoživa Julka. Ko se je po prekrokani noči prebudil, ni bilo Julke, pa tudi ne 800 din, ki jih je še pred spancem imel
v listnici. Draga ljubezen! Policija poizveduje zdaj za Julko.
— Mariborski delovni trg. Tukajšnja borza dela išče 4 tkalke ali tkalce.
— Pobreške novice. Kakor čujemo bodo uredili v naši občini vodovodno omrežje. Stroški bodo 2.800.000 din. Vodovodno omrežje z 10 km cevi bodo napeljali v Nasipni. Drevoredni, Cankarjevi, Gregorino-
vi ulici itd. Upamo ,da ne bo ostalo le pri načrtih.
— Razburljiv incident v javnem lokalu.
V nekem tukajšnjem javnem lokalu se je neki Ivan B. navžil dobre kapljice. Ko je bil v »rožcah«, ga je prevzela bojevitost, četudi je sicer tih in miren. Ko se mu je približal natakar in ga opozoril, da bo treba plačati zapitek. je Ivana to tako razvnelo, da je segel po samokresu, ki ga je naperil proti natakarju. V lokalu je nastala panika. Ivana B. ni bilo mogoče pomiriti, dokler se ni pojavil stražnik, ki mu je vzel samokres in ga odpeljal na policijo. Pobegli gostje so se po razburljivem incidentu spet vračali v lokal.
— Pnmenki pod lipo. F. S., magdalen-sko predmestje — ste dobro poučeni. So že na sledu tistim i podzemcem^.,— R. F., Dravsko polje — koncem maja, začetkom junija!
— Zaloga žcbljev in 30 cm dolrra žica v želodcu. 2GIetni jetnik Anton Marir.ček, ki prestaja daljšo zaporno kazen v tukajšnji moški kaznilnici, ima svojevrsten apetit. Te dni je pričel tožiti paznikom, da čuti hude bolečine v želodcu. Kaznil-niški zdravnik je odredil, da ga prepeljejo v bolnico. Na kirurškem oddelku so mu operirali želodec. Zdravniki so precej za-
strrhelt ko so ooa^ili v Mfirinčkovem želodcu pravcato zalogo raznih »dobrot«, kakor n. pr žebljev. steklenih drobcev in poleg te:ra če celo 30 cm dol30 žico. Takoj je bilo jasno, kje so vzroki tega svojevrstnega Marine1*0vega apetita .. Zdravniki so ftiu ž?lcdec izpraznili in očistili. Operaciji niso sledile nobene komplikacije za Mr. -inckovo zdravstveno stanje. Komplikacija je bila morebiti za Marinč-ka v tem. ker so ga kmalu po končani operaciji ?p?t prepeljali v kaznilnico. Nič ni pcmagal jetniku apetit po žobljih in žicah, ki naj bi mu pomagali vsaj do Kratke* spremembe. Moral je nazaj v zaščito visokega ziđovja in zamreženih oken, kjer si bo bržčas spet napolnil želodec s slič-':im! specialltetami. na katere je. kakor kažejo prtro?ri. že precej navajen.
— Kroglo v prsi si je pognal včeraj 31 letni   ključavnica    državnih železnic
Anton La^jr. sta nujo? Ptujska cesta 63 na Teznem. Snoci je bil v ulici Ob železnici št. 12 in je nonnino segel po samo. kresu. Posedi so ga našli v mlaki krvi. Ofcv . so re§eve;;ce hi »<> gra prepeljali v bolnico. Laxg je bil zadnje čase precej mela.ihoiičen in je večkrat de;al, da je bil v tej niši rojen in da hoče tudi v nji umreti. Vz.ok r.bupnoga dejanja ni znan.
