PoSfalna plačana v gotovini* Leto XX., št. 1} Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St. 3122. 8123, 3124, 8125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski tis 7« Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2, — Telefon 8L 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana St. 11.842, Praga čdslo 78.180. Wien St 105.241. Ljubljana, nedelja Ig. Januarja 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo Za poglobitev prosvetnega dela Danes bo v Ljubljani občni zbor Zveze kulturnih društev, organizacije, ki združuje in predstavlja napredno prosvetno delo med Slovenci. Ta zbor presega pomen običajnih društvenih občnih zborov, saj je ZKD centrala številnih društev in bo njena bilanca zato nudila prerez prosvetnega delovanja mnogih društvenih edinic, ki tiho, dostikrat ne-opaženo delujejo v našem podeželju, druge strani pa se bo na tem zboru nudila prilika, da si praktični prosvetni delavci na skupnem posvetovanju za črtajo smeri in pota nadaljnjega delovanja. Kajti prvo in poglavitno je prav v tem: nadaljnje delovanje! Bilance so potrebne in dostikrat nemalo poučne, vendar je vedno treba misliti predvsem na bodočnost. Samo kdor se ozira naprej, hodi pot razvoja in napredka. Ne dvomimo, da bodo naši društveni delavci na današnjem občnem zboru pretresli predvsèm vprašanje, kaj bi bilo treba storiti, da bi se naše ljudsko-prosvetno delo še bolj razširilo in poglobilo. Dosedanji uspehi so nesporno zadovoljivi, saj je treba upoštevati tudi dane razmere in pojavljajoče se ovire. Vzlic vsemu pa je treba reči, da niso vedno krive le okoliščine in zunanje ovire. Treba je marsikje premagovati drugo, lažje odpravljivo zlo, ki tu in tam ovira razmah prosvetnega dela. To zlo je v ljudeh. Kot duševna posledica splošnih razmer se je žal mnogih oprijelo malodušje in se jih lotila črnogled nost, češ, čemu vsa prizadevanja in osebna požrtvovalnost Ti pojavi se ne kažejo samo v našem krogu, marveč postajajo očitni v vsem slovenskem in celo v jugoslovenskem narodnem življenju. Zoper to nastopajoče zlo se je treba predvsem boriti. In na tej borbi ni zainteresirana samo ta ali ona stranka ali skupina, marveč ves narod in posebej še država. Kajti država upravičeno stavi v teh važnih časih velike zahteve glede razsodnosti, discipline in zavednosti naroda. Prav zaradi tega potrebuje tudi država aktivnih, pozitivno usmerjenih prosvetnih struj in gibanj v narodu. Prosvetljen, narodno zaveden in kulturno razgiban narod bo v teh resnih časih najlaže razumel, kaj mu je narodna država in kaj mora storiti — če treba tudi žrtvovati — za njeno notranjo in zunanjo moč. Tako gre tudi v organizaciji prosvetnega dela za velike kulturno-politične naloge. Tudi prosvetno delo, zasnovano na temeljih državnega edinstva in narodne skupnosti je v narodni državi izrazito državotvorno delo. Prav v napredku ljudske kulture sta skladno uravnovešena narodni in državni interes. Sleherno nazadovanje, pešanje in zastoj prosvetnih prizadevanj med ljudstvom zmanjšuje neprecenljivi zaklad moralnih sil, ki jih potrebujeta narod in njegova država v tem večji meri, čim težji in resnejši so časi. Vsi javni razlogi potemtakem govore za razširjenje in poglobitev kulturnega dela med narodom. Slovenci smo bili že v prejšnji, nenarodni državi ponosni na število svojih dvo- ali celo trosmernih kulturnih organizacij, ki pa so utrjevale moč, s katero smo rasli iz sebe in se borili za svoj prostor na soncu dokler ni napočila velika Ura osvobojenja. Tudi v novi državi so se prosvetne prilike ugodno razvijale in prav bilanca prvega dvajsetletja v Jugoslaviji je pokazala naše visoke aktive. Organizirano prosvetno delo, kakor ga opravljajo razna kulturna društva: sokolska, pevska, diletantsko-gledališka, čitalniško-knjiž-niška in druga, pomeni vprav neprecenljiv prispevek k napredku naroda in utrditvi države. Čim gostejša je mreža takih delujočih društev, tem več energij je vezanih za pozitivne smotre, tem bolj se razvija ljudsko življenje v pravcu narodne in kulturne zavesti, socialne solidarnost in naprednega gospodarstva. In čim manjši je kak kulturni krog, tem bolj mora s svojo kulturo prežeti vse svoje ljudstvo, tem dragocenejši je zanj sleherni kraj, vsaka vas. Nobena višja kultura, nobeno, še tako delavno »kulturno središče« ne stoji na trdnih temeljih, dokler ni popolnoma izpreple-tena in utrjena mreža kulturnih društev, ki s svojim tihim, drobnim delom vežejo ljudstvo z njegovo kulturo in kulturo z njenim ljudstvom. Zaradi tega je kulturno delo med širokimi ljudskimi sloji neprecenljivo važno narodno delo. Razširiti to kulturno-društveno mrežo, ustvariti nove organizacijske edinice, prebuditi zastale, vliti v vsa srca zaupanje in vero, vzbujati vsepovsod voljo do smotrne organizacijske in do podrobne kulturne delavnosti — to je program, ki ga zastopa in izvršuje ZKD, katere znani in neznani delavci se danes sestajajo v Ljubljani, da se dogovore, kako bi vsak na svojih tleh izvršil nalogo razširjenja, oživljenja in poglobitve podrobnega prosvetnega dela. Organizacija javnih predavanj, ustanavljanje novih in osvežitev že obstoječih knjižnic, delo diletantskih odrov, pevskih društev itd. — koliko nalog in ANGLEŠKA DRŽAVNIKA STA VČERAJ a ZOPET ODPOTOVALA IZ ITALIJE Chamberlain se vrača v London, Halifax pa je na potu v ženevo k zasedanju sveta Društva narodov - Velike manifestacije tudi pri odhodu Rim, 14. jan. o. Rimski obisk angleških državnikov je bil danes končan. Halifax in Chamberlain sta dopoldne zapustila italijansko prestolnico; prvi je odpotoval v ženevo, drugi pa v London, čeprav rimski razgovori niso prinesli kokretnih sklepov in to že od prvega početka ni bil njihov namen, je vendar soglasna sodba, da imajo velik pomen za nadaljnji razvoj med, narodnega položaja. Mussolini in Chamberlain sta si podrobno pojasnila svoja stališča o vseh aktualnih vprašanjih, tako da nobena obeh velesil v bodoče pri izvajanju svojih, deloma že uvedenih akcij ne bo na negotovem o tem, kaj misli in hoče druga. S tega vidika sodijo, da so rimski razgovori psihološko mnogo pripomogli, da bo popustila splošna napetost, ki je nastala zaradi italijansko-francoskega spo5 ra. Državniki obeh velesil so bili, sodeč po njihovih pičlih izjavah, popolnoma zadovoljni s svojimi razgovori. Snoči so v angleškem poslaništvu priredili svečano večerjo na čast Halifaxu, Mussoliniju, Chamberlainu in Cianu. Mussolini in Chamberlain sta imela ob tej priliki ponovno dva daljša razgovora med štirimi očmi. Večerji je sledil sprejem, na katerega je prišlo več sto dostojanstvenikov in pripadnikov rimske družbe. Sprejem je trajal pozno v noč. še preden se je končal, se je lord Halifax poslovil. Noč je prebil v vlaku na rimski postaji in se je davi že na vse zgodaj odpeljal proti ses veru. Dopoldne so ga v Florenci pozdravili zastopniki oblasti ter velika množica ljudstva. Uradni komunike Pozno zvečer je agencija Stefani objavila službeni komunike, ki pravi: »V okviru razgovorov, ki sta jih imela te dni min. predsednik Mussolini in predsednik angleške vlade Chamberlain ob sodelovanju zunanjih ministrov obeh držav grofa Ciana in lorda Halifaxa, so bila proučena vsa trenutno najvažnejša vprašanja med obema imperijema. Razgovori so potekli v največji prisrčnosti in so dovedli do odkrite in obširne izmenjave misli. Složno je bila naglašena trdna volja, da se razvijajo odnošaji med obema državama tudi v bodoče povsem v duhu prijateljstva, slonečega na paktu z dne 16. aprila 1938. Dogovorjeno je tudi bilo, da se bodo čim prej sklenili posebni sporazumi, ki jih določa ta pakt. V teku razgovorov sta se še enkrat pokazali volji Italije in Velike Britanije, da posvetita svoji politiki učinkoviti ohranitvi miru, za katerega bosta tudi v bodoče obe vladi zastavili vse svoje sile.« Ze med sinočnjim sprejemom je italijanski zunanji minister v razgovoru s poročevalcem »Daily Maila« med drugim poudaril, da so razgovori v resnici potekli v zelo prisrčnem duhu in da so v njih proučili vsa pereča evropska vprašanja. Izrazil je tudi nado, da bo lahko v kratkem potoval v London. Novinarji pri Chamberlainu Chamberlain, ki je ostal še dopoldne v Rimu, se je davi najprej podal na daljši sprehod po mestu in okolici. Bil je tudi v angleškem poslaništvu, kjer je sprejel člane angleške kolonije. Izjavil je, da je bil presenečen nad prijateljskim sprejemom v Rimu in da z zaupanjem gleda v bodočnost. Kmalu nato je v vili Madama sprejel zastopnike italijanskega in angleškega tiska. Rekel jim je, da mora v ?vr Halifaxovem imenu izraziti svoje veliko zadovoljstvo nad sprejemom, ki so ga jima priredili v Italiji. »Od Nj Vel kralja in cesarja in od predsednika vlade do zadnjega Italijana, je poudaril, so mi vsi. kamorkoli sem prišel, priredili sprejem, ki ga nikoli ne bom pozabil Namen mojega obiska ni bil, da bi sklenil kakršenkoli poseben sporazum, nego da se z intimnim stikom z najvišjimi zastopniki Italije omogoči spoznanje in razumevanje stališč obeh držav. Ta namen je bil v polni meri dosežen. Zato odhajava s prepričanjem, da ima italijanska vlada svoje nazore in sodbe in da bodo zaradi tega naši razgovori v bodočnosti rodili sadove ne le glede odnošajev med obema našima državama, nego glede našega splošnega delovanja v Evropi.« Nove silne ovacije ob slovesa Chamberlain je zapustil Rim opoldne. Železniška postaja je bila zopet vsa v zastavah, cvetju in preprogah. Dva oddelka italijanske vojske sta bila razvrščena pred njo in na peronu. Okrog postaje se je na-Drala ogromna množica ljudi, ki se je stiskala za kordoni policije in fašistične milice. K slovesu so prišli zastopniki italijanskega dvora, mnogi poslaniki ter vsi v Rimu navzočni člani italijanske vlade z Mussolinijem in' Cianom na čelu. Ko se je ob 11.50 Chamberlain z avtomobilom pripeljal na postajo, so mu ogromne množice priredile ovacije, kakor jih doslej pri vseh rimskih manifestacijah še ni doživel. Sivolasi angleški državnik je v koliko dela za zavedne kulturne delavce, posebej še za učiteljstvo, ki zavzema tem delu levji del. Samo iz takega in podobnega dela bo naš narod črpal moči za svoje nadaljnje življenje na eksponi-ranih tleh, na katera ga je postavila zgodovinska usoda. avtomobilu stal in ljubeznivo odzdravljal množici. Na kolodvoru se je Chamberlain po pregledu častnih vojaških oddelkov še nekaj minut razgovarjal z Mussolinijem in Cianom. Med igranjem himen obeh držav se je končno poslovil od Mussolinija, Ciana in drugih dostojanstvenikov ter stopil v vlak, ki je takoj nato odpeljal proti severu. Množice okrog kolodvora in vzdolž železnice so medtem neprestano vzklikale Chamberlainu ter prijateljstvu med Italijo in Anglijo. Ovacije tudi v Genovi Genova, 14. jan. o. Ministrski predsednik Chanaberlain se je preko via Reggia, kjer se je ustavil za nekaj minut in se razgovarjal z zastopniki lokalnih oblasti, ob 18.30 pripeljal v Genovo. Njegov prihod sicer ni bil uradno napovedan, a vendar se je zi ala na postaji prav velika množica ljudi, ki je z velikim navdušenjem pozdravila angleškega državnika Chamberlain je izstopil iz vlaka in se nekaj minut razgovarjal z angleškim konzulom ter prefek-tom genovsike pokrajine. V London bo prišel jutri okrog 16. Halifax v Milanu Milan, 14. jan. o. V prvih popoldanskih urah je prispel v Milan lord Halifax. Na piMteji so ga sprejeli zastopniki oblasti, in angleški konzul. Lord Halifax se je z njimi nekaj minut razgovarjal, nato pa se je s konzulom odpeljal na kratek sprehod po mestu. Ogledal si je milan&ko stolnico in stari grad Sforzov. Iz Milana se je okrog 18. ure odpeljal v Svico, kjer se bo že jutri sestal s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in ga podrobno obvestil o rezultatih 4MMÌ MNtrov. V Parizu se Chamberlain ne bo ustavil Pariz, 14. jan. br. Angleški min. predsednik Chamberlain bo na povratku iz RL ma jutri zjutraj ob 8. prispel v pariz. Ka. kor je bilo obveščeno zunanje ministrstvo, se Chamberlain tokrat v Parizu ne bo ustavil, marveč bo takoj nadaljeval svojo pot v London. Ponovni sestanek s francoskimi državniki se smatra za nepotreben, ker je bila francoska vlada o razgovorih v Rimu vsak dan sproti obveščana. Vrh tega se bo lord Halifax v ženevi sestal s francoskim zunanjim ministrom Bonnctfltn. Bonnet in Halifax v ženevi Pariz, 14. jan. AA. Nocoj ob 22.20 je odpotoval zunanji minister Bonnet v Ženevo, kjer se bo jutri sestal s Halifaxom. ki je prispel iz Rima. v ponedeljek pa se bo udeležil seje sveta DN. Sodbe o poteku In uspehu rimskih razgovorov Na obeh straneh se je pokazala dobra volja za medsebojno zbližanje in za nadaljevanje dela za mir Rim, 14. jan. o. Italijanski službeni krogi so si bili od vsega početka edini v tem, da je bila naloga rimskega sestanka, ki je bil projektiran že ob uveljavljenju velikonočnega sporazuma, da se ne sklenejo nikaki novi sporazumi in se ne prevzamejo nikake nove obveznosti. Tako so bila na sestanku podana le zagotovila, da se bodo čim prej sklenili trgovinski in drugi slični dogovori, s katerimi se bodo uredili gospodarski odnošaji med Italijo in njenimi kolonijami na eni ter Anglijo in angleškimi kolonijami na drugi strani. Chamberlainov in Halifaxov obisk je bil torej na eni strani svečani zaključni akt obnove tradicionalnega prijateljstva med obema silama, na drugi strani pa so se razčistila stališča obeh držav. Mussolini in Chamberlain sta si razložila, kako hoče ena, odnosno druga sila doseči novo ravnotežje nele v Sredozemskem morju, nego sploh v Evropi. Prav zaradi tega vidi italijanski tisk v rimskem sestanku novo jamstvo za mirno reševanje evropskih problemov na osnovi monakovskih načel. Rim, 14. jan. AA. Angleški in italijanski krogi poudarjajo svoje največje zadovoljstvo nad snočnjim poročilom o obisku Chamberlaina in Halifaxa v Rimu. Splošno prevladuje prepričanje, da bo ta obisk rodil najboljše sadove. Prav tako poudarjajo pomembnost izjave grofa Ciana, da je v največji meri zadovoljen z rimskimi razgovori. »Messaggero« piše. da so v Rimu proučili najvažnejša vprašanja. To je pot, ki more privesti do miru in novega ravnotežja v Evropi ter na Sredozemskem morju. S sporazumi od 16. aprila, ki so bili zopet slovesno potrjeni, je Velika Britanija pokazala smer delu, s katerim se morajo spraviti v sklad stremljenja vseh, ki hočejo iskreno sodelovati pri ohranitvi ravnotežja na Sredozemskem morju. »Popolo d'Italia« piše, da rimski razgovori s tem obiskom še niso končani. Po rimskih razgovorih je še bolj okrepljena skupna angleško-italijanska volja, vztrajati pri delu za ohranitev evropskega miru. Rimski sklepi kakor tudi monakovski so nujni pogoji pravičnega miru. »Corriere della Sera« pravi: »Kritičen čas za bodoči evropski položaj bo nastopil, ko bodo Francove čete zavzele vse kraje ob pirenejski meji. To se bo zgodilo v nekaj mesecih ali v nekaj tednih. Daladier bi moral pomisliti na odgovornost, ki bi padla nanj, če bi omogočil francoskim komunistom poslati v Španijo 21.000 prostovoljcev. V Berlinu so zadovoljni Berlin, 14. jan. AA. Berlinski politični krogi niso