— Mariborski pek: so zborovali »nOči prj ilambrinn. Zb*'-^vnriju so prisostvovali tudi obrtni rpferent dr. Senkovlč, Ivan Sojič za zbornico TOI. Karel Rukavina in MIlan Bat'č za Zvezo pekoV iz Zagreba, Karo: Mlakar za celjsko udruženje in VL Ijem Albreht za p'-uisko združenje. Pri volitvah ;e bila zopet izvoljena stara uprava z Jakobom Korenom kot predsednikom in Ivanom Horvatom kot podpredsednikom.
— Lov za sumljlvcem. Pravcati lov je bil snoči za sumljivim neznancem po Sodni in Tattenbachovi ulici. V s* an rvanju upokojenega jetniškega paznika Božiča se je namreč pojavil neznan moški, ki je poizvedovat je po strankah, se sumljivo smu-in oprezal. Ko je Bdzič hotel pozvati policijo, je neznanec pcbegnU proti Dravi.
— železniški delavci. »Del. pol.« poroča v št. 20: Prisilno praznovanje v železniški deKvnici spravlja domala v obup številne družinske očete ki že doslej niso mogli z zaslužkom izhajati, sedaj pa bodo zašli v nove dolgove, katerih se bodo le težko zopet otresli. Kljub temu, da je bilo vsem znano, da je zmanjkalo potrebnega kredi-ta, so železničarji ua tihem ves Čas upali,
da bodo merodajni končno vendarle uvideli, da so s tem praznovanjem hudo j udarjeni vsi železniški delavci, ki so zaposleni v delavnica in preskrbeli naknadno potrebni kredit, ki ga vodstvo delavnice potrebuje, da bo lahko zopet odredilo polno obratovanje Očlvidno pa so bile zaman vse pritožbe in prošnje. Prejšnji teden se je sicer raznesla po delavnici vest, da je brao javno odrejeno zopet polno obratovanje, toda ta vest se je izkazala za neresnično, zato je bilo razglašeno, da bo v ponedeljek delo zopet počivalo. — Ob priliki volitev so železniški delavci bili deležni velike pozornosti zato še vedno upajo, da bo stvar ugodno rešena in da bodo lahko zopet normalno delali ter na ta način zaslužili potrebna sredstva za svoje skromno preživljanje.
— 2.000 din nagrade da trgovec Babic tistemu, ki izsledi vlomilca v njegovo stanovanje.
— poroka. V tuk. pravoslavni kapelici sta se poročila v nedeljo znani sokolski delavec, bivša načelnik Sokolskegra društva Maribor HI ter agilni referent raznih odsekov pri marib sokolski župi br. poročnik Dragan Fanjkovlč in gdč. Marica Jemejčeva. Mlademu sokoiskemu paru želimo ob vstopu v novo življenje obilo sreče in zadovoljstva!
— Raznilniške novice. Za paznika zva-ničnika IH. položajne skupine je imenovan v tuk. moški kaznilnici paznik služi-telj pripravnik n. položajne skupine Jožef Veršič. Na lastno prošnjo je premeščen iz mariborske kaznilnice v Nišu paznik zvaničnik II. položajne skupine Jurij Pejič.
_ Novice iz vrst Maistrovih borcev. Pri
Sv. Bolfenku pri Središču je bil 2. t. m. ustanovni občni zbor nove postojank3 Zveze Maistrovih borcev. Za odsekovega predsednika je bil izvoljen g. Robert Košar. — v Ormožu pa je bil ustanovni občni zbor odseka ZMB v nedeljo 12. febr. Predsednik novega odseka j" dr. Adam Ban. — Občni zbor novega odseka ZMB pri Sv. Vidu pri Ptuju bo 19. t. m. v Kranjčevi gostilni.
— Studenške novice. Drevi ob 19. bo predaval g- nadz. Peter Močnik o kultiviranju domačega vrta. Skioptične slike! Predavanje je sestavljeno s posebnim ozi-rom na studenške razmere, kjer ima skoraj vsaka hiša kos vrtička. Radi tega so zlasti posestniki vrtov iskreno vabljeni. Tedenske slike. Vstopnine ni. StudenČani vsi!
— Rohemska noč! V Sokolskem domu je vse živo. Kamor pogledaš, vidiš pridne, marljive roke k* pripravljajo brezskrbno, veselo pustno noč v domačem, prijateljskem razpoloženju. Dvorane so že v razkošnem okrasju, ki je v skladu z geslom bohemske noči. Po Mariboru čujemo, da nam pripravljajo vrh Sokoli številna presenečenja, med drugim izvirne bohemske
Sale in predpustne igre.    Marljivi člani
pripravljalnega odbora si vneto prizadevajo, da bi Mariborčane čim bolj razveselili.
— S palico ga je do smrti pretepel. V
gostilni »Liza« pi i Hotizi so se zbrali se j-marji. ki so se vračali s sejma. Med njimi sta bila tudi Ignacij Horvat iz Polane ter Ignacij Hozjan iz Trnja. Sporekla sta se radi malenkostne stvari in se hudo spoprijela. Hozjan je navalil s palico na Horvata in ga udaril s takšno silo po glavi, da se je Horvat zrušil na tla in obležal s počeno lobanjo. Par trenutkov zatem je Horvat izdihnil. Orožniki zbirajo gradivo in razčiščujejo vso zadevo.
— 8tru\ olje, klobase. .. Vse to je bilo dobrodošlo še neznanim ponočntm zlikovcem, ki so posestniku Ludoviku Hodlu iz Sv. Ane v Slov. goricah razmetali čebelnjak in odnesli strd. Potem so se zglasili tudi pri Sosedu, kjer so se založili z bučnim oljem in tečnimi klobasami. Smolo pa so imeli pri drugem Hddlovem sosedu, kjer so zaman stikali po kleti, kuhinji in ■hrambi* Orožniki so tatinskim rokomav-hom že tik za petami.
_ Si K železničar ho gostoval v nedeljo v Ljubljani. SK Železničar je pivjol včeraj od SK Ljubljane brzojavno povabilo za gostovanje v Ljubljani. SK Zi le»-ničar se bo povabilu odzval in bo v nedeljo 19. februarja odigral proti ligaškemu moštvu SK Ljubljane prijateljsko tekmo. Mariborski športni krogi pričakujejo zve. likim zanimanjem izid nedeljske tekme. Prepričani pa so, da se bodo naši železničarji  tudi   v  Ljubljani  častno post
— Zagrebška Concordia v Mariboru. V nedeljo 26. februarja bo gostovala v Maribora nogometna enajstorica zagrebške Concordie, ki bo odigrala na stadionu ob Tržaški cesti prijateljsko tekmo proti SK Železničarju.
— Obfni zbor Motokluba »Pohorje« bo v soboto IS. februarja s pričetkom ob 20. v hotelu Mariborski dvor.
Mariborsko gledališče
č*etrteK, 16. februarja, ob 20. uri: Avto-
melody«. Red D. Petek, 17. februarja: Zaprto. Sobota, 18. februarja, ob 20. uri:     Pa rti-
ja šaha*.  Krstna  predstava. Proslava
jubileja g. Bratine. Red B. Proslava *25 letnice g. V. Bra*inc v Mariboru. Bivši upravnik in večlo'ni ravnatelj drame mariborskega gledališka, sedaj član ljubljanskega gledališča g. Valo Bra-tina 25 letnico svojega umetniškega delovanja proslavil že lansko leto v Ljubljani. Pri njegovih velikih zaslugah za mariborsko gledališče pa se bo njegov jubilej praznoval tudi v Mariboru in sicer v
soboto, 18. t. m. lastno predstavo rakove komedije  Partija šr»ha«.