istega mišljenja kakor londonski in pariški glede tega, da niso angleško-ita-lijanski razgovori imeli vidnih in praktičnih rezultatov. Neki merodajni zastopnik berlinskih političnih krogov je izjavil Reu- terjevemu dopisniku: Veselimo se napredka, ki' je bil dosežen, ker so se državniki enega naroda seznanili s stališčem državnikov drugega naroda v neposrednih razgovorih. Ta osebni stik bo gotovo rodil v kratkem svoje sadove Berlin, 14 jan. AA (DNB) Zdi se, da berlinski politični krogi smatrajo, da se morejo razgovori med italijanskimi in angleškimi državniki v Rimu oceniti kot za-dovoljujoči. Zastopniki dveh imperijev so izmenjali svoja mnenja in očividno ni prišlo do kakih neprijetnih ugotovitev v zvezi z angleško-italijanskimi odnošaji. Po italijanskih vesteh so v Parizu razočarani Rim, 14. jan. AA. Aeencija Stefani poroča iz pariza: Z uradnim komunikejem o angleško-italijanskih razgovorih v Rimu sta bili zavrnjeni dve napačni tolmačeniji, ki ju je včeraj objavilo pariško časopisje o nekakšnih negativnih rezultatih obiska angleških ministrov v Rimu. Mora se ugotoviti, da so bili rimski razgovori zaklju, čeni s svečano potrditvijo italijansko-an-gleškega prijateljstva. Na drugi strani Italija ni odstopila od svojih zahtev na Sredozemskem morju in v Afriki. Tako so propadle francoske nade, da so italijanske zahteve nesprejemljive, posebno še po dobrih odnošajih med Italijo in Veliko Brita, nijo. Vest, po kateri nameravata obe državi h— - ' 'i-a-iičiti sporazum od 16. aprila, je izzvala gotovo senzacijo. Dva ali trije listi poudarjajo, da Je Velika Britanija priznala velike napore Italije za ohranitev miru, dočim ostali še nadalje manifestirajo črnoglednost ln poudarjajo, da se že sedaj pojavljajo gotove težave v francosko-italijanskih odnošajih, ter se vprašujejo, v kakšni obliki se bodo te tes žave v zvezi italijanskimi zahtevami pojavile prihodnje tedne. Francoski listi Pariz, 14. januarja. AA. (Havas). Obisk Chamberlaina in lorda Halifaxa v Vatikanu ima posebno velik pomen zaradi tega, ker je lord Halifax sin uglednega angleškega državnika, ki je hotel izvesti fuzijo anglikanske cerkve s katoliško. To je v glavnem vsebina uvodnika, ki ga objavlja »Petit Journal«, ki poudarja tudi druge razloge obiska angleških ministrov v Vatikanu. »Matin« se bavi z razgovori, ki so jih imeli angleški in italijanski državniki ter pravi: Rimski razgovori niso bili negativni, kakor se je zdelo včeraj. Treba je predvsem poudariti dejstvo, da sta se angleška ministra odrekla, da bi bila kakorkoli posredovalca v sporu, ki je nastal med Francijo in Italijo. Poleg tega Je vredno poudariti, da je Mussolini v svojih razgovorih s Chamberlainom pokazal, da iskreno želi mir. Pokazal je voljo, da bo spoštoval angleško - italijanski sporazum od aprila meseca lanskega leta, ki se tiče ohranitve statusa quo na Sredozemskem morju. V zvezi z obiskom v Vatikanu piše »Li-berté«, da je gotovo, da sv. stolica popolnoma odobrava stališče, ki ga je zavzel Chamberlain, čeprav v Vatikanu prevladuje gotov nemir glede nekaterih teženj, ki jih zasledujejo gotove države. Angleške informacije o poteku razgovorov Rim, 14. jan. A A. (Reuter). Angleški krogi v Rimu trdijo, da je Mussolini izjavil Chamberlainu in Halifaxu, da je pripravljen sodelovati pri reševanju židovskega vprašanja. Chamberlain in Halifax, trdijo dalje ti krogi, sta bila zelo zadovoljna z uspehi svojega obiska v Riimu. V teku teh razgovorov niso bile z italijanske strani podane nitore zahteve Italije glede Tunisa Sueškega prekopa in Dži" butija. O tem sp1oh ni bilo govora. Na angle ška ministra so zelo učinkovala. Mussoli-nijeva odločnost, njegovo prijateljsko vedenje ter odkritosrčnost. Mussolini je v teku razgovorov prav taK0 Spontano ponovil ,da je trdno odločen lojalno izvajati odredbo angleš^o-italijanSKega sporazu" ma .Kakor tudi angleški načrt o nevme-šavanju v Španiji. Namen rimskih razgovorov ni bil, da se doseže Kak neposreden cilj, pač pa razprava o celotnem položaju glede na bodočnost, kakor tudi, da se z zaupljivimi mednarodnimi razgovori pojasni ves položaj. Delali so na to, da se zgradi močan most med Veliko Britanijo in Italijo, kar je bilo v največji meri tudi doseženo. Sv. oče Pij XI. se je v prvi vrsti zanimal za vprašanje židov^ih beguncev. Rimski dopisnik »Timesa« ponovno ugotavlja. da je Mussolini večkrat podčrtal svojo voljo za ohranitev miru, čeprav je poudaril upravičenost italijanskih zahtev nasproti Franciji. Glede oboroževanja so si listi edini, da se mora doseči še mnogo tesnejši sporazum med obema državama, preden se more sklicati nova svetovna kon-serenca, ki naj uredi to vprašanje. Glede emigrantskega vprašanja sta izdavila Mussolini in Chamberlain, da sta pripravljena dati konstruktivne nasvete. Glede španskega vprašanja se zdi, da je Mussolini prepričan, da se bo vojna končala v nekaj tednih. V glavnem pravi »Times«: Chamberlain in lord Halifax sta v Rimu napravila dober vtis. Heran na otvoritvi slovaškega parlamenta Skupno z generalom Syrovyjem bo zastopal osrednjo čsl. vlado — Strokovnjaški sosvet slovaške vlade Sestava slovaške ustave Praga, 14. jan. br. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je s posebnim pismom povabil predsednika osrednje vlade in ostale ministre k svečani otvoritvi avtonomnega slovaškega parlamenta. Predsednik vlade Beran je povabilo sprejel in se bo po sklepu ministrskega sveta skupno z ministrom za narodno obrambo generalom Syrovym udeležil prve seje prvega avtonomnega slovaškega parlamenta. Seji bosta prisostvovala tudi predsednika poslanske zbornice Malypetr in predsednik senata dr. Jutri se sestane svet Društva narodov Ženeva, 14. jan. o. V ponedeljek popoldne se sestane svet Društva narodov. Zasedanje bo vodil švedski zunanji minister Sandler. Udeležili se ga bodo zunanji ministri Bonnet, Halifax, Spaak, Munters ter Del Vayo, ki bo pa le pritegnjen k posvetovanjem in razpravam o (španskem vprašanju. Rusijo bo zastopal pariški poslanik Surič. Na dnevnem redu sta le dva politična problema, španski in kitajski. Ostale točke dnevnega reda se tičejo socialnih, huma- nitarnih in upravnih zadev Društva narodov. V okviru tega zasedanja se bo sestal odbor trojice, v katerem so zastopniki Francije, Anglije in Švedske in ki ima nalogo proučiti položaj svobodnega mesta Gdanska. Nedvomno največji dogodek v okviru tega zasedanja bo sestanek Bonneta in Halifaxa, ki bosta ob tej priliki govorila ne-le o rimskem obisku nemških državnikov, nego podrobno razpravljala o celotnem kompleksu evropskih vprašanj. Soukup. Svečana seja slovaškega parlamenta bo v ponedeljek dopoldne v avli bratislavske univerze. V zvezi s sestankom slovaškega pokra» jinskega parlamenta je dal predsednik slovaške vlade dr. Tiso novinarjem daljšo izjavo, v kateri je podčrtal zgodovinski pomen tega dogodka. Vlada bo poskrbela, da bo prvi avtonomni slovaški parlament s svojim delom pokazal vsemu svetu, da je slovaški narod zrel in sposoben, da sam sebe upravlja in vodi svojo usodo. V okrilju parlamenta bo takoj osnovan poseben odbor strokovnjakov. Polovico članov tega odbora bo izvolil parlament, polovico pa jih bo imenovala vlada iz vrst strokovnjakov. Ta odbor bo neke vrste sosvet slovaške vlade. Najvažnejša naloga, ki jo bo moral rešiiti slovaški parlament na svojem prvem zasedanju, bo sestava pokrajinske slovaške ustave. V najkrajšem času bo parlament začel tudi proučevati in reševati šolsko vprašanje, ki je zelo pereč problem, prav tako pa se bo takoj lotil tudi agrarne reforme in ureditve židovskega problema na Slovaškem. Darujte za »Zvončkov* sklad Nova narodna skupščina I Grof Ciano Zbrala se bo v ponedeljek — Njena sestava In nj delo — Sodelovanje opozicije — Seja senata Beograd, 13. januarja V ponedeljek se sestane novoizvoljena narodna skupščina k svoji prvi seji. Stela bo 373 poslancev in sicer 2 nosilca dveh državnih kandidatskih list in 371 sreskih in mestnih poslancev. V državi imamo 346 srezov, med katerimi pa jih ima 6 (Maribor levi breg, ljubljanska okolica, Mostar, Split, Bjelovar in Osijek) po dva poslanca, potemtakem torej 352 sreskih poslancev, dočim imajo mesta 19 poslancev (Beograd 5, Zagreb 4, Ljubljana in Sarajevo po 2, ostala banovinska središča: Banjaluka, Split, Cetinje, Novi Sad, Niš in Skopi j e pa po enega). Po banovinah so poslanci porazdeljeni tako-le: področje Beograda, Zemuna in Pančeva 5, dravska banovina 29, savska 76, vrbaska 26, primorska 24, drinska 39, zetska 33, dunavska 53, moravska 41, var-darska 45; skupaj torej 371, z dvema nosilcema državnih list pa 373. Za volitve 11. decembra m L so bile vložene tri državne kandidatske liste: lista dr. Milana Stojadinoviéa, dr. Vladi-mirja Mačka in Dimitrija Ljotiča. Glavni volilni odbor je proglasil, da je bilo za volitve vpisanih 4,080.286 volilcev, da je glasovalo 3,039 041 volilcev ali 74.48% in da je dobila prva lista 1,643.783 ali 54.09%, druga 1,364.524 ali 44.90%, tretja pa 30.734 ali 1.01% oddanih glasov Na tej podlagi je glavni volilnf ^dbor dodelil listi dr. Stojadinoviéa 306 ^mandatov, listi dr Mačka 67, listi Dimitrija prinujenf dela»! » «negu in blu-cgi bo toplo samo v teh «bornjak 1Ì3' SEDAI 99 00907-699 cala žalne koračnice. Po žalnem opravilu v cerkvi se je množica zgrnila na pokopa-išču. Ob spuščanju krste v grob se je sokolski prapor poklonil svojemu nepozabnemu bratu v poslednji pozdrav. Za-stopnk Društva kmečkih fantov in deklet aa Bizeljskem se je v izbranih besedah ooslovil od pokojnika, ki je pred kratkim ustanovljenemu društvu nudil na razpolago vse svoje moči. V imenu domačega So-kolskega društva je izpregovoril toplo občutene besede brat starosta, ki je slavil njegov kristalni značaj in izredno požrtvovalnost, izvirajočo iz vneme za vse, kar je lepo in dobro. Ko je še spregovoril v slovo zastopnik gasilske župe Brežice, je turobno zadonel v zasneženo pokrajino gasilski rog, pevci pa so zapeli »Vigred se povrne«. Prve grude so padle na krsto, ko je zimsko solnce poslednjikrat osvetlilo zadnje počivališče njega, ki je bil kot požrtvovalen idealist svetal vzor vsem, ki so ž njim živeli in delovali. Liga proti alkoholizmu hoče vediti obširno borbo med narodom uporabi dobro obnese Ogl reg 8. br. 15.485-39 Ljubljana, 14 jan. V ponedeljek bo ustanovni občni zbor Lige proti alkoholizmu Naj mi bo dovoljeno, da na tem mestu opozorim na nekatera dejstva, ki naj podčrtajo važnost in potrebo novega društva poleg že tolikih drugih. Društev, ki bi se med Slovenci danes uspešno borila proti alkoholizmu, tej najhujši bolezni našega naroda prav za prav nimamo Imeli smo taka društva, vendar pa so svoje delo ustavila, ali pa tako omejila, da to delo skoraj ne pride več v poštev Glavni vzrok neuspevanja se je pokazal v tem, ker so svoje delavce izbirala po večini le med popolnimi abstinenti, katerih je zelo malo, in ker so svoje delo osredotočila predvsem v borbo za popolno abstinenco. To je sicer res lep in vzvišen ideal, vendar pa v praksi neizvedljiv. Druga uspešnejša faza se je pričela z lanskim treznostnim tednom Referati in debate v tem tednu so vprašanje trez-nostnega gibanja toliko razčistile tako z gospodarske, kakor z vzgojne in socialne plati, da je dobil konec tedna izvoljeni odbor že nekaj prav jasnih smernic za svoje delo Ta odbor je kot pripravljalni odbor izdal nova pravila za ustanovitev prepotrebne Lige proti alkoholizmu. Novi liga si je izbrala mnoga še ne-izhojena pota za svoje delo Reševati hoče vsa vprašanja, ki so posredno ali neposredno v zvezi z alkoholizmom in bo seveda morala raztegniti svoj delokrog tudi na druge socialne bolezni, ki iz njega izhajajo. Predvsem pa se bo pečala: z vsestranskim raziskovanjem alkoholizma v dravski banovini; z vzgojnim in izobraževalnim delom in sicer s prirejanjem vsakoletnega trez-nostnega tedna, s predavanji, sestanki, konferencami, izdajanjem poljudnih knjig in časopisov, letakov, lepakov, s sodelovanjem v časnikih in revijah ter ljudskih čitankah, s pospeševanjem obveznega in neobveznega pouka o alkoholizmu v ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah, s prirejanjem tečajev za učitelje vseh šol, zdravnike, gospodarstvenike in socialne delavce, z vzgojo žen in deklet, s prirejanjem razstav, kongresov itd.; s socialnim in varstvenim skrbstvom in sicer s sodelovanjem v vseh vprašanjih, ki se tičejo sanacije mest in podeželja v banovini, tako stanovanjske reforme, prehrane, gospodarstva, zaščite mater, dojenčkov in otrok, z zdravstvenim skrbstvom za šolsko in šoli odraslo mladino, z zaščito po alkoholizmu ogroženih rodbin in gospodarsko, z zbiranjem in vzgojo primernega osebja za delo proti alkoholizmu itd.; z zdravstveno službo in sicer z ustanavljanjem, vzdrževanjem in podpiranjem dispanzerjev in sanatorijev, zdravilišč, zavetišč in drugih ustanov za zdravljenje in zaščito alkoholiziranih bolnikov in po alkoholu ogroženih oseb, z ustanavljanjem in podpiranjem znanstvenih ustanov v svrho proučavanja alkoholizma in drugih ljudskih bolezni; s sestavljanjem predlogov in njih predlaganjem javnim korporacijam v svrho dopolnitve zakonodaje in administracije ter teoretičnim in praktičnim sodelovanjem z njimi; z ustanavljanjem in podpiranjem krajevnih Lig, organizacij in odsekov ter teoretičnim in praktičnim sodelovanjem z njimi; s sestavljanjem delovne skupnosti med posameznimi znanstvenimi ustanovami, humanitarnimi društvi in karitativnimi organizacijami zaradi skupnih akcij proti alkoholizmu in s sodelovanjem z drugimi protialko-holnimi in treznostnimi organizacijami. Kakor je razvidno, jè delokrog zelo obširen in treba bo mnogo požrtvovalnih delavcev iz krogov abstinentov pa tudi iz krogov, ki vidijo neprecenljivo škodo, katero povzroča alkoholizem našemu narodu. Zato naj v ponedeljek združi občni zbor Lige proti alkoholizmu vse ljudi, ki so dobre volje, k skupnemu, uspeha polnemu delu. • M. Zor. Za nagrobnik dr. Ivanu Lahu a- Odbor za postavitev nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu v Ljubljani je prejel do vključno 13. t. m. sledeče prispevke: Po din 1000: dr. Vojteh Mérka, Brno, in Fran jo Sire, Kranj. Po din 500: dr. Tatjana in Jakob Hro-vat, Ljubljana; po din 200: Neimenovana, Krofta Hanuš, Mifiovsky Stanislav, Medič-Miklavc, dr. Stare Egon. Ljubljana; Hranilno in posojilno društvo, Celje; po din 100: L Knez, dr. Pestotnik Pavel, Prepe-luh Pavla, Vidmar Stane, Volk A., dr. Windischer Fran, dr. Berce Janko, I. Bo-nač sin, dr. Fettich Oton, ing. J. Foer-ster, ing. Pehani Igo, Hribar Ivan, Medič-Zankl, Mencinger Mimi, Moskovič Feliks, Hribar Peter, dr. Bole Ivan iz Ljubljane, Pinter & Lenart, dr. Ivo šorli, iz Maribora, Ivan Prekoršek, dr. Ernest Kal an iz Celja, dr. Pučnik Josip, Slovenska Bistrica, dr. Rek ar Ernest, Jesenice, dr. Janežič Zvonimir Bled. dr. Sajovic Stanko, Kranj, dr. Milan Perico, Moste, in Meta Soss, Ljubljana Po din 50: dr. Kotnik Jakob, Pollak Pa-veJ, Knjigama Glasbene Matice, dr. ing. Kramaršič Vinko, Verb« Anton, Klemene Franc, Palovec Ferdo, dr. Volavšek J., KerSič Peter, Wessner Marija. American-motor. Bogataj Ivan. Kolinska tovarna, Mravlje Milan, Ogrinc Josip, dr. Puhar Srečko iz Ljubljane, dr. Staccar Franc, , Maribor. Vojnovič Olga, Vič, dr. Hrašovec Juro, Celje, dr. Hrovat Anton. Ormož, j Ivane Evgen, Sodražica, Jugo-Tanln, Sev-; niča, dr. Kunej Ferdo, Sv. Peter pod Sv. j gorami, dr. Prislan Fran, Laško, ing. Hof-; bauer Hugo, Murska Sobota, dr. šabec j Franc, Vrhnika. Din 38.50: osebje Zdravniškega doma. Maribor; din 33.50 Pire Vinko, Podnart; po 30 din Kuljiš Andro, žargi Bogomir, Sever & Comp, dr. černej Darko iz Ljubljane, Petovar Lovto, Ivanjkovci, dr. Kol-terer Fran, Rogaška- Slatina; po 25 din: Hergouth Fran, Maribor, Goričan Fran, Vojnik, dr. Hraševec Mirko, Celje, dr. Pin-tar Ernest, Celje, ing. Homan Tone, Trbovlje, Kenda Josip, Lukovica; po 20 din: Mlakar Janko, Hipotekama banka jug. hranilnic, Bernik Ivan, Siegel & drug, Novak Fr. & Comp., Stanko Sedeu iz Ljubljane, Zelinka Emanuel, Hrastnik, E. Pogačnik, Brezno, dr. Peterlin Mak so. Dolnja Lendava. Po 15 din: dr. Hebein Josip, dr. Jenčič Salvislav iz Ljubljane. Po 12 din: Stegnar J., Maribor, po 10 din: Manfredo Tone, dr. Grossmann VI., F. I. Gori-čar iz Ljubljane. Vsem prisrčna hvala! Za odbor:' " dr, Pavel Karlin,. Mirko, Šubic.