Vzflrževanle, čiščenje in olepšava Maribora
Ta postavka je letos v proračunu za 952*940 din manjša
kakor je bila lani
Maribor. 15. februarja
V nizu prizadevanj merodajnih faktorjev, da se Maribor modernizira, spada v prvi vrsti gradbena politika na magisrra-tu. ki .se točno odraža v mestnem proračunu.
Vzdrževanje, čiščenje in olepšava mesta je po lansikem proračunu stala mestno občino 2,438.920 din. Novi proračun pa izkazuje za vzdrževan jc, čiščenje in olepšavo mesta le 1.485.9S0 din, torej za 952.940 din manj ka.kor v proračunu /a leto 1938-39.
V letošnjem proračunu je za ceste, ulice, hodnike, ograje in napise postavka din 4^4.780. za kanale 47.420 din, za napisne in svarilne table ter prispevek za vzdrževanje državne ceste št. 50 12.100 din, skupaj torej /a vzdrževanje mesta 554.300 din na-pram 1,290.910 din v lanskem proračunu. Čiščenje mesta bo stalo mestno občino po novem proittč Ml 546.430 d:n. in sicer škropiv-  ulic   172.390 din, pometanje ulic in
čiščenje javnih stranišč 292.800 din. odvoz snega pa 81.240 din. V Lans-kem proračunu je bilo za čiščenje mesta 676.260 din in je torej letošnji proračun za 129.830 din manjši.
Za olepšavo mesta je v letošnjem proračunu znesek 235.250 din (lani 221.750 din). Od te vsote prejme Mestno olepševalno društvo 170.500 din kot redni letni prispevek. Od tega se uporabi znesek 53.500 din za kritje svoječasnepa parket«češnja. Za ma<*dalcnsko olep:eva!no društvo je voti-ranUi 50.000 din kot letni p-ispevek, s katerim pa se v prvi vrsti krije anuiteta društvenega poso*jila pri Mestni hranilnici Čuvaji v parkih stanejo mestno občino 14.750 din letno. V proračunu za gradbemo stroko jc tudi dotacija za regulacijski sk!ad v smislu gradbenega zakona, ki je zna-ala lani 250.000 liin, medtem pa izkazuje ista postavka v letošnjem proračunu  150.000 din.
Iz Celf a
—c Upnik; — na P'an! Ljubljanska drama bo gostovala v petek 17. t. m. v celjskem gledališču in uprizorila^ ob 20. učinkovito Piskofevo veseloigro »Upniki— na plan!« Sodelujejo dame Nablocka, Vida Juvanova Boltarjeva in Gabrijelcičeva ter gg. Gregorin Skrbinšek, Jerman. Kralj, Danes. Biatina, Potokar, Sever. Gale_ in Presetnik, Predstava je za abonma. Nea-bonenti dobijo vstopnice V predprodaji V knjigarni  Slomškove  tiskovne zadruge.
c Razmere na delovnem trgu. Pri celiski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 1419 brezposelnih (1234 moških in 185 žensk) nasproti 1370 Q191 moškim in 179 ženskami dne 31. januarja. E>elo dobi po 6 rudniškib kopaCev in vozačev, 3 hlapci, po 1 Žagar in mizarski vajenec, 6 kuharic. 3 kmečke dekle, po 2 natakarici, sobarici in služkinji ter 1 postrež-nica.
—c Dva navada in nesreča. V nedeljo okrog 18. je šel 20!etni poljski delavec Viktor škriliar iz Križevca pri Konjicah k nekemu posestniku v isti vasi. Na cesti ga je napadel neznan moški in mu zasadil nož v vrat. Istega večera se je vračal 511etni posestnik Simon Šket iz Brestovca pri Rogaški Slatini s svojo zeno iz vinograda. Blizu doma je šketa napadlo
več fantov, ki so bili oboroženi s koli. Pobili so šketa na tla in mu prizadejali hude poškodbe na desni nogi v členku in na rebrih. Pri Sv. Lovrencu pod Prožinom je padel v torek osemletni posestnikov sinček s kozolca štiri metre globoko in si zlomil desno roko v zapestju. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici.