- Mire Luaiar . Domače vesli Ne ponedeljka — brez PONEDELJKA! Prijatelje »Jutrat opozarjamo na juti i-Injo številko naie ponedeljske izdaje, ki je po novem letu začela izhajati v preurejeni in povečani obliki, čitatelje bivše priloge »Življenje in sveta bó Se posebej zanimalo, da je ponedeljska izdaja prevzela tudi vse glavne stalne rubrike »Žisa* in da po njegovem vzgledu vobče posveča vso pozornost gradivu splošnega kulturnega značaja. Ponedeljska izdaja ie smotrno za mišljeno dopolnilo rednega »Jutra*, zato vnovič vabimo cenjene naročnike, da se nanjo naroče. Poleg obilice pestrega gradiva iz nedeljske kronike bo jutrišnja številka prinesla tudi naslednje zanimive reportaže iz naših krajev in od drugod■ Kmetje, graščaki ln berači (nekaj spominov na stari fužinski grad Hajduki in jataki, (ob koncu homolj-ske hajdučije). Pod vročim afriškim soln-cem (dopis iz francoske tujske leg'je v Stdi Bel Abbesu), Treskave sape ubijajo (po eksploziji metana v zagorskem rudniku), Zračni akrobati (ob 25 letnici, odkar je francoski letalec Pegoud napravil prvi looping v zraku), Efektna borza malih ljudi itd. V stalnih rubrikah se je nabrala vrsta čiankov o fotoamaterstvu, filateliji, filmu, jadralnem letalstvu, o tem. kdaj naj se pri otroku vzgoja začne, o radiu na meji, o gledališču in glasbeni akademiji (Javna tribuna). Na športni strani izide izčrpno izvirno poročilo o II. zletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori pa še o vrsti zanimivih nogometnih tekem za zimski pokal. V kroniki nedeljskih dogodkov bo oijširno poročilo o občnem zboru Zveze kulturnih društev in pa slika družabnih prireditev na pragu zimske sezone. Vsa številka bo bogato ilustrirana. (Po raznašalcih na dom dostavljena velja ponedeljska izdaja »Jutra« 5 din, po pošti pa samo 4 din.) inmuuu pomenskega ul i Telefon 36-23 Or.Front ocrpa« lef prlmarll Klmig odd. v p. Ordioli» * Kongres Jadranske straže v Zagrebu. Peti kongres Jadranske straže bo od 11. do 13. februarja v Zagrebu. Dosedanji kongresi so bili v Splitu, Sarajevu, Skoplju in Ljubljani. Zagrebški kongres bo pokas zal velik napredek Jadranske straže, saj je akcija za zgradbo počitniških domov in okrevališč dosegla najvišjo točko vseh na. črtov in predstavljajo jadranski domovi vrednost 9 mi ijonov dinarjev. Visoko aktivnost je razvila JS tudi v od morja najs bolj oddaljenih pokrajinah. S kongresom bo združena v Zagrebškem Zboru velika narodna slavnost, pri kateri bodo sodelovala vsa primorska društva v Zagrebu. boljši old lažje delo in veöfa sposobnost i pravilno /umerjenimi očali od Nase gledališče DRAMA Nedelja, 15. ob 15.: Pikica in Tonček. M adinska predstava. Izven. Znižane cene od 20. din navzdol. Ob 20. Hollywood. Izven. Ponede'jek, 16.: Zaprto. Torek, 17.: Zaprto. Sreda, 18.: Labodka. Red Sreda četrtek, 19.: Trideset sekund ljubezni. Red A. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Upniki na plan! Premiera Premierski abonma. o p C B A Nedelja, 15 ob 15.: Don Kihot. Izven. ZnL žane cene. Ob 20. Pod to goro zeleno. Izven Znižane cene. Ponedel jek. 16 : Zaprto. Torek, 17.: Zaprto. Sreda 18.: Frasquita. Red B. Četrtek, 19.: Jolanta. Gianni Schicchi. Red četrtek. Petek, 20. ob 15.: Boris Godunov.' DijaSka predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 21.: Roxy. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Nedelja, 15. ob 15.: Vse za šalo. (Sprememba repertoarja). Ob 20. Matura. Ponedeljek, 16.: Zaprto. Torek 17 ~ Vfje za Salo. Red A. Ii Novega mesta H— SOkojsk0 društvo Novo me8»« ima svoj občni zbor 25. t. m. v veliki dvorani Sokolskega doma ob pol 20. uri z običajnim dnevnim redom Ako ta občnJ zbor ne bo sklepčen, bo ptfl ure kasneje drugi občni zbor. ki bo sklepal brez ozira na število prisotnega članstva. Zaradi sestave upravnega tn nadzornega odbora za L 1939 bo še sestanek članstva 19. t. m. v mali dvorani Sokolskega doma ob 20. ml. Pridite obakrat polnoštevilno! n— Kino »D°m« v SoKols^em domu bo predvajal danes v nedeljo ob 15., 18. in 2015 zabavno komedijo »Ona in njen Služabnik« (Desirè). Predigra; Paramouatov zvočni tednik. ★ ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju bo predvajal danes popoldne in zvečer film i>Kavarna Metropol«. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob ob'öaj-nih urah film »Rumeni prapor«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. * Smrt dveh vzornih »iovens^ih mater. V prijetni Mirni na Dolenjskem je včeraj v visoki starosti 80 let zatisnila trudne, od življenjskega bcfja izmučene oči gospa Marija Lunač^ova, rojena Tekavčičeva, vdova po šolskem upravitelju. PoJtojnica je bila vzorna, plemenita žena in dobra mati trem sinovom, ki jih je odlično vzgojila Dr. Aleksander je znan zdravnik, dr. Pavel je jurist, a Franjo je šolski upravitelj v Mirni. Pogreto blage pokojnice bo jutri ob 15.30. — V Smarjeti pri Novem mestu pa je včeraj zjutraj umrla znana posestaica in vdova gespa Amalija Kar :ov£kova, rojena Kristanova. Blago po-ko£iico, za katero žalujejo štiri hčerke in Štirje sinovi, so zaradi njenega dobrega značaja cenili številni znanci daleč naokrog. Njen pogreb bo jutri ob 15. Vrlima ženama blag spomin, žalujočim družinam naše iskreno sožalje! * Slovenci v Italiji dobe mladinski list »Zvonček« v knjigarnah in trafikah po Lit. 1.40 števlko ali pa ga lahko naroče pri tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, casella postale 593. pano« boste- An/*A soDosnn V/KV3H REGISTRRTURfl omoGOčn red in Točen pcegled. vse zn ABHivE in pisneno potbebščine za pisntne stroje Monne, SELEnBU&òOVft * Poročila sta se prošlo nedeljo g. ing. Vaso Zajec in gdč. dipl. phil. Minka Ahča. nova Poročil ju je v Ljubljani g. župnik Janko Barle. Obilo sreče! * 608 Strani velike o«merke obsega pravkar zaključeni 58. letnik Ljubljanskega zvona Uredil ga je pisatelj Juš Kozak V njem najdete najnovejše prispevke vodilnih slovenskih pesnikov, pripovednikov, esejistov in kritikov, pravi prerez našega duhovnega ustvarjanja v preteklem letu. Sezite po zaključenem letniku in naročite se na to najstarejšo slovensko knjižno revijo! Celoletna naročnina znaša 120 din (za dijake 90 din); plača se lahko tudi v mesečnih obrokih! Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelentourgova ulica 3. in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. * Nova invalidska uredba v založništvu Združenja vojnih invalidov oblastnega odbora v Ljubljani je izšla broširana. Kos stane 8 din. Prosimo invalide, vdove, knjigarne, trafike, odvetnike, urade itd., da nabavijo brošure. Naročajo se pri založniku. Posamezniki jo dobe proti plačilu v naprej na čekovni račun štev. 12.156, pros dajalci pa po komisijskem potu. Invalidi in vdove naj jih naročajo pri svojih krajevnih odborih. ♦»Kmečki romanc v najboljšem pome nu besede zastopa v francoskem siovstv pisatelj Ernest Pérochon, ki je prejel z-svoje delo najvišjo francosko literarno na grado. Njegovi romani se tiskajo v sto ti £,c čih izvodih ln so prevedeni v skoraj vs< evropske jezike. Pisatelj opisuje v lahken slogu življenje na kmetih, domačo grudo kmečke ljudi, ki živijo daleč od mestnega počenjanja in se bore za svoje pravice Roman, ki bo zadel izhajati v prvi številki novega letnika ilustrirane revije »živ-ljene in svet«, je po svojem čuvstvovanju in mišljenju tako b'izu našemu človeku oa ga bo vsak Citai z užitkom. Naročnike sprejema uprava revije »življenje in svet« v Ljubljani, Aleševčeva ulica 16. * Veliko zanimanje za šoferski posel. Beograjski Avtoklub je organiziral brezplačne šoferske tečaje in izdal poziv, v katerem opozarja javnost, v koliki meri je narodu in državi potrebno veliko število dobro izvežbanlh šoferjev v mirnem in vojnem času. Sottrati naj se naučijo tudi žene, zakaj v vojnem času lahko baš one opravljajo namesto mož, ki se bore na fronti, razna zelo važna dela v zaledju. Z«, prvi tečaj se je javilo zdaj nad 400 kandidatov obeh spolov in so med njimi zastopani vsi sloji mesta in tudi širše okolice. h Ljubljane u— Sestanek predstavnikov človeKo_ ljubnib ustanov. Zadruga Učiteljska samopomoč priredi danes ob 9.30 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti sestanek predstavnikov človekoljubnih ustanov, ki po sistemu samopomoči izdajajo kakršnekoli podpore. Vabljeni so zastopniki stanovskih organizacij profesorjev, učiteljev, sodnikov .poštarjev, železničarjev, gasilcev, grafikov, novinarjev, policijskih nameščencev, obrtnikov in upokojencev. O pravilniku za človekoljubne ustanove bo poročal predsednik učiteljske samopomoči Ivan Kocijančič. u— Za ŽOletnico Cankarjeve smrti bo priredilo Slavistično društvo v Ljubljani v petek 20. t. m. ob 20. na drž. trgovski akademiji (Bleiweisova cesta) javno pre« davanje. o Ivanu Cankarju bo govoril g. prof. dr. Anton Slodnjak, odlomke iz njegovih del pa bo recitiral režiser Narodnega gleda'išča g. Ciril Debeve c. Na to prireditev že danes opozarjamo cenj. občin* Btvo. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon priredi v prvi polovici februarja v spomin 301etnice smrti skladateljev bratov Ipav-cev spam'nski koncert v Filharmonični dvorani. Odbor. CENJ. OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANJAM, DA SEM otvoril svojo novo podružnico na Tyrsevi cesti 22, in se za cenjeni obisk priporočam. Karl Preise« * Vodnikovi družbi je od letošnje naklade ostalo še nekaj izvodov knjig, ki bodo že ta mesec razprodani. Kdor jih hoče še doD.ti, naj se brž javi pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5, ali pa svojemu poverjeniku! Zamudniki, požurite se, da ne bo potem očitanj: Premalo so tiskali! * Spomenik črnogorskih junakov v Moj kovcu. Ob vznožju Bjelasice je kraj Moj-kovac, kjer so eta 1915. črnogorski bojevniki z največjim požrtvovanjem in junas štvom zaustavljali pohod 20 krat močnejše avstrijske vojske. Po tridnevni borbi so pretrpeli Avstrijci hud poraz in eden izmed poveljnikov si je sam vzel življenje, ker ga je bilo sram, da nI mogel zlomiti odpora malega krdela črnogorskih borcev. Ljute borbe so se nadaljevale vse dni pravoslavnega božiča in ko so Avstrijci dobili pomoč, je bil junaški odpor Črnogorcev zlomljen. Vsem borcem, ki so se žrtvovali pri Mojkovcu, bodo zdaj postavili v spomin lepo spominsko kapelico. * Prva številka »Zvončka«, ki je stopil letos v jubilejno 40. leto, je izšla pestra, zabavna in zanimiva. Sez te po njej, razveselite z njo svojo deco! Darujte v »Zvončkov« sklad za zamejčke in izse-ljenčke! * Pri zaprtju In motniah v prebavi vze mite zjutra. na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice BOUVIER ŠAMPANJEC GORNJA RADGONA * Hišo sta zažgala, da bi beračila kot pogorelca. V vasi Tigeni v bjelovarski okolici je kočar Adam Hekman uvidel, da bi lažje živel kot berač pogorelec, kakor pa kot reven bajtar. Nedavno je svojo kočo zažgal in njegov zgled je posnemala tudi soseda Ana Popovičeva. Nekaj časa sta oba uspešno beračila kot pogorelca, zdaj pa sta prišla pod ključ kot požigal, ca. ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč z uporabo »HERSAN ČAJA« mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu R. W. Pear-sona, šefa zdravnika v Bengali ji (Angleška Indija). — Po dolgoletnih izkušnjah je bila ugotovljena vrednost »HERSAN ČAJA« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih: pri poapnenju žil, bolezni obtoka krvi, ženskih boleznih, boleznih pri menstruaciji (mesečni meni), migreni, revmatizmu, bolezni ledvic, bolezni jeter, želodčnih motnjah, otrovanju, zapeki, gihtu, črevesnih obolenjih, hemoroidih, splošnem in prenaglem debeljenju ter proti zgagi. — »HERSAN ČAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Reg. S. broj 19834-38. u_ Ljudska univerza. V mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu se pris čno v sredo 18. t m. spet redna predavanja. V sredo bo ob 20. predaval docent dr. Fran Zwitter o »Predhodnikih sodobnega nacionalizma«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na aktualno snov. Vstopnine ni. uhiìii! Obveščam vse svoje cenj. odjemalke, da mi je uspelo kupiti v Franciji prav ugodno manjšo količino čipkastega blaga in to v najnovejših modnih barvah in vzorcih. CENA ZA METER JE OD DIN 60 DALJE. Prosim vse, ki hočejo imeti res lepo in apartno plesno toaleto po več ko ugodni ceni, da se pravočasno oglasijo pri nas. Pristavljam, da Imam od vsakega kosa samo za eno do dve obleki. GUSTAV WEILGUNY »Pod Lemenatom« LJUBLJANA, Nabrežje 20. septembra. -nw-m-tTOTiTinwnTntniiiHiii HWfmHniifiiniHiiiHiHiiiwii'iH»'!! mi» Hwiiwwwnwi wwwwiwmnnwnwm—tmwwgn u— Predavanje Prfrode^lovnega društva. O geofizikalnih metodah raziskava-nja rudnih slojišč bo v torek 17. t. m. predaval v mineraloški predavalnici univerze g. inž. dr. mont. Josip Baturič. Te metode, ki se odlikujejo po svojih fizikalnih lastnostih, »o električne ali magnetične ali gravitacijske ali so osnovane na elastičnosti zemeljske površine ter služijo v prvi vrsti za določevanje lege in velikosti nepoznanih premogovnih slorjev pod zemeljskim površjem Važne so pa prav tako tudi v vojaške namene za iskanje podtalne vode in podzemnih prostorov, na pr. kraških jam, ki morejo služiti za stanovanje ljudi in za skladišča hrane in mu-nicije. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Začetek ob 18.15. n— Zveza akademsko izobraženih Sen vabi svoje članice na sestanek, ki bo v torek 17. t. m. ob 20.30 v klubski sobi ka, varne »Union«. Predavala bo ga Pavla Hočevarjev» o kongresu v Edinburgu. Odbor: ___ _______ ________ Pedagoško društvo prireja od 16. do 21. t m. vsakokrat ob 20. v ljudski šoli Mostah vzgojna predavanja. 8tarši so abljeni. u— šentjakobsko gledališče ponovi dre. i izborno uspelo Haškovo satiro na voj-o »Dobri vojak Svejk«. Delo je na Seotja-obskem odru imelo i-^den nsneh kar iriča rekorden ln vprav senzacionalen ose t vseh predstav Ke v'a^a za današ5 jo predstavo izredno zanimanje, se občin-tvo naproša, da si nabavi vstopnice že v xprej od 10. do 12. in 3. do 5- ter eno uro >red pričetkom predstave. Rezervirane stopnice dvignite pravočasno. u— Rfttatrtrne blagajne in lm|Ho«Hl-tvene stroje. Vam strokovno popravi Bota V. Rimandi. Ljubljana. Dvofakova ulica ; telefon 24-07 Grozite ii flompn It Vam v zimskem času Izvrši po globoko znižanih renah Kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO Ki NOVA? pokopališče Sv Križ. Ljubljana - Tel 49 09 CMD DRUŽABNI VEČER S PLESOM dne 21. jannarja 1939 v veliki dvorani Kazine Med. univ. dr. Stanko Jereb Je otvoril zdravniško ordinacijo v Ljubljani Sv Petra cesta 29-1 Ordimra od 9 do 11 ln od 4 do 5 popoldne. — Telefon 36-28 DEPA PANETONI najboljši prigrizek za zajtrk, čajanke, turisti ko, smuko, lov In sploh za vsako priliko. — Pristni samo DEPA. Poskusite prvovrstne PELICONOVE KROFE WOLFOVA ULICA — POLEG »ZVEZDE« in NASPROTI »UNIONA« — TeL 8147. u— Jugoslovanski lutkarski savez sklicuje za ponedeljek 16. t. m. ob 20. drugi debatni večer v 'utkovni dvorani ljubljan. skega Sokola v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste). Vabljeni so vsi. ki se zanimajo za lutkarstvo, ne glede na to, ali so član5 " ne. Vstop prost! u— Lutkovno gledališče Sokola I n* Taboru uprizori v nedeljo 15. t m ob pol 16. prav lepo trodejanko: »Čudodelni lonček«. Vrši se v gozdu, v peklu in v kmečki h^i. Pred igro bo govoril Jurček o ptičkih in tudi prav umetno zazvižgaj lepo pesmico. Prodaja vstopnic od 11. do 12. v lutkovni dvoran« Do 12. ure lahko telefonično. Igral bo Jiirčkov orkester. u— Gdč. Polajnar jeva, gospa Bravni-čarjeva in Slovenski vokalni kvintet nastopijo na CM družabnem večeru v soboto 21. t m. v Kazini, čisti dobiček je namenjen zazgradnjo CM šole pri Sv. treh kraljih nad Marenbergom. u— Liga proti alkoholizmu. Ob zaključku prvega slovenskega treznestnega tedna v preteklem letu se je izmed sodelujočih zastopnikov javnh in zasebnih kor-poracij ustanovil prinravljalni odbor za Ligo proti alkcholizmu, da pripravi vse potrebno za ustanovitev le te. Odbor je svoje delo dokončal, pravila so potrjena in na zadnji seji se je odločil za ustanovni občni zbor, ki bo v ponedeljek 16- t m. ob pol 20. v magistratni sejni dvorani. Vljudno vabimo vse one, ki se za delo Lige proti alkoholizmu zanimajo, da se ustanovnega občnega zbora udeleže. Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu. u— V počastitev Spomina ljubljenega nečaka pok. Branka Borštnika, sina dr. Vladimira Borštnika, sta namesto cvetja na njegovo krsto darovala Edvard Hrcva^ tin in njegova sestra Brna Hrovatinova, učiteljica v Mostah, v gradbeni sklad Sokola Ljubljana-Moste 250 din. Iskrena hvala u— Ob obletnici smrti g. dr. Alfreda šerka je prejela Diužba sv. Cirila in Metoda v počastitev njegovega spomina din 200. Iskrena hvala! u— V počaščenje pokojne gospe Josipi, ne Stare je mesto cvetja daroval mg. ph. Anton Ustar, lekarnar v Ljubljani za mestne reveže 150 din. Mestno poglavarstvo se dobrotniku revežev naj'epše zahvaljuje ter opozarja na čim pogosteje upoštevanje gesla »Počastimo rajne z dobrimi deli!« u— Tragična Smrt mladega pravni »ta. Včeraj je bila mestna reševalna postaja nekaj minut po 12. po telefonu obveščena, da se je v gezdu nad Tivolskim gradom ustrelil mlad človek in da leži srnrt-nonevarno ranjen v snegu. Reševalci so takoj pohitefli z voz'-m in našli v gozdu nad parkom lepo oblečenega miilenlča z rano v sencah, iz katere je v curkih lila kri. Takoj so ga prepeljali na kirurški oddelek ,kjer so se zdravniki z vso vnemo zavzeli zanj a vse je bilo zeiman. Po nekaij urah trpljenja je ranjenec izkrvavel, ne da bi bil poprej razjasnil skrivnost svojega obupa nad življenjem. V nesrečnem samomorilcu so pozneje spoznali 21-letnega aibsolviranega pravnika Rada T. iz Livarske ulice. Bodi p'ikojniku žemljica lahka, hudo prizadeti rodbini izrekamo iskreno sožalje! V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno Izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo m Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. Senzacionalen in zanimiv film »Kronski bisen« v kinu Unionu. Sacha Guitry je danes eden najslavnejših teatr-skih in filmskih umetnikov, pa tudi pisateljev, ki se ponaša že s ce o vrsto odLčnih filmskih del, v katerih tudi sam nastopa. Po vsem svetu doživljajo njegovi filmi triumfalne uspehe, zlasti, ker je on v res žiji filma pokazal docela novo smer. Eno njegovih najodličnejših filmskih del je veliki film »Kronski biseri«, v Katerem nam podaja zgodovino sedmih draguljev ter nam živo popisuje njihovo zgodovinsko pot od L 1518 dalje pa do najnovejše dobe, do L 1937. Cela vrsta zgodovinskih osebnosti nastopa v tem filmu. Koliko ljubezni, strasti, smrtnega sovraštva, mržnje in nesreč je bilo navezanih na zgodovinsko ogrlico s temi sedmimi biseri, od katerih so štirje vdelani v angleško kraljevsko krono, bo občinstvo razvide o iz filma samega, ki ga kot eno najreprezentativnejših francoskih filmskih del, zlasti pa še kot umetn no mojstra Sache Guitry ja prav toplo priporočamo v ogled. u— železniško strokovno filmsko preda-vanj« bo danes od 10 do 12. ure dopoldne v kinu »Sloga« kjer se bodo predvajali strcJkovni tehnično-kulturno-poučni filmi, kot so bili objavljeni v 1® akih. Vabimo vse železničarj? na to zanimivo predavar nje. Oblas-ni odbor UJNžB Ljubljana. Šivalni in prikrojeva.nl kakor tudi gospodinjski tečaji se zopet prično. Prijavite se v pisarni železničarske menze, Pražakova št. 19. Zeleznlčarski premog. Pišejo nam: Železničarji, aktivni in upokojeni, uživajo to ugodnost, da lahko premog po razmeroma ugodni ceni naročajo na kolodvoru, dobavlja pa jim ga tukajšnja kurilnica. Kakšen sistem vlada pri tej dobavi, se nazorno razvidi iz dejstva, da železničarji, ki so ga naročili že v novembru ali celo v oktobru, do srede januarja premoga še zmerom niso prejeli Zlasti upokojenci so obsojeni na zmrzovanje. Zaman moledujejo zdaj v kurilnici, zdaj na ravnateljstvu, pa spet v palači TPD na Aleksandrovi cesti, premoga pa le ni in ga ni. Ne moremo razumeti, kdo je tega obupnega stanja kriv Naročniki sami gotovo ne, saj morajo račun za dobavo poravnati takoj pri naročilu, za razvažanje premoga pa je tudi zmerom dovolj voznikov na razpolago Krivda zadene torej edino kurilnico, ki premoga ne naroči o pravem času in v zadostni količini. Prosimo tiste, ki odločajo, naj energično posežejo vmes in urede stvar, preden se razcvete nova pomlad. VELESENZACIJA! Danes premiera ! Veličasten film, Id Vam pokaže usodo 7 krasnih biserov, ki jih je podelil papež Klemeni VU. svoji nečakinji Katarini Medici in od katerih so 4 biseri danes vdelani v angleško kraljevsko krono. Senzacijonalni dogodki v zvezi s temi biseri od leta 1518 do leta 1937! V tem gigantskem filmu ljubezni, strasti, oboževanja, srda, smrtnega sovraštva, ubojev in fatalnih nesreč nastopajo zgodovinske osebnosti papež Klement VII, Katarina Medici, Maria Stuart, kraljica Viktorija, Elizabeta, Napoleon, Henrik VIII itd. Po vsem svetu je imel ta film ogromen uspeh ! Predstave ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79. m Češki nacionalni film GENERAL ŠTEFANIH. (HIMNA SVOBODE) V gl. vlogi: Zvonimir Rogoz Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri in jutri ob pol 9. uri. ÜOKOLI i PoMeCajte in podpirajt< « o k o I s k i kino Prihodnji spored: Rumena zastava KINO SLOGA, teL 27-SO. Danes ob 15., 17., 19. In 21. uri ! t a d lì tattat Hans söhnker — fita benkhof, L VAU L AIV Ad rose stradner — ursula deinert Film, ki daje po svoji vsebini toliko zabavnih domislekov ln razvedrila, da ne bo gledalca, ki ga ne bi navdušil! _ Povečajte blesk svojega smehljaja s Kolynosom ! Lepota, Vaša osebna privlačnost, zavisita od zdravih, svežih in lepih zob. Kolynos napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha. Varcujte — Kupite seübo tubo. u— V petih urah se naučite vseh najvažnejših družabnih plesov za letošnje prireditve edino v Jenkovi šoli, Kazin*-Zvezda. Posebne plesne za posameznike šn družbe po dogovoru vsak dan. u— Namizna jabolka: bobovec, ananas, čebular, gambovec v veliki izbiri od 4.50 naprej. Jabolka za kompot 3 din. Fr. Kham, Kongresni 8. Dr* Pavla Pestotnik Ali V torek 10. t. m. je proslavil v krogu svoje družine in najožjih prijateljev svojo 601etnico odlični nacionalni delavec, upokojeni profesor dr. Pavle Pestotnik. Na prav prisrčen način je proslavila 601etnieo svojega prvega staroste zavedna sokolska družina na Taboru v Ljubljani. V njenem imenu je posetila dr. Pestotnika tudi posebna deputacija pod vodstvom sedanjega staroste inž. Bevca, ki se mu je z lepim govorom prisrčno zahvalil za njegovo delo v taborski sokolski družini od njene ustanovitve pa vse do zgraditve ponosnega sokolskega doma. Dr. Pestotnika je obiskala tudi deputacija vodstva ba- novinskega in sreskega odbora JNS v Ljubljani ter mu čestitala k njegovemu življenjskemu jubileju z željo, da bi še dolgo ostal v vrstah naprednih in nacionalnih borcev. Zvečer je bil v restavraciji »Zvezdi« sestanek najožjih sokolskih in političnih prijateljev dr. Pestotnika, na katerem je bila izrečena cela vrsta zdravic za jubilanta. Dr. Pavle Pestotnik je doma iz Tuhinja pri Kamniku, študiral pa je srednjo šolo v Ljubljani in univerzo v Pragi. L. 1907. je nastopil službo profesorja najprej na poljanski gimnaziji, nato pa na takratnem lice ju, sedanji mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Na tej je ostal do svoje upokojitve. Ves čas od študentovskih let dalje se je živahno udejstvoval v najrazličnejših panogah javnega življenja in bil vedno med prvimi delavci v nacionalnem in naprednem taboru. V glavnem pa je vendar le bilo njegovo življenje posvečeno sokolstvu, katerega pripadnik je postal že kot srednješolec, ko je telovadil pri matičnem, takrat še edinem Sokolu v Ljubljani. Bil je med prvimi Slovenci, ki so se odločili za študij na praški univerzi. Tako je imel priliko, da je v srcu sokolskega gibanja študiral sokolsko delo in sokolske študije. Aktivno je sodeloval v praškem sokolskem društvu na Mali strani. Ko je tako bolj in bolj pronical v sokolsko delo in sokolsko misel med Čehi, se je v br Pestotniku še bolj utrdilo spoznanje, ki se je bilo rodilo v njem že poprej v Ljubljani, da je treba tudi sokolstvo med Slovenci duhovno poglobiti in razširiti njegov delokrog. Z neomajno vnemo, ki jo daje vera v veliko stvar, se je po povratku v Ljubljano lotil te naloge. Da se v Ljubljanskem Sokolu ne bi izzvala nepotrebna trenja, se je s krogom enako mislečih telovadcev odločil osnovati drugo sokolsko društvo v Ljubljani, to tembolj, ker je bila potreba po njem že kar na dlani In ustanovili so Sokola I na Taboru. Lokal so imeli v gostilniški sobi, za telovadbo so šale čez nekaj časa dobili šolo na Ledini in tudi število članov je bilo v začetku skromno. A vsi so verovali v potrebo in koristnost naloge, ki so si jo bili zastavili pod vodstvom dr. Pestotnika Ta je bil duša reformnega po-kreta in obenem neumoren delavec. Vodil je najrazličnejše oddelke in neštete tečaje. Njegovo delo je pognalo take korenine, da jih tudi vojna vihra ni mogla več zamoriti. Po osvoboditvi se je delo nadaljevalo še z večjo vztrajnostjo in vnemo, tudi sedaj pod vodstvom in z neumornim sodelovanjem dr. Pestotnika. Društvo je raslo od leta do leta, njegove ideje so bolj in bolj prodirale v vse slovensko in tudi ostalo jugoslovensko sokolstvo. Krono svojemu življenjskemu delu pa je postavil dr. Pestotnik z zamislijo sokolskega doma na Taboru in z njeno izvedbo. S ponosom in z zadoščenjem lahko gleda br. dr. Pestotnik na svoje življenjsko delo v sokolstvu. Vsa velika sokolska družina pa mu ob njegovem jubileju čestita s hvaležnostjo in z iskrenimi željami, da bi ga čilega in zdravega, kakršen, je ob svojem jubileju, imela v svojih vrstah še dolgo,, dolgo vrsto-let. Zdravo 1 U— Nova pridobitev v središču Ljubljane. z dograditvijo nove palače hctela »Slona« se je križišče pred pošto, ki že od nekdaj velja za srce Ljubljane, še ži-vahneje razgibalo, v enega izmed pritličnih prostorov nove palače, na vogalu Prešernove ulice in Tyrgeve ceste — ta vogal utegne biti prav najprometnejša točka vsega našega mesta — se je vselila podružnica renomirane Slamičeve delikatesne trgovine, ki je s tako izbranim oku-scim uredila prodajalno in izložbe, da je lahko vsem našim trgovcem, a posebej še trgovcem svoje stroke, za vzor. Ljudem, ki zmerom v trumah postajajo okrog pošte,' je čakanje na tramvaj ali na randevu postalo kar manj dolgočasno in nestrpno, saj lahko čakajoči po mili volji koketirajo s pečenimi piskami, okusno aranžira-nimi sendviči ali pečenimi gnjatmi, ki so skrbno razvrščene za steklom. Tako smo tudi v središču Ljubljane dobili trgovino, v kateri lahko kupiš kar gotovo malico ali večerjo, ne da bi ti bilo treba še dcma peči in cvretL Poleg mesnine in rib vseh vrst pa so zmerom na razpolago še najrazličnejša druga jedila, še posebno bega to pa je založen sadni oddelek najboljših jabolk, hrušk, banan in vsega, kar dajejo domače in tuje zemlje. K odlični ureditvi prodajalne smemo tvrdiki iz srca čestitati. u— Kidanje snega v Zagrebu in Ljubljani. Od mestnega tiskovnega referenta smo prejeli. Ljubljanski dnevniki so te dni po zagrebških listih posneli poročilo, kako zagrebška občina skrbi, da čim prej spra# vi sneg z ulic in cest. V ljubljanskih listih smo citali, da stane kidanje snega zagreb. ško občino vsak dan 25.000 din in da j« Zagreb najel kar 5000 de'avcev za kidanje snega. Kdor pa te številke le malo bolj natanko pogleda, vidi, da za 25.000 din na dan ni mogoče zaposliti 5.000 delavcev. Ce bi Zagreb tem 5.000 delavcem plačeval samo 4 din na uro, bi samo na uro izdal za kidanje snega 20.000 din in tako za 8 ur na dan 160.000 din. K tej impozantni vsoti pa moramo prišteti še prav tako veliko vsoto za vožnje, da bi torej moral Zagreb vsak dan izdati precej nad četrt milijona dinarjev samo za spravljanje snega. S 25.000 din, kakor pa ljubljanski dnevniki navajajo, bi pri 5.000 delavcih in primernem številu voz ne mogli delati niti celo uro. Ko je v Ljubljani zapadel sneg, je moralo mestno cestno nadzorstvo za-; posljevati po 500 do 600 delavcev, da je kidanje in odvažanje snega veljalo po 30 tisoč do 32.000 din. Ce torej ljubljanske izdatke za kidanje snéga primerjamo z zagrebškimi stroški 25.000 din, se moramo prepričati, da mala Ljubljana v primeri z velikim in bogatim Zagrebom po takih podatkih izda trikrat toliko za sna-ženje ulice in ceste kakor Zagreb. ■iiiiMtiniiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiinitwitiiniiiiMiiiiniiiiniiiiiiiiiurtiiiituiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui ZADOVOLJNI BOSTE, ako se pravočasno naročite na novi letnik ilustrirane revije ŽIVLJENJE IN SVET i itiiiiiHiiniiiitiiliiilitiiiiniiiiiiHiitaiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiilillliltiiiiiiiiiilimiiHltiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitimiittiifi = I v novi opremi In na lepem papirju. | Naročila sprejema uprava revije Ljubljana — Aleševčeva ul. 16. I Zahtevajte prospekte! .'