Iz Dolnje Lendave
— Sovraštvo med sorodniki. Dva svaka, oba SariaSa Jožefa pri E>olnji Lendavi, se nista že 3 leta pogledala. Oba sta revna z dolgovi ter izvrstna pravdaša. Ko jima je novembra zbolela tašča, jo je hotel svak, ki ni bil pri njeni hiši, obiskati. Ker se je bal svojega svaka, ki Je znan nasilnež, je šel k hiši takrat, ko je vedel da ni svaka pri hisl. Nenadoma pa je priletel z moti k o v roki Sarjaš, ki je bival pri tej hiši. Ko je vprašal drugega svaka, kaj tu dela, mu je ta odgovoril, da je prišel obiskat taščo. Med tem ga je že domačin Sarjaš udaril z motiko. Drugi svak Sarjaš je zbežal, ker pa se je spotaknil ob kamen, je padel. Pri tem ga je svak domačin Sarjaš udaril ponovno po glavi, da je bilo pod njim takoj polno krvi. Težko ranjenega so odpeljali v ča-kovsko bolnico, kjer je umrl v decembru,
medtem pa je umrla tudi tašča. Domačin Sarjaš se je moral sedaj zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 6 let robije. ^
— Smrt uglednega tis kama rja. V preteklem tednu je umrl tiskarn ar Ernest Balkanv, ki je bil znan po vsej okolici kot značajen mož. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo domačega občinstva.
— Mnogo svinj je poginilo. Lani je zlasti v Ižakovcih poginilo mnogo svinj na kugi in rdečici, da so nekatere hiše bile v tej zimi brez kolin. Vzrok je ta, keir ljudje  še  premalo verujejo v cepljenje.
— Zdrava studenčnica. Ker je bilo po lanski poplavi z blatom in drugo nesnago pokvarjeno v nizki legi mnogo pitne vode v studencih, bosta sedaj na državne stroške skopana na Dolnji Bistrici dva studenca, ki jima eventualna povodenj ne bi škodovala. V ostalih vaseh pa se bodo postavljali Nartonovi studenci, to so oni Z železnimi cevmi. Tako bo poskrbljeno, da se ljudstvo ne bo okuževalo iz studencev, ki so bili poplavljeni.
— Vojnim invalidom. Krajevni odbor udruženja \Tojnih invalidov v Veliki pola-ni še vedno deluje ter bo deloval do 1« aprila. Po 1. aprilu pa bodo ustanovljeni novi odbori in sicer za vsak srez po eni odbor.
— Obsojen radi umora. Na sodišču v Murski Soboti je bil obsojen na 6 let jece Leopold Tratnik, ki je meseca novembra, kakor smo že poročali, s kolom ubil svojega soseda Antona Buzetija, očeta sedmih otrok. Trat ni k ovo posestvo bo sedaj obdelovala žena,  ki  ima 3 otročice.
Iz Ljjutomera
— Potrjena dražba loviSč. Dražba občinskih lovišč v Razkrižju in štrigovi je bila po sreskem načelstvu v Ljutomeru potrjena, čeravno je bila zoper njo vložena pritožba. Nismo še čuU, da bi se morala vršiti ponovna dražba lovišč, če je na datum dražbe pozabil neki reflektant, kakor se je to tokrat hotelo. Paragrafi so paragrafi, te morajo poznati tudi re-flektanti lovišč.
PREVEČ PREBRISAN
— Moj mož izda o sebi vse, kadar govori v spanju. Vaš tudi?
— Kaj še, moj je preveč prebrisan, moj se v spanju samo smehlja.
MODROVANJE Ce bodo pešci vzdržali na svetu tako dolgo, da se bo letalu posrečilo izrxx3riniti avtomobil, se bodo morda se lahijo^ veselili življenja na svetu, mmm^