-..s- tiiiii:jii!iH::iiiii!iiimiiimiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^ u— črno-bela reduta. Klub primork opozarja na to edinstveno prireditev, ki bo presenečala obiskovalce, nudila vsestranski užitek, tako po opremi dvorane, ki bo nadvse originalna, kot po uboju, neprisiljenem razpoloženju, lepih maskah, izvrstnem buffe tu — kar vse je tradicija tega lepega večera. Sestavljajo se tudi skupine mask, za nasvete se obrnite na plesnega mojstra g. Jenka ali na klub sam pismeno, Miklošičeva cesta 13. Gospodje ali dame, ki se žele priključiti ali sestaviš tt kako skupino, naj se prijavijo klubu ali g. Jenku. Tajnost zajamčena. Z malimi sredstvi se da pripraviti lepe in originalne maske. Najlepša maska in skupina prejmeta lepe nagrade. Pripravite se, pohitite, skupine naj bi prišle tudi lz Celja, Kranja, Jesenic, Maribora, Ljubljana jih bo gostoljubno sprejela. — Odbor. HIÖ TAKO NE SKSAJŠA DOLGOČASNE NEDELJE kakor revija .Prijatelj". Sporočite svoj naslov opravi »PrijateljLjubljana, Dalmatinova 8/J , da Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. NEVESTE! Kompletne tale: volneno blago za obleke in plašče, črno in barvasto svilo, belo blago za posteljno perilo, prešite odeje: svilene, klotaste, volnene in flanelaste, posteljne garniture i.t.d. dobite v dobri kvaliteti in poceni pri manufaktunri trgovini JANKO ČEŠNIK, LJUBLJANA, Lingarjeva. u— Ple«ni zavod »Jenko« v Kazini (Zvezda) ima vSako nedeljo ob 16. url popoldan8^ pie», vsak ponedeljek ob 20. za-četnišKi tečaj za novince, ki se še sprejemajo, vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja in vsako sredo ob pol 21. izpopolnjevalni tečaj s pouKom novosti. Dijaki (.-nje) imajo popust. Sezona traja do 15. marca. . i ■ u— Prijetne družabne plesne vaje pri- i I pravi ja novoustanovljeni ženski odseK I društva Soče v Ljubljani s sodelovanjem častnega pokroviteljstva v dvorani Tr-govakicga doma. Razgibati hoče družabnost s skromnimi stroški, skrbeti za vna-njo uglajenost in zdravo, veselo sproščenost našega mladega človeka po njegovem končanem dnevnem poklicnem delu. Rame stanovske kroge želi zbližati v neprisiljeni zabavi in razgoveru, da se bodo izmenjavale in kresale misli v duhu konstruktivnega optimizma, volje do dela in vere v svetlo bodočnost. Materialne koristi ,ki bi preostale od teh večerov, se bodo darovale za narodnoobrambne težnje. Vstop k vajam bo le proti izkazu vabila, ki se dobi v prostorih Soče, Kralja Petra trg 8, podpritličje, od 4. do 6- ure. Otvoritvena vaja v četrtek 19. t. m. Danes ob 1430, 1730, 2030 uri „Jošivara" in „Nož, ki je razbil banko" — Kino Moste Iz Maribora a— Prvi župni smučarski zlet. Mariborska sokolska župa priredi letos svoj prvi smučarski izlet s smučarskimi tekmas mi 5. februarja v Guštanju. Organizacijo je prevzelo Koroško sokolsko okrožje. Lični lepaki s soko'skim tekmovalcem vabijo na zlet vse sokolske smučarje. Kovinski _,nak bo vsem udeležencem prijeten spo min na zlet. železniške zveze so zelo ugodne. Vlak odpelje iz Maribora ob 5.40, vrni, tev ob 20.30. Za one, ki pridejo že v soboto zvečer, je preskrbljeno ceneno prenočišče po 2 ali 4 din. Celodnevna prehrana bo za 16 din, kosilo po 5 do 8 din. Članstvo in naraščaj tekmujeta v smuku in smuških likih na progah, ki so primerne tudi manj izurjenim. Sokoli-smučarji! Pripravite se za prvi smučarski zlet. Pohitimo v nedeljo 5. februarja v Guštanj, da pokažemo moč obmejnega sokolskega smučarstva, da se spoznamo in da preživimo v bratski družbi lep zimski praznik. Zdravo! Železno pohištvo ln otroške vozičke V9eh vrst nudi najceneje „OBNOVA" - F. NOVAK JURČIČEVA UL. 6. Dobra knjiga Je naš najboljši prijatelj.. . Ne zapusti nas v dneh skrbi aH nesreče... zabava nas, uči v mladosti-in tolaži v poznih letih (Smlles). , _ i... Da bereš dobro, ne «meS slabega; kaJU življenje je kratko, čas ln moči omejene. (Schopenhaner) a— V Ljudski univerzi ni jutri nobene prireditve. V četrtek in petek bo predaval upokojeni načelnik ministrstva dr. Stampar o sodobni Kitajski. Naš znameniti hi-gienik, se je mudil več let na Kitajskem in je globok poznavalec tamkajšnjih razmer. Skioptične slike in film. a— »Gledališče mladega rodu«. Danes dopoldne so nameravali ustanoviti društvo »Gledališče mladega rodu«, ki naj bi redno uprizarjalo umetniško, pedagoško in narodnostno vredna dramska dela za mladino in skrbelo za pedagoško vrednost uprizorjenih predstav. Zaradi nenadnih ovir pa je ustanovitev »Gledališča mladega ro9 du« za nedoločen čas preložena. a— živahno silvestrovanje mariborskih pravoslavnih vernikov je bilo v petek v kavami »Jadran«. Do polnoči so zabavali številno občinstvo pevci Jadranovci, ga. Brumen-Lubejeva, Božo Podkrajšek in Mario Jarc. Protali Ivoševič je imel opol» noči kratek nagovor in je želel vsem navzočim veselo in sftčno Novo leto. Sledila je silvestrovska zabava, ki jo je s kolem otvoril mestni poveljnik general Ceda Sta-nojlovič z gospo perhavčevo. V prijetnem razpoloženju, ki je trajalo do ranega jutra. so mariborski pravoslavci stopili v novo leto. a— Zahvala. Tudi letošnji III. sokolski ples, ki se je vršil v soboto 14. t. m. v vseh prostorih Sokolskega doma. je bil izredno dobro obiskan in je v vsakem ozi-ru lepo uspel. Mariborska nacionalna javnost je ponovno dokazala, da zna ceniti stremljenja in idealno delovanje naših Sokolov. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev smatra ob tej priložnosti za svojo dolžnost, da javno izreče toplo zahvalo vsem onim številnim prijateljem, ki so z udeležbo, s sodelovanjem, s prispevki ali na katerikoli drug način pripomogli sijajnemu uspehu letošnje prireditve. a— Društvo »Jadran« obvešča članstvo. da bo letošnji redni letni občni ^— v ne-deljo dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Narodn^sra doma. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. a— Sprememba gledališkega repertoarja. Radi obolelosti v ansamblu se namesto napovedane današnje popoldanske predstave »Aida« uprizori letošnji operetni šlager »Vse za šalo«, nakar se posebno opozarjamo zunanji obiskovalci. a— Obsojen ubijalec. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj dopoldne 231etni Gabrijel Damiš, doma iz Zgornje Korene v Slovenskih goricah, ker je 29. junija 1938. v Zgornji Koreni zabodel 17 letnega posestniškega sina Viljema Vičan-skega. Pri razpravi se je Damiš zagovarjal s silobranom, dočim so nekatere priče drugače izpovedale. Damiš je bil obsojen na 4 leta in mesec dni robije ter na izgu, bo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. a— še vedno žrtve poledice. 53 letna uradnikova žena Jožefa Cvetnič iz Kosar-jeve ulice 38 je padla na poledenelih tleh in si zlomila desno nogo. Slična usoda je doletela 411etnega ključavničarja državnih železnic Evgena Rlbariča iz Frankopan-ske ulice 1, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Reševalci so oba ponesrečenca ods premili v bo'niSnico. a— Karambol. Na najnevarnejšem ovinku pred znano Frančekovo gostilno pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah sta trčili vozili avtoprevoznika Vinka Ceha iz Sv. Lenarta in Benkov tovorni avto iz Murske Sobote. Pri karambolu sta bili obe voz'li v prednjem delu poškodovani. Orožniki so po izvršenem ogledu ugotovili, da je bila nesreča neizogibna. Nujno potrebno je, da se cesta na tem ovinku razširi in da se postavijo varnostni signali. Iz Jesenic s— Zv«čni kino Radio bo predvajal danes ob 3. uri popoldne in 8. zvečer prekrasni češki velefiim »Nedolžnost« z Lido Baarovo v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »13 stolovc. 17 Ptufa j—Zv«čni kino Ptuj bo predvajal dan*« ob pol 19. in pol 21. film »Nespretni ljubimec«. Razen tega se bosta predvajala kot dodatek Foxctv tednik in -kulturni film. Ljubitelji m ljubiteljice lepe Knjige samo za 20 dinarjev mesečno dobite lahko vsako leto 4 velike, krasno opremljene knjige trajne vrednosti in poleg teh še vsak mesec zanimivo leposlovno revijo Modro ptico. Ako hočete najceneje osnovati dragoceno domačo knjižnico, ki Vam bo v veselje in v ponos in v kateri boste imeli dela, ki jih bodo brali še Vaši potomci, se naročite na knjige Modre ptice. Založba Modra ptica izda za svoje redne naročnike vsako leto 4 obsežne knjige največjih svetovnih ali domačih pisateljev. Vse knjige so tiskane na finem papirju, krasno vezane in po potrebi opremljene tudi s slikami. Povprečen obseg .vsake knjige znaša 300 — 400 velikih strani, pogosto celo več. Knjige izhajajo v četrtletnih razdobjih, in sicer tako, da prejmejo naročniki prvo knjigo v začetku decembra, drugo v začetku marca, tretjo v začetku junija, četrto knjigo pa v začetku septembra. Poleg tega izdaja založba tudi zanimivo mesečno leposlovno revijo »Modro ptico«, ki jo prejemajo naročniki na te redne knjige brezplačno. Tako je založba v preteklih devetih letih svojega obstoja izdala celo vrsto velikih svetovnih romanov, biografij in drugih knjig, ki krožijo danes med slovenskim čitajočim občinstvom in krase njegove knjižnice. Stopite tudi Vi v široki krog naših bralcev in se naročite na naša redna izdanja, ki so letos, v desetem letu založbinega obstoja, še posebno bogate m zanimive. Publikacije, ki jih prejmejo naši naročniki v tekočem letu 1938'39 so sledeče : ' John Knittcl Madame Curie i j I John Knittel: VIA MALA I I (roman, trilogija) John Knittcl je največji sodobni švicarski pisatelj. Njegova dela se odlikujejo zlasti po veliki človeški toplini in do dramatičnosti stopnjevani napetosti. Njegovo največje delo je ogromna trilogija, katere glavno dejanje se godi ob gorski švicarski cesti »Via mala« (Cesta zlà). in po tej cesti ima roman tudi naslov. Ob tej cesti stoji dom, kjer so otroci ubili svojega očeta in tako maščevali njegovo nasilnost. Pisatelj nam v tem romanu na pretresljiv način rešuje vprašanje o »zločinu in kazni«. »Via mala« je izšla že v decembru in zbudila silno navdušenje med bralci. Novi naročniki jo lahko dobe takoj. Delo obsega nad 500 velikih strani. Prevedel ga je Vladimir Premru. Eve Curie : MADAME CURIE (biografija) To je obširen in pretresljiv življenjepis o eni največjih žensk, kar jih pozna zgodovina. V tej knjigi nam Eve Curie (izgovori: Kiri) pripoveduje prečudovito življensiko zgodbo svoje velike in po vsem svetu slavne matere, velike znanstvenice, iznajditeljice radija, a obenem tudi požrtvovalne žene. matere in tovarišice. Svetovna literatura pozna le malo del, ki bi člo%reka tako do dna prevzela in ga napolnila s tako globokim spoštovanjem do velike človečnosti. Knjiga bo vsebovala tudi več slik. Obsegala bo nad 300 strani. Izšla bo v začetku marca. Prevaja jo Stane M e 1 i h a r. M aria Boršnik: AŠKERC (monografija) T© zanimivo knjigo o enem naših najpomembnejših mož bodo naši bralci pozdravili nedvomno z največjim navdušenjem V njej je naša odlična znanstvenica dr. Mar ja Boršnik s svojim Večletnim delom zbrala vse, kar je bilo le mogoče izvedeti o Aškercu, tej najbolj zaprti in zato tudi do sedaj še skoro docela neznani postavi našega slovstva. V zajetni, okoli 300 strani obsegajoči knjigi nam avtorica pripoveduje o Aškerčevem življenju in delovanju, pa tudi o dobi. v kolikor sc ga je neposredno dotikala. Knjigo bodo krasile številne slike. Izšla bo v začetku junija. Aškerc I 4 I Karl Sovy: SAMOTNI KftEŠIN I ' (roman) To je roman velikega sodobnega češkega pisatelja, v katerem nam v plastičnih barvah riše življenje in mračno usodo ljudi v samotnem, od vsega sveta pozabljenem Krešinu. Prikazuje nam njihova rojstva, ljubezni, strašni boj za obstanek in umiranje. To je v marsičem na Maksima Gorkega spominja-joča zgodba o ljudeh, ki so obsojeni na najnižjo stopnjo člo-vešike družabne lestvice in ki so tako rekoč brezpravni. Delo bi zaslužilo, da bi bilo prevedeno v vse jezike. V slovenščini bo izšlo v začetku septembra. // Prevaja ga V 1 a d i m i r Levstik. Karl Novy MODRA PTICA Leposlovna revija Leto X. MODRA PTICA (leposlovna revija) Poleg teh štirih knjig prejemaijo naročniki še lepo in zanimivo urejevano leposlovno revijo »Modro ptico«. V njej sodelujejo najboljši domači pisatelji z zanimivimi povestmi, novelami, črticami, članki, potopisi, kritikami in poročili iz domačega in svetovnega slovstva. Revija Modra ptica izhaja v začetku vsakega mescca in je nekaka stalna vez med založbo in bralci. Naročniki na naše redne knjige prejemajo revijo Modro ptico kot dodatek h knjigam. Kdor pa se hoče no-ročiti samo na to revijo, plača 100.— din. Cene: Celoletna naročnina znaša: na knjige v platno vezane......din 240.— „ » v polusnje vezane.....din 300.— To naročnino plačajo naročniki lahko v enakih mesečnih obrokih po 20.— din, ali 25.— din. Enkratna pristopnina znaša 10.— din. Poslovno leto založbe Modre ptice se prične vsako leto s 1. decembrom in traja do 30. novembra prihodnjega leta Zato morajo biti plačani vsi obroki najkasneje do 30. novembra. Izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: Založba MODRA PTICA v Ljubljani Telefon 31-63 Cesta 29« oktobra št. 1. Tu odrežite.- NAROCILNICA. — ZALOŽBI MODRI PTICI V LJUBLJANI V smislu gornjega oglasa se naročam na redne publikacije Vaše založbe Pošljite mi štiri redne letne knjige in vsak mesec leposlovno revijo. Knjige naj bodo vezane v platno* — polusnje*. Letno naročnino din 240.—* din 300__* bom plačal takoj* — v obrokih po din . . . .*. Vso naročnino bom plačal najkasneje do 30. novembra t L Pošljite mi položnico, da nakažem prvi obrok kakor tudi pristopnino din 10 — Nato mi pošljite že izišlo knjigo »Via mala« in izšle zvezke revije »Modre ptice«. Ta naročilo je zame nepreklicno. Ako prihodnjie leto ne bom želel biti več Vaš naročnik Vam bom javil svoj odstop najkasneje do 1. oktobra t. 1. Točen naslov: IME: POKLIC: KRAJ: DATUM: » Nezaželeno, črtajte. Izpolnite natančno in razločne^ Podpis. Iz Celja is— Zanimiv industrijski proce« pred sodiščem v Celju. V naše včerajšnje poročilo o tem procesu so se pri telefonskem prenosu vrinile nekatere napake. Namesto litobon in Ltobonski se mora seveda pravilno glasiti litopon in litoponski. Odvetnik dr. Ernest Kalan, ki je zagovarjal gg. Miloševiča in Detelo, ni bil vodja obrambe, ker po naravi slučaja samega vodstvo obrambe ni bilo potrebno. Odvetnik dr. Juro Hrašovec je zagovarjal inž. Pi be mika, odvetnik dr. Pintar pa g. Jezernika. KINO METROPOL. Danes ob 16., 18.30 in 20.30 največji pevski film sezone „NANO N" V gl. vlogi: Erna Sack-Johannes Heesters. e— V celjskem gledališču bosta podmladka Jadranske straže na drž. dekliški in meščanski šoli danes ob 16. ponovila Golievo krasno božično igro »Petrčkove poslednje sanje« v režiji g. J. Tomažiča. Igra, ki je dosegla že na Štefanovo izreden uspeh, bo nudila mladini in tudi odraslim lep užitek. KINO UNION. Danes ob 10. uri nepreklicno zadnjikrat nastop „S v e n g a 11 j a" Ob 16., 18.30 in 20.45 monumentalno delo češke umetnosti „Poročnik Rjepkin" e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici dekliške meščanske šole bo predaval jutri ob 20. direktor Aeroputa dr. Stane Rape iz Ljubljane o razvoju letalstva v Sloveniji Obiščite to zanimivo predavanje v čim večjem številu ! Ulitimi iiiiruiii(fiii:>rii(ftiiiiittiitiiitiiii(irititiiiiitiitiniftiiiiiflTifriiiiiifiiittitrrtifri«iiifiTiiitiiiiiiiiiTiiiiiii(iinirirM PAZI NA DENAR! Glej oglas na strani malih oglasov pod: »RAZNO«. -Ultimi t! mnittiBaiii>iiiimiitMtMHMHii:imnHw e— Celjski mestni svet bo imel redno sejo predvidoma v petek 20. t. m. ob 18. Kakor čujemo, je podal odvetnik dr. Jakob Hodžar ostavko na mandat člana mestnega sveta in na funkcijo pravnega referenta v mestnem svetu. Najbolj priljubljena predpustna prireditev »III. CELJSKI KARNEVAL. 11. februarja v Narodnem domu. Iz K .raglila 21» januarja AKADEMSKI PLES v KRANJU Uvodni koncert gospe Vere Majdičeve in gospoda direktorja Horaka. r— Kino Narodni dem prikazuje danes Konrada Veidta v znamenitem velefilmu »Rdeči plašč«. Iz Zamrla z— Pogreb druge žrtve nesreče v rudniku. Pri hudi nesreči v kotredeškem rovu je bil 37-letni radar žane Jere hudo opečen in mu tudi v ljubljanski bolnici niso mogli rešiti življenja. V sredo opoldne je izdihnil, naslednji dan pa so njegovo truplo z av-tofurgonom prepeljali v Toplice ter doma položili na mrtvaški oder. številno občinstvo je kropilo nesrečno žrtev ter okrasilo mrtvaški oder s evetiem. V petek popoldne pa je Jereta velika množica spremljala na njegovi zadnji poti. člani pev-sk€'.ga društva »Loški glas« so mu zapeli tri žalostinke. To društvo je sklenilo, da bo pelo pri pogrebu vsakega ponesrečenca. Nesrečni rudar Jere bo ohranjen v lepem spominu. z— Planinsko in lovsko rajanje bo tudi letos v soboto 21. t. m. zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma. Del čistega dohodka te prireditve gre vedno v dobrodelne namene in upamo, da bo imela tudi letos prireditev dober obisk. Da bo prireditev v vsakem ozžra ustrezala, jamčijo vnete priprave prirediteljev. Iz Tr&sveli t— Društvo »Rejec malih živali« v Trbovljah priredi od 15. do 18. t. m. razstave kanarčkov in rejskih izdelkov vFor-tejevi gostilni. Vsi ljubitelji petja kanarčkov vljudno vabljeni! Iz Hrastnika ■—h Umrla je po dolgi mučni bolezni 69-letna Marija Ojstršek, žena zidarja v steklarni. Pokopali so jo na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! prizadetim naše sožoalje! h— Himen. Poročil se je g. Stanko Groz-nik, rudniški nameščenec v Hrastniku z gdč. Marijo Bauerheimovo, hčerko hrast-niškega trgovca. Obilo sreče! h— Zvočni kino Sokol predvaja danes film »Brezsmrtna legija«. Iz Sloveniega Gradca sg— župni smučarski zlet. Ena največjih smučarskih prireditev, kar jih je do-sedaj bilo v naši Koroški, bo brez dvoma župni smučarski zlet, ki ga priredi 5. februarja mariborska sokolska župa. Zlet bo v Guštanju. kjer bodo župne tekme v smuku in slalomu. Na ta veliki sokolski zlet bo vozil iz Maribora tudi poseben vlak. fig— Vljudno javljam, da sem prenovila svojo strojno pletarno in se najtoplejie priporočam. Viktorija Suhadolnik. Iz Dravograda cl— Neznana samomorilka. V petek dopoldne je skočila z mostu v Dravogradu v Dravo neznana mlada ženska. Strašnemu prizoru je prisostvovalo precej oseb, vendar nihče ni mogel samomorilke zadržati in je pred očmi ljudi utonila v dravskih valovih. Vzrok samomora je neznan in orožniki se prizadevajo dognati identiteto mlade samomorilke. d— »Sokolski zimski dan«. Dravograjsko sokolsko društvo bo priredilo na sokolski zimski dan 29. januarja svojo prvo društveno smučarsko tekmo, ki bo obenem izbirna tekma za smučarski zlet mariborske sokolske župe. d— Občni zbor dravograjskega sokolskega društva bo V nedeljo 15. januarja. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna! d_ Nov kino. Znani nacionalni borec g. Puncer iz Slovenjega Gradca je te dni pričel z rednimi kino predstavami v tukajšnjem Sokolskem domu. G. Puncerju že-limo, da bi podjetjedobro uspevalo!. Drama krasne, nepozabne vsebine in lepote! Višek filmske tehnike, režije in igre ! William Powell kot umetnik v velefilmu REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Luise Rainer kot model, KINO MATICA 21-24 maibin Danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri! M P O rr. Prvi dan uspehov v Kranjski gori II. zlet gorenjskih smučarjev se je pričel s teki, kjer je med seniorji zmagal Lojz Klančnik iz Moj stran Rekordna udeležba tekmovalcev Kranjska gora, 14 januarja. Nič dobro ni obetalo, ko je danes jutranji brzi vlak odhajal iz mokre in goste ljubljanske megle prota Gorenjski Karavanke so bile pokrite z debelim pajčola-nom in nikjer ni bilo nobenih znakov, da se bo vreme spremenilo. Odjuga je silila v kosti prav do Jesenic, toda potem je bilo zmerom hladneje, bolj ko smo se bližali Kranjski gori. Nič več se nismo bali za dober uspeh II. zleta gorenjskih smučarjev! Kranjskogorci in GZSP kot prireditelj so zlet dobro pripravili. Organizacija za sprejem ogromnega števila tekmovalcev in funkcionarjev» je bila brezhibna in videlo se je povsod, da so na delu ljudje, ki svoj posel razumejo. Na I. zletu v Bohinju je bilo okoli 200 tekmovalcev, sedanji pa je po udeležbi še prekosil onega in predstavlja z nad 350 sodelujočimi rekord, ki ga v Jugoslaviji še ni pokazala nobena smučarska prireditev. Vsega ^08 tekmovalcev V občinski pisarni, kjer je posloval tehnični prireditveni odbor, so iimeli vse dopoldne dela čez glavo. Za današnji tek se je prijavilo 53 seniorjev in 40 juniorjev. Podobno razmerje je tudi pri prijavah za ostale discipline. Tako se je za juniorski slalom priglasilo 70, za seniorskega pa 60 tekmovalcev, za juniorske skcike 45, za seniorske pa 17 skakačev. Teka naraščaj-nikov se bo skupno udeležilo 33 tekmovalcev, kar pomeni ,da je vsega prijavljenih 308 tekmovalcev. Kranjska gora je bila v zastavah, ko se je ob 13.30 oficielno začel H. zlet.gorenjskih smučarjev s sprevodom tekmovalcev. Na čelu so bili štirje postavni jezdeci v gorenjskih narodnih nošah, nato godba iz Hrušioe. za njo prireditveni odbor ,potem pa dolga vrsta tekmovalcev. Ves sprevod je filmala zagrebška filmska družba »Zora«. Ob vznožju Podlese je predsednik GZSP Tomaž Godec pozdravil goste in z vzklikom kralju Petru II. otvo-ril zlet. Godba je internirala državno himno, takoj nato pa se je začel tekmovalni srpored. Tek na 18 km Nad Karavankami se je med tem odprlo sinje nebo, toplomer je kazal 3 stopinje pod ničlo Sneg je bil še malo južen, vendar za smuko prav ugoden. 2reb je tokrat spravil vse boljše tekmovalce tesno skupaj, kar je dalo slutiti izvrstne rezultate. In tako je tudi bilo, vendar je treba pripomniti, da je bila po splošni sodbi proga krajša za približno 2 km in je merila le 16 km. Vodila je od vznožja Podlese proti obronkom Karavank do velikega ovinka pred Podkorenskim sedlom, kjer je nato po kratkem smuku prešla v daljši in strmi vzpon na vrh Velike Doline in se nato v kilometer dolgem smuku spustila nazaj na start, kjer je bil tudi cilj. Višinske razlike je imela okoli 250 m. Ob 14.30 so nato v polminutnih presledkih odšli na progo najprej seniorji, za njimi pa junior ji Na tekmovalce ni bilo treba predolgo čakati. Ko je starter odpustil zadnjega, je po četrt-urnem presledku že prvi smuknil na cilj. Najprej nekaj juniorjev, nato pa kmalu boljši seniorji s samimi visokimi startnimi številkami. Med prvimi je prispel Smolej, za njim pa v kratkih presledkih vsa ostala garda, ki se je z njim vred borila za vidnejša mesta. Vrstni red na cilju za seniorje je bil naslednji: 1. Klančnik Alojz (Dovje-M.) 51:49, 2. Smolej Franc 52:01, 2. Zemva Lovro (oba Bratstvo) 53:43, 4. Klančnik Gregor (Dovje-M.) 55:07, 5. Knap Leon (Ilirija) 55:35, 6. Knific Jože (Bratstvo) 55:58, 7. Kerštajn Andrej 55:58, 8. Petrič Anton (oba Ilirija) 58:05, 9. Beve Edo (Smk. Ljubljana) 56:20, 10. Lihteneger Ferdo (Dovje-M.) 56:51 itd. Za klasično kombinacijo so se plasirali: 1. Klačnik Gregor, 2. Knific Jože, 3. Kerštajn Andrej, 4. Petrič Anton. 5. Beve Edo, 6. Razinger, 7. Starman, 8. Pogačnik itd. Juniorji so tekli 5 km in sicer do obronka Karavank po isti progi kakor seniorji, nato pa po krajši vijugi do Jelenove žage in od tod nazaj na cilj. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini in sicer v A (od 16 do 18 let) in v B skupino (od 14 do 16 let). V A kategoriji juniorjev so se zvrstili na cilju: 1. Rožič Janez 28:39, 2. Kopavnik Lojze (oba Ilirija) 29:15, 3. Slivnik Kristl (Dovje-M.) 30:00, 4. Ozvald Lojze (Ilirija) 30:18, 5. Pristavec Mirko (Bohinj) 32:12, 6. Kajžar Franc (I) 32:34. V B kategoriji juniorjev je bil vrstni red tale: 1. Polda Janez 30:12, 2. Mertelj Boris (oba Dovje-M.) 30:30, 3. Hrovat Janez (I) 31:29, 4. Logar Janez (Bohinj) 32:37. Zvečer ob 19. je bil v hotelu Razor pozdravni večer s skupno večerjo vseh tekmovalcev, nato pa še razne zabave pod gostoljubnimi kranjskogorskimi strehami. Jutrišnji spored Jutrišnji spored je zelo bogat. Ob 8.30 bo slovesna otvoritev in blagoslovitev novega smuškega terišča, nato pa vrsta športnih prireditev, in sicer ob 9. uri veleslalom za seniorje in tek za naraščaj, ob 10. start za juniorski slalom, popoldne ob 14. mladinske skakalne tekme v Kranjski gori, obenem pa tudi skoki senioriev na 65 m skakalnici v Planici. Zvečer ob 18. bo v Kranjski gori razglasitev rezultatov in razdelitev daril, ob 20. pa bo borovški pevski zbor svečano zaključil II. zlet gorenjskih smučarjev. Pridite, Kranjska gora vas še pričakuje! Tudi nogomet bodo igrali Ljubljana ima danes revanžno tekmo z Gradjanskim v Zagrebu že iz včerajšnjega poziva, ki smo ga na prošnjo SK Ljubljane objavili vsej slovenski športni javnosti, so morali naši čita-telji razbrati, da se bliža vrsta važnejših nogometnih tekem, do katerih pa naša 11-gaška enajstorica »nima pravega veselja«. To izvira iz enostavnega dejstva, ker nima sredstev, da bi mogla kriti skoraj sigurne primanjkljaje, ki so s temi nastopi v zvezi. Zato je Ljubljana kljub vsej dobn volji, da bi se vredno postavila ob stran ostalim tekmovalcem v tekmah za zimski pokal, prišla v paradoksen položaj, da prav za prav nima pravega interesa, da bi ji sreča ali znanje ali kdorkoli pomagal do ponovne zmage ali neodločenega rèzulta-ta, ki bi ji bil danes potreben v Zagrebu, da bi se še dalje obdržala v konkurenci. To je bil smisel poziva, ki ga je odbor SK Ljubljane objavil zaradi informiranja športne javnosti. Ne glede na vse take in enake težave pa gre seveda tekmovanje za zimski pokal, ki uživa v južnejših krajih naše države vse večjo popülarnost kakor pri nas, nemoteno dalje. Danes je v tej konkurenci na sporedu kar kar 8 nogometnih tekem, med katerimi bodo štiri (v zapadnem pasu) že odločilne za nadaljnjo usodo 8 udeležencev, medtem ko bodo konkurenti z juga danes odigrali šele prvo polovico iz prvega kola. Spored je razdeljen naslednje: v Zagrebu: Gradjanski : Ljubljana (prva tekma 2 :1 za L.), v Splitu: Hajduk : Split (prva tekma 2:0 za H.), v Borovu: Bata : Concordia (prva tekma 2 :0 za C.), v Sarajevu: Slavija (S) : Hašk (prva tekma 1 : 0 za H.), v Beogradu: Jedinstvo : Zemun (prejšnja Sparta) in Bask : Gradjanski (S), obe tekmi na igrišču 'Jugoslavije, v Kragujevcu: Radnički : Jugoslavija in slednjič v Osijeku Slavija (O) : BSK. Kakor vidimo, je današnji nogometni spored zelo pester in bi delal čast vsaki poletni nedelji, kaj šele takšni, kakršna je današnja, ko imamo obenem z nogometaši na terenu tudi še smučarje in hokejiste. Planica v očeh slavnih skakačev Kaj pravijo o nasi „letalnici" norveški mojstri Reidar« Andersen, Sigmund Rund in Radmond Sörensen Letošnjo zimo se kar po vrsti oglašajo sloviti norveški skakači z raznimi izjavami o naši Planici, ki so zelo zanimive in razkrivajo marsikaj, kako se »nekaj spreminja« tam na severu. Ni še s tem rečeno, da so tudi norveške vodilne športne organizacije spremenile svoj nazor, značilne pa je vsekako da se glasc/vi za Planico in za smuštoo letenje pojavljajo, ko so bili še nedavno s!koro isti pisci glaivni gromovniki proti njej in novi disciplini. Prvi se je oglasil Reidar Andersen z znano izjavo v Zborniku norveškega smu-čarstva, v kateri obžaluje, da je Norveška izgubila vrhunske rezultate in vali krivdo na slabe norveške skakalnice. Poudarja pravilnost skakalnice v Planici in jo stavlja za vzgled, kako naj se grade skakalnice na Norveškem. Prav nič gane moti, da je leta 1936. Fisa prepovedala prav isto Skakalnico, ki naj služi Norvežanom za vzor pravilne skakalnice. Pri tem se nehote vsiljuje domneva, da je Andersen nekoliko močno in nehote odikril, da niso bili športni motivi vzrok svoje-čaane prepovedi te skakalnice, temveč da je imela prepoved pri Fisi popolnoma drugo ozadje. Za njim se je oglasil Sigmund Ruud, ki je posvetil v svoji pravkar izdani knjigi: »Smučine se vijejo po svetu« celo poglavje na 15 straneh Planici. V tem poglavju opisuje prve tri prireditve, na katerih so bili Norvežani, ter razna njihova doživetja pri nas. Sestavek nosi naslov: »Planica, največja skakalnica sveta« in je prva leta ves navdušen in poln hvale za skakalnico in prireditev, pri tretji prireditvi pa občuduje skakalnico in jo označuje kot »divno, veličastno in edinstveno«, obenem pa obuja strah pred višino, brzino in poletom, češ da so to prevelike zahteve za smuičarja. Ne moti ga in sama hvala ga je za svoj 95 m skok s padcem, za Bir-gerjev na 92 m in za Andersenov na 99 m; ko pa skoči Bradi, ki ni Norvežan, 101 m, mu je ta, samo 2 m daljši skok, nesimapatičen, da celo nečloveška se mu zdi naenkrat skakalnica zaradi 2 m? Da ni morda vzrok meja 100 m, ki je bila dosežena po »nepravem« človeku? Kako . naj bi sicer igrala le 2 meltra razlike to- { likšno vlego pri tako odličnem skakaču kakor je bil on in njegovi tovariši, ki so leta in leta sikakali na največjih skakalnicah in navduševali svet! In zdaj pride še njegov tovariš Rad-mond Sörensen in napiše v službenem glasilu nemških smučarjev: »Ski-spoit« članek o skakačih in skakalnicah, kjer omenja tudi skrbno negovano in vzorno pripravljeno skakalnico v Planici, na kateri je skočil Bradi 107 m in pravi dalje: »če je skakalnica pravilno grajena, ?o skoki nad 80 ali celo nad 100 m za izvež-banega skakača danes samo že igračka! (Ruud govori o nečloveških padcih, Sörensen pa o igračkah!) Zanimiv je ta Sö-rensenov članek tudi še v ostalih točkah, kjer govori o trening-u .vestnosti in odgovornosti prirediteljev. Smatra, da je najboljši trening vztrajna telovadba sikozi vse leto, dalje da skakač ne sme skakati zato, da bi ugajal publiki in tej želji, na ljub» žrtvovati resno športno delo. Tudi ne sme biti edini namen prireditve, doseči najboljši skok, a pri tem riskii-ati zdravje. Zmerom se mora ravnati prireditelj po sredmem skakaču in dopustiti start tako, da tudi še slabši skakači lahko tekmujejo. Prav tako se mora odpovedati prireditev, če veter ali slabo vreme nevarnost povečujeta. Slednjič želi, da bi časopisni pisci ne hvalili vse vpr"k temveč rajši kritično opazovali skoke in svetovali katere napake bi bilo treba izboljšati. Zanimive so vse te norveške izjave ravno sedaj v času, ko so se skakali Srednje Evrcfpe povzpeli s svojimi rezultati nad norveške ,da_3i jih v množici in v stilu šo ne dosegajo; vendar pa kažejo, da ne bodo mi ig li Norvežani siati pasivno ob strani in citati samo rezultate o da,ljava«h, ki jih dosegajo — drugi, že letošnja prireditev v Planici utegne napraviti ta položaj za Norvežane še neugodnejši. Pri tej priliki naj še omenimo, da je za božič izdal dunajski univ. profesor dr. Thirring knjigo o smučanju, v kateri je posvetil drugo poglavje Planici. V tem članku označuje Bloudkcvo delo kot načrtno delo za prehod od skoka na polet in kritično obdeluje savezni predlog za uvedbo te neve spórtne panoge, M ga označuje kot jasen in razumljiv. Na,zadnje pravi, »da bo moral biti športni siv-et hvaležen Blcudku in njegovim sodelavcem, da so zgradili največjo in najlepšo skakalnico sveta in se laliko upa, da bo tudi ta skakalnica čimprej priznana za mednarodne tekme. Mnogo važnejše pa je, da se že zdaj zbirajo v Planici dragocene izkušnje o aerodinamiki smuških poletov, ki bodo lahko pomembni za celotno tehniko smuških skokov.« Planica se je tako trdno usidrala v smu-ški sport, da se danes njenih rezultatov ne more več preiti niti z molkom niti s pobijanjem. Dejstva, to so doseženi rezultati/ postajajo najmočnejši njeni zagovorniki' in — propaga tor ji! Znatno povečan dobiček Poštne hranilnice Poštna hranilnica objavlja glavne podatke iz svoje bilance za preteklo leto, iz katere je razvidno, da se je čisti dobiček tega državnega zavoda, ki je že prejšnje leto stalno naraščal, v preteklem letu ponovno dvignil, in sicer v primeri s prejšnjim letom za 6.8 milijona din, tako da je celotni izkazani čisti dobiček dosegel višino 68.2 milijona din nasproti 61.5 milijona din v prejšnjem letu. To povečanje čistega dobička je pripisati tako naraščanju čekovnega prometa kakor tudi razširjenju poslov na podlagi naraščajočih tujih sredstev (hranilnih vlog). Gibanje čistega dobička iz čekovnega prometa je bilo v zadnjih letih naslednje: čisti dobiček čekovni promet v milj. din v miljardah din 1931 24.0 « 63.2 1932 27.4 56.6 1934 53.2 62.4 1935 56.9 65.8 1936 59.2 71.8 1937 61.5 85.5 1938 68.2 94.8 Čisti dobiček Poštne hranilnice se je v primeri z dobo pred gospodarsko krizo že potrojil. Po zakonu o poštnohranilnem čekovnem in virmanskem prometu bo odpadlo od tega čistega dobička 30% ali 20.5 milijona "din za povečanje rezervnega fonda Poštne hranilnice, 2 in pol odstotka (1.7 milijona din) bo izločeno za nagrade osobju Poštne hranilnice, 1% ali 0.68 milijona din odpade na Udruženje poštno telegrafskih in poštnih uslužbencev in Udruženje poštno-hranilničnega uslužbenstva za zdravstvene svrhe, 2% (1.37 milijona din) bo prejel fond za pospeševanje zadružništva, okrog 0.2 milijona din dobe člani nadzorstvenega sveta, 43.8 milijona din pa bo pripadlo državni blagajni kot udeležba na dobičku Poštne hranilnice (lani 39.5). Kakor prejšnja leta moramo letos znova opozoriti, da Poštna hranilnica ni bila ustanovljena zaradi tega, da bi državna blagajna imela od nie čim več dohodkov, temveč zaradi tega. da služi gospodarskim potrebam denarnega prometa. Zato bi b;l čas, da Poštna hranilnica vendar že enkrat zniža pretirano visoke pristojbine za čekovni promet, ki nikakor niso utemeljene zlasti, ker čekovnih vlog že dolgo vrsto let prav nič ne obrestuje. Znatno povečan dobiček za lansko leto nam daie znova povod, da iznesemo to zahtevo, ker ne more biti poštno-čekovni promet predmet fiskalne eksploatacije. Gibanje hranilnih in čekovnih vlog pri Poštni hranilnici je bi1 o zadnja leta naslednje (v milijonih din): hranilne število vloere hran. kniižic konec 1928 36 32.700 % konec 1933 564 264.500 konec 1934 718 konec 1935 851 konec 1936 982 konec 1937 1249 konec 1938 1285 312.580 360.430 410.400 474.500 529.000 Hranilne vloge so dosegle najvišje stanje 30. aprila, namreč 1354 milijonov, po-tem pa so v maju nazadovale na 1296 milijonov. Do konca avgusta so se zopet dvignile na 1318 milijonov, naslednji mesec pa so v zvezi z mednarodno politično napetostjo zdrknile navzdol na 1190 milijonov. V naslednjih mesecih je stanie vlog sicer nadalje naraščalo, toda do konca leta ni znova doseglo prejšnje višine, čeprav se je število vlagateljev nadalje dvignilo. Tako je celotni prirastek hranilniških vlog od začetka do konca leta znašal le 36 milijonov, medtem ko so v prejšnjem letu vloge narasle za 267 milijonov, v letu 1936 pa za 131 milijonov. čekovni promet je lam nadalje znatno narasel in se približuje že vsoti 100 milijard. Stanje čekovnih vlog je bilo do avgusta stalno večje nego v prejšnjem letu, v septembru pa so tudi čekovne vloge zaradi večje potrebe po gotovini pri ostalih denarnih zavodih nazadovale. Tako je imela Poštna hranilnica ob koncu preteklega leta za 17H8 milijonov čekovnih vlog, to je za 104 milijone manj nego ob koncu leta 1937. Gibanje čekovnih vlog in čekovnih računov je bilo zadnja leta naslednje: čekovne vloge število čekovnih v mili j. din računov 1922 225 8.300 1932 945 21.900 1934 1140 24.470 1936 1467 26.280 1937 1841 25.845 1938 1737 26.012 Število čekovnih računov je lani še malo naraslo. Stanje čekovnih vlog na področju centrale in posameznih podružnic kaže neenotno gibanje. Narasle so lani edino čekovne vloge na področju ljubljanske podružnice (na 277 milijonov din), med trai ko so čekovne vloge pri ostalih podružnicah in pri centrali več ali manj nazadovale, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih d:n) : 1936 1937 1938 Beograd 666 889 807 Zagreb 338 426 385 Ljubljana 211 237 277 Sarajevo 161 171 154 Skopi j e 51 82 78 Pcdgcrica — 28 28 Sušak ■ _ 7 8 Od celotnega števila 26.012 čekovnih računov je ob koncu leta odpadlo na centralo v Beogradu 8.062 čekovnih računov, na podružnico v Zagrebu 6.970, v Ljubljani 6.686, v Sarajevu 2419, v Skoplju 153, v Podgorici 187 in na Sušaku 157, Gospodarske vesti = Pred redakcijo našega izvoza v Nemčijo. Na osnovi vplačil v jugoslovensko-nemški kliring v septembru, oktobru in novembru bi moral naš izvoz v Nemčijo za prvo četrtletje t. L znašati 30.4 milijona mark (od tega odpade 31% na živino in živinske proizvode, 31% na proizvode, ki jih izvaža Prizad, 29% na industrijske surovine in 9% na les). V prejšnjem četrtletju pa je naš izvoz v Nemčijo znatno prekoračil vrednost predvidenih kontingentov. Tako je samo Prizad izvozil za 8 milijonov mark več nego je znašal kontingent in se mora Prizadov kontingent za prvo četrtletje zmanjšati na 1.4 milijona mark. Enako so bili znatno prekoračeni kontingenti pri izvozu živine in lesa. To prekoračenje kontingentov je imelo za posledico povečanje salda naših terjatev. V smislu trgovinskega sporazuma je pričakovati, da se bo naš izvoz v Nemčijo letos v prvem četrtletju zmanjšal. — Zmanjšanje hmeljskih nasadov v Nemčiji. Iz Niirnberga poročajo, da bo nemška vlada za prihodnje leto odredila novo občutno redukcijo hmeljskih nasadov. Od leta 1936 je bila površina hmeljskih nasadov v Nemčiji že precej zmanjšana, in sicer leta 1938 na 8.632 ha, končni cilj te redukcije pa je bil doseči zmanjšanje na 8.000 ha, S priključitvijo sudetskega ozemlja je doMla Nemčija 7.220 ha hmeljskih nasadov (del žateškega okoliša in usteški okoliš). To povečanje celotne površine hmeljskih nasadov v Nemčiji zahteva se- daj novo redukcijo celotne površine. Računati je, da bodo hmeljski nasadi v stari Nemčiji zmanjšani za 5 do 10%, v sudet-sko-nemškem ozemlju pa najbrž za 20%. = Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za gradnjo druge etape vodovoda Preddvor— Kranj—Straž išče (.proračun za zidarska in težaška dela 355.500 din, za montažo cevi in armatur 363.700 din) in drugo licitacijo za dobavo litoželeznih cevi za drugo etapo istega vodovoda (proračun 2;147.000 din). . Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.9 milijona din na« sproti 7.26, 10.96, 15.51 in 15.04 milijona din v zadnjih štirih tednih. Kakor smo že poročali je Narodna banka prenehala intervenirati na bonzi v korist nemške marke, ki je takoj popustila od 14.30 na 13.80. UbVI/C Curih. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.6650 New York 442.50, Bruselj 74.8250, Milan 23.28, Amsterdam 240.50, Berlin 177.50, Stockholm 106.37, Oslo 103.8250, Köbenhavn 92.25, Praga 15.15, Varšava 83.62, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bor karešta 3.25. «ITO + Chicago. 14. januarja: pšenica.: za maj 68.75, za julij 68.75, za dee. 69.625, za maj 52.375. + Winnrpeg. 14. januarja: pšenica: za maj 62.25, za julij 62.875, za okt. 63.126. : . PODOBA STARE LJUBLJANE Oglejmo si tipe starih ljubljanskih hiš ! Ako bi «I mogli pričarati Ljubljano zgodnjega srednjega veka, bi bila njena slika v vseh mogočih pogledih povsem drugačna od današnje. Tedanje hiše so bile brez izjeme še vse lesene in s slamo krite, med njimi so ležale več ali manj prostorna dvorišča in tudi vrtov ni manjkalo. Razen tega je ni bilo hiše, ki ne bi imela v najbližji okolici vsaj po kakšno njivo, da si je njej pridelovala del vsakdanjega živeža. Vrste hiš so postale bolj strnjene, šele ko se je mesto obzidalo, ko so hoteli, oziroma morali znotraj mestnega obzidja stanovati vsi meščanje brej izjeme in je zaradi tega postal stavbni prostor silno dragocen. Vendar se hiše, kakor bomo videli, tudi potem še niso popolnoma tiščale druga k drugI Kljub bolj strnjeni zazidanosti z mestnim zidom obdanega prostora pa je bilo mesto še dolgo po večjem delu leseno. Zaradi tega ni čudno, če beremo, da je v 14 stoletju nekajkrat skoraj docela pogorelo, tako leta 1361., 1373. in 1382. Nagla-Biti pa moramo pri tem, da naše mesto v primeri z ostalimi v tem pogledu ni bilo nikakšna izjema. Saj so bile tedaj lesene celo laške Benetke, pa tudi nemški Dunaj. Prerez zasebnega vodovoda do Slono-vega kopališča V Augsburgu so bile lesene hiše prepovedane šele leta 1404., iz zgodovine našega Kranja pa vemo, da je deželni knez leta 1422. meščanom ukazal, naj si zidajo hiše iz kamna. Seveda je ta prehod od lesene do kamnite, pozneje opečne hiše trajal kaj dolgo. To nam dokazujejo slike Ljubljane iz Valvasorjevih časov, ko je imela n. pr. okolica šentjakobske cerkve ob Ljubljanici še vrsto siromašnih lesenih in nizkih hiš na tri okna. Zidanje z opeko se zdi, da je bilo mogoče uvesti ln udomačiti le na ta način, da si je uredila opekarne sama mestna občina ter konkurirala s cenami obdelanega kamna. Sledove o tem, kakšen je bfl talni naris prvotne ljubljanske hiše, lahko opažamo Se danes na mnogih točkah starinske pod-grajske Ljubljane. Večina tukajšnjih hiš stoji kljub temu, da so bile že dostikrat prezidane, na globokih parcelah in so obrnjene na ulico le z ozkimi pročelji. Takšne so danes vse naše triokenske vasi, njihov najlepši primer je pač Dolenja vas pri Ribnici. Strehe novih, v strnjeni vrsti sezldanih hiš so redno tako obrnjene postavljene, da jim stojijo slemena in oba kapa sporedno z ulico, nekdaj pa so bila kakor pri tri-okenskih vaseh, strešna slemena postavljena pravokotno na ulico. Spominov na to najdemo ob pozornem pregledavanju večine podgrajskih hiä. Pravokotno na ulico stoji še danes strešno sleme samo Se pri šestih hišah Sv. Florijana ulice, in sicer pri štirih podgrajskih in dveh zunanjih. Z ozirom na to veliko redkost Je treba le pohvaliti sklep mestne občine, da lastniki teh starih spominkov ne bodo smeli nikoli spremeniti v modernem smislu. Vse strehe ostalih podgrajskih hiš so bile ob nazidavanjih sicer obrnjene s slemeni na ulico, spominkov na starinski tip strehe je pa le še ostalo prav dosti. V misli imam ozke, zaduhle in vlažne okapne presledke, ki so nekdaj ločili hišo od hiše zaradi tega, da se je odcejal vanje dež in zgnetal sneg z dveh sosednjih strežnih strani. Ti presledki so bili prvotno s/kupna posest obeh sosedov ter si jih dolgo ni upal prilastiti nobeden izmed njiju. Danes so čisto odpravljeni le pri tistih hišah, ki so bile sezidane iz čisto novih temeljev. Pri samo nazidanih stavbah pa jih opažamo še danes v več ali manj jasnih oblikah, in sicer v Sv. Florijana ulici pri enajstih, na Starem trgu pri eni, na Vélikem (Mestnem) trgu pri dveh, a Pred škofijo pri petih hišah. Da bi bili presledki na ulico čisto odprti, tega ne najdemo nikjer več. Vsi so danes zadelani ali samo z bolj ali manj okusnimi vratci ali pa celo s prezidom, ki veže obe hiiš sosedi v vsej njuni višini. Pridobljeni prostor služi nekaterim hišnim posestnikom za spravilo vse mogoče šare. Nekaj hiš pa se je v te presledke raztegnilo na ta način, da so urejeni v njih dobro vidni, tesni, na zid sosednje hiše naslonjeni prostori, ki služlio v višjih legah za stanovanje, v pritličjih pa za kra-marske lokale. Uvedba strehe, vzporedne z ulico, je imela Se druge velike posledice. Zdaj je prižel po en kap strehe kar na ulico ter je močil pasacte ne samo dež z neba, temveč tudi obilni curki s streh. Le sčasoma so si hiše omislile strešne žlebove. Ali ti žlebovi še dolgo niso imeli pravokotno ob zidu nobenih odtočnih cevi, ki bi mogla voda po njih padati do samih uličnih tal. žleb vsake hiše je imel svoj konec že tik pod samo streho, tako da je deževnica na enem koncu žleba padala z višine v celem slapu na ulico in promet le še bolj ovirala ko poprej. Le nekatere hiše so si žleb podaljšale in ga obrnile na ta način, da je bil odtok usmerjen bolj na sredo ulice. Usta teh cevi so bila napravljena v obliki lintvernovega žrela. Z opisanimi nadlogami se je morala ba-viti državna oblast še 1. 1771., ko je z globo 4 cekinov zabičala meščanom, da izpeljejo ob zidu svojih hiš odtočne cevi do samih uličnih tal. Vendar v Ljubljani ta strogi odlok ni bil izvršen še dolgo niti pri vseh javnih poslopjih, kaj še pri zasebnih Najhuje je bilo v tem pogledu v tesni Čevljarski ulici, šele spomladi 1. 1800. so dobila pravilne odtočne cevi vsa javna poslopja Ljubljane ter je bil s tem napravljen dober zgled vsem zasebnim hišnim posestnikom. Te cevi so delali tedanji ljubljanski kleparji po enotni ceni 2 gld. 40 krajcarjev. Na triokenske naše vasi nas mnogo spominja tudi število oken, ki gledajo na ulico iz pritličij, oziroma iz posameznih nadstropij iste hiše. Samo po triokna na-šteješ Pred škofijo pri 14, na Vélikem trgu pri dveh, na Starem trgu pri devetih, dalje do florijanske cerkve pa pri šestih hišah. Celih 31 podgrajskih hiš nas torej še danes spominja na to, da so bile prvotno vaškega, triokenskega tipa, ter da so bile najprej pritlične in šele sčasoma nazidane v eno ali več nadstropij. Na štiri okna stoji tam še dvanajst poslopij, na pet oken jih je devet, na šest ali več oken pa je 24 hiš. Na Starem trgu so bila stavbišča celo tako tesna, da gledajo na ulico v Obris stare Slonove hiše, ko je imela le eno nadstropje Obrisi stare Maličeve (Batove) hiše iz treh dob enem primeru z enim samim oknom, y drugih dveh pa z dvema. Iz prvotno zgolj pritličnih hiš so zrasle sčasoma stavbe v eno samo nadstropje. Tedanje ljubljanske družine so bivale še vsaka v svoji lastni hiši, in sicer v prvem nadstropju, dočim je bilo pritličje namenjeno obrti in trgovini. Leta 1616. je bivalo v vsaki ljubljanski hiši poprečno po 14 ljudi. Leta 1600., to je v dobi znamenitega škofa Tomaža Hrena, je štelo mesto 496 hiš z okroglo 6.000 prebivalci, med temi pa je bilo le 86 družin, ki niso bile obenem hišarji. Do leta 1685. je število teh stanovanjskih najemnikov naraslo na 125 družin. Opisane razmere so se polagoma spreminjale in se začele obračati v sedanje stanje, ko mora daleč največji del Ljub-ljancev prebivati zgolj kot stanovanjski na jemnik. Leta 1685. je stalo v Ljubljani 875 hiš, a med njimi je bilo 522 tako urejenih, da so lahkó sprejemale na stanovanje tuje družine. Točno sto let pozneje, leta 1785. pa je štelo mesto 152 nastanjenih hiš; v 275 hišah je mogel bivati samo hišni posestnik, dočim je bilo 284 hiš popolnoma v najema Vseh stanovanj je bilo tedaj že 5 678. Zvišano blagostanje, ki ga je rodilo zlasti 18. stoletje, je prineslo, da ima danes Veliki trg po večini hiše na štiri nadstropja. Stari trg na tri, spodnji del Sv. Florijana ulice na dve nadstropji, dočim je zgornji del te ulice, bivški Visoki trg, ohranil do danes skoraj zgolj enonadstrop-ne stavbe. Leta 1641., ko je bil rojen Valvasor, je imela njegova rojstna hiša na Starem trgu le eno nadstropje, pozneje, najbrže v 18. stoletju, ji je bilo nazidano še drugo, današnji starejši Ljubljančani pa pomnijo, da je dal tej hiši tretje nadstropje šele ti.skarnar Henrik Ničman. Marsikateri obogateli trgovec zlasti na Velikem trgu je pokupil po dve ali več osednjih tri-okenskih hiš in njih ve okapne presiede, jih vie prezidal v eno sam) in jim nazi-dal današnja visoka nadstropja. Takšno nazidavanje, oziroma preži da vanje je seveda doživela Ljubljana tudi v svojih predmestnih ulicah in cestah, to se pravi zunaj nekdaj obzidanega tako zva-nega »notranjega mesta«. Te spremembe pa segajo že v nam bližnje čase preteklega stoletja. Dokaze za to je lahko opažati ob podiranju sleherne hiše, ki mora napraviti prostor za kako novo visoko betonsko stavbo. Ko so letos podrli ob Aleksandrovi cesti staro Maličevo hišo, da sezidajo na njenem mestu palačo Bate, nam je ostala v zračnih višinah od nje vendar še neka sled. Priložena slika nam kaže neometano stransko steno sosednje Rojinove hiše na Aleksandrovi cesti št 3. In tu vidimo razločno zgoraj obrise podrte dvonadstropne Maličeve hiše od strehe navzdoL Slika tudi kaže, da hiša prvotno na Aleksandrovi cesti ni imela nobene sosede. Tod se je namreč razprostiral véliki Maličev vrt tja do bivše Tržaške ceste, sedaj Gledališke uHoe, ter je bila zato hiša sezidana z okni tudi v to smer. Obrisi teh oken, ki so jih morali šele pozneje zazidati so na shki dobro vidni. Še niže opaziš na sliki strešne obrise, ld nam povedo, da je stalo na prostoru Maličevega hotela (nemško »Zur Stadt en«) v črti Aleksandrove ceate neko dolgb, vendar samo pritlično poslopje. To je bila Jurij Cadež: Oberlajtnant Trattnigg Jesen onega leta, ko sem se spoznal 2 njim, je bila strahovita: deževna, mrzla in blatna. Gazili smo po oberštajerskem blatu, ki je kar prisesavalo vsako stopinjo, večno deževje je močilo koprivasto obleko na naših izmučenih telesih in od čete ee je neprestano dvigala soparica neblago dišečih hlapov. Nič manj obupen ni bil sestav naše čete. Bilo je že v tretjem letu velike vojne. Mlečnozobi dečki, bledi, nedo-hranjeni ln neprespani ter bradati in brkati dedci so tvorili pretežni del moštva, kakor da so se očetje ln sinovi skupno dvignili, da daleč od doma v tuji deželi začno novo življenje brez vsakega smisla ln tako zelo narobe, da ni nihče vedel, jeli bolj žalostno ali bolj neumno. Bledikavi zastopniki najmlajšega letnika in kosmate »stare kosti«, kakor so se z nekakim bridkim ponosom nazivali petdesetletni in še starejši cesarjevi vojščaki, so družno stražili prazna skladišča, čofotali po lužah na dvorišču ali pa se preganjali po samostanskih travnikih, ld so jih umni patri zaradi boljše trave v Širokih pasovih polili s tekočino iz greznice. V to druščino so začeli po malem kapati ostanki onih čet, ki so srečno odnesli življenje iz zadnje ofenzive na Soči. Ti jadniki so Se povečali obupno sliko naše čete. Kadar nas je oblila ploha, je ž njih oguljenih mestoma prežganih plaščev tekel umazan potoček rdečkaste vodice, morda od krvi, morda od rdeče kraške prsti, najbrž od obojega. Novodošleci so nam prinesli žalostnih novic. Janeza je zadelo na Gabrijelu, Matko je padel na Sv. Gori, tega je nekje drugod razmesarilo, oni je končal v neki madžarski bolnici. Dolga, predolga vrsta. Med novicami je bila ena zelo pomirljiva. Vrli Kraševec, naš četovodja Kodrič je od nekod prinesel vest, da je zadelo tudi ober-lajtnanta Trattnigga, kar je vsa četa pozdravila z iskrenim zadovoljstvom. Bil je to mož, ki se je znašal nad nami, ker je po njegovih žilah piala ista kri in ki mu je besno stopala v glavo, kadar je čul naše besede, se delal, kakor da jih ne razume in se vendar spominjal, da mu je rodna mati govorila besede nežnosti v istem jeziku. Koliko zla nam je prizadejal ta ja-ničar, kako je teptal po našem ponosu in e kako naslado nas je gledal v umazanih cunjah, kadar nas je v večnem »auf in ni-der« gonil po blatnem dvorišču in po pognojenih klošterskih travnikih! Z dosledno točnostjo je prišlo njegovo povelje »lezi!« vedno oni trenutek, ko smo stali tik pred veliko lužo. Komaj smo čofnili vanjo, že je zarjul svoj »auf«, da se je pasel, ko je okoli nas pršelo gosto blato. Na travnikih si je izbral redno one široke rjave proge, da smo se vrgli vanje in da nas je potem z vso pravico zmerjal s smrdečimi kozli in svinjami. Dejal je tudi, da je to uspešno sredstvo proti ušem. V dnevnem povelju bo to brezdušno početje imenovali zaposlitev. Toda vest o poginu objestne poturice, na žalpst, ni bila točna. Nekega dne »e je pojavil pred četo, — dih nam Je zastal ob pogledu nanj —, in začela se je stara gonja. Nihče mu ni šinil dovolj hitro pokon-cu, kadar ga je poklical, nihče ni dovolj hrupno udaril peto ob peto, kakor je zahteval Trattnigg, ta izvor našega obupa in cilj naših prokletstev. Napravil se je, kakor da je med nami že od pamtiveka in začel svoj poveljniški posel. Najprej je bilo treba izbrati nekoliko rokodelcev za potrebe vojaških delavnic. Kodrič je Svrkal med vrstami od voda do voda in po nosovih izbiral krojače, čevljarje in mizarje. »Kaj neki delaš, saj Oblak ni krojač,« sem ga opozoril. »Vem, da ni, ampak oni hudič hoče imeti vse ajnscvaj, bomo že potem sami vse uredili, da bo prav.« Na isti način je Kodrič ročno sestavil pevski zbor za neko cesarsko mašo: Eden, dva, tri — prvi tenor, eden dva, tri — drugi tenor, itd. Ni bilo pet minut pa je strumno javil Trattniggu, da Je razdelitev izvršena. Ozrl sem se na pevski zbor. Pri tenoristih je stal Pavlič. ki kruli kakor zo-ber, pri basih je bil Mazovec, ld ima glas kakor bi cvilila cirkularka. . . Niti nasmehnil se nisem, tako zelo smo bili vajeni sličnih bedastoč, porojenih iz zahtevane službene gorečnosti. Zdaj se Je oberlajtnant lotil poimemfcp-ga klicanja. »Gir« se je glasilo zdaj tu zaaj tam. Vsakogar je oS'nil z daljSim ali krajšim pogledom, ki nikoli ni imel nič človeškega Po prvih petih imenih se je klicanje nenadoma ustavilo V^ Kadeč!« se Je drl nadporočnlk, »Kadeč!« so ponavljale za njim straže. Kadeč pa se ni oglasil. Po treh, Štirih imenih je vedno zopet priSel hlSa ekspedidje vozne poŠta. Za vhod na prostrano dvorišče je služil nezazidan presledek, ki je ločil Maličevo hiSo od Bona-čeve. Da je bil ta iz Selenburgove ulice Sele pozneje nam priča zopet dru- gačna oblika dela strehe na začasno še stoječem krilu te stare hiše. Druga slika zadeva lani podrti stari hotel Slon. V črti Prešernove (stare Slonove) ulice vidimo tudi -tu obrise dvonadstropne hotelske strehe, niže pa je prav jasno ohranjen na isti neometani steni sosednje hiše dokaz, da je bil ta hotel prvotno, do pred L 1860., sezidan le v eno nadstropje. Da, pod samim semenom te stare strehe se nam je ohranilayned dvema rozetama celo letnica 1663. Zgodovino te letnice naj bi nam razločila »Kronika slovenskih mest«, ki bi morala biti v prvi vrsti namenjena varstvu tistih spomenikov, oziroma reševanju tistih ugank, kl so vidne le za kratek čas in obsojene, da se pogrez-nejo zopet v pozabo. Ob tej priliki naj bo oteto pozabi Se tole. Lani, ob kopanju temeljev za novi hotel Siati, so naSli malo Južno od glavn18 vrat prerez kanala iz opeke, ki je bil dokaj poln lepe, «ste sive gline. To je doka* da je Wnnfll služil nekemu vodovodu äste studenčine. In res nam pove zgodovina, da Je Slonov hotelir uredil že leta 1854. v. zadnjem delu svojega hotela javno kopališče, ki obstoja Se danes. Ali preskrba Ljubljane z vodo je bila vse do leta 1890. vezana zgolj na izdanjo vodo, črpano iz javnih in hiSnih vodnjakov. Zaradi tega nam bo razumljivo, da nekdaj tako slavno Slonovo kopališče s prSno, kadno pa tudi blatno parno kopeljo poprej nI moglo delovati drugače, kakor da je dobivalo potrebne stalno dotekajoče vodne količine po posebnem vodovodu, ki si ga je bil hotelir Zalar napeljal lz studencev podturenskega gozda po sedanji Aleksandrovi cesti navzdoL Slika tega kanala, ki bo Izpod pločnika pred sedanjim novim hotelom morda le Se kdaj prišel zopet na dan, Je torej dragocen spomin na edini večji zasebni vodovod v naši Ljubljani. Dr. Jože Rus. Električne centrale v bodočnosti Ko bosta pošla premog in nafta, bomo jemali pogonsko moč iz zraka, iz morja in iz osrčja naše zemlje Poglavitni vir, lz katerega črpajo moč milijoni ln milijoni strojev našega časa, sta premog in nafta. Neizmerno mnogo tega prirodnega bogastva se še krije pod zemeljsko skorjo, toda nekoč pride dan, ko bodo zaloge pošle. Geologi so izračunali, da mora premoga in nafte zmanjkati najkasneje v 250 letih, ako bo potrošnja tudi v bodoče tako naglo naraščala kakor zdaj. Potem bodo ostale samo še vodne sile, toda z njimi bomo lahko krili samo del potrebe po energiji, pa najsi bi bil tudi najmanjši potoček do kraja izkoriščen. V naslednji četrti tisočletja bo treba najti povsem novih energijskih virov. Danes jih še nimamo. Z njimi se je doslej ukvarjala samo fantazija, a fantazija je sem pa tja že dokrila do njih pravo pot V prvi vrsti prihaja tu v poštev izkoriščanje toplote morske vode. V njej tiči ogromna energija, ki jo sonce dan na dan obnavlja. Prav tako tiči energija v "segretem zraku zlasti nad puščavami ob ravniku. Tudi ta toplota pride nekoč na vrsto. Morske vode sta se prva resno lotila francoska učenjaka Claude in Bucherot, ki sta za poskušnjo žes^gradila manjšo električno centralo, v kateri se je za pogon električnih generatorjev izkorišežflh toplotna razlika morske vode na površju in pri dnu. Na gladini je morska voda' zlasti v tropskih morjih za nekaj desetin stopinj toplejša kakor na dnu. Topla voda v posebnih parnih kotlih pod zmanjšanim tlakom izpariva in para žene turbine, prav tako kakor v vseh drugih električnih centralah na parni pogon. Ta svojevrstna električna centrala francoskih učenjakov Je prav lepo obratovala, samo izkazalo se je, da bi bil električni tok iz takih central nemogoče drag. azen tega sta graditelja že pri prvem poskusu naletela na tolikšne težkoče tehničnega značaja, da se takšnih central v večji meri nihče ne bo upal graditi. No, kadar bo resnična sila se bodo pač tudi te ovire premagale, kakor zmerom Vroči zrak, ki se dviga iznad razbeljenega peska puščav, struji liki veletok v višine, kjer sproži zdaj pa zdaj tiste silne tropske nevihte, v katerih se sprošča v njem nagrmadena silna energija . Izkoristiti to energijo človeku v prid, si prizadeva francoski inženjer Dubos. Ta mož si je elektrarne na vroči zrak takole zamislil: Ob znožju večjih vzpetin v puščavi bi zgradil nad puščavskim peskom nekakšne oknice, slično kakor jih imajo vrtnarji pri svojih toplih gredah. S takimi oknicami bi bilo prekritega nekaj stotin ali tisočev kvadratnih metrov terena. Izpod teh oknic bi držala široka pločevinasta cev po gorski rebri kolikor mogoče strmo kvišku. Ta cev bi učinkovala kakor visok tovarniški dimnik. Od sonca segreti zrak bi strujil izpod oknic skozi cev kvišku v plasti hladnejšega zraka. V cevi bi dosegel zrak brzino orkana in bi bil speljan skozi zračne turbine, oddal tu svojo moč, ki bi poganjala električne generatorje Kakor zveni ta načrt po godbi bodočnosti, po fantaziji Julesa Vernea, vendar se utegne kakor mnogi drugi njegovi načrti, uresničiti prej, preden si mislimo. V Lardardarellu v Italiji izkoriščajo vodno paro, ki tamkaj vre iz tal v parni turbini, ki daje pogonsko silo enemu tamkajšnjih kemičnih podjetij. Geološke prilike za zajetje prirodnega parnega izvirka so bile v Lardarellu posebno ugodne, ali v bodočnosti se bodo gotovo našli načini, kako bi se toplota zemeljske notranjščine splošno izrabljala za proizvajanje vodne pare. Slavni izumitelj parne turbine sir Charles Parsons je na prvi svetovni energijski konferenci načel misel, da M se zemeljska toplota dala nekako izrabljati tudi brez posredovanja vodne pare. Poznamo namreč celice, n pr. Lange j evo, v katerih se toplota neposredno izpreminja v električni tok, slično kakor nastaja elektrika v foto-celicah lz svetlobe. Vse te celice so zdaj še v detinski dobi, kažejo pa pot, ld nas nekoč utegne privesti do cilja. Kako bi take — recimo vulkanske —• električne centrale izgledale. Na vsak način bi bili to globoko v zemljo izvrtani jaški, ki bi omogočili spraviti naše aparature do vročega zemeljskega jedra. In to večno goreče ognjišče bi bilo zastonj in neizčrpno. Pred nekaj leti so bile v modi razprave o atomski energiji Učenjaki so izračunali, kako tiči v vsakem neznatnem delcu materije energije za cele sklade premoga in da bomo vsake skrbi za svoje stroje rešeni, čim nam uspe to energijo zajeti z razbijanjem atomov. No, atomi so se medtem izkazali silno trdoglave in bodo svojo moč najbrže predali šele našim davnim potomcem Izkoriščanje atomske energije, pa bo prejkone tudi poslednji energijski vir, ki ga bomo lahko zajeli na našem planeta. Kako pa je z energijskimi viri zunaj naše zemlje. Pošteno povedano, Je naša zemlja po svojih silah silno siromašna. Premog, nafto .vodne sile — vse je prejela odnosno še prejema na posodo od sonca. Sonce je tisti pravir, ki zalaga z energijo vse koz-mične spremljevalce svojega sis "ema In če bomo nekoč morali spoznati, da nam Je vsakdanji obrok, ki ga od njega sp-eveniamo, premalo, mu bomo morali pač zvijačno odvzeti nekaj več. Kiko — to pa bo naloga naših prapravnukov. Tehnika raket bodočih ladij, ■ katerimi bomo nekoč plovili po medzvezdnem morju prav tako varno, kakor plovemo danes med kopninami naše zemlje, nam bo omogočila v svetovnem prostoru graditi umetne otoke, s katerimi bomo vladali novemu svetu. In na teh otokih — ah, kako lahkokrila je fantazija, — bomo postavili velikanska zrcala, ki bodo lovila svetlobo in toploto našega in drugih sonc in jo metala v naročje naši pradomovini zemlji. Takrat bodo za zemljo nastopil zlati čas in bo vsakemu njenemu prebivalcu gorko. Z vse-mir?kirry zrcali bomo raztalili ledeni oklep na tečajih in spremenili puščave v cvetoče vrtove. Zemlja bo imela tisto podnebje, ki ji ga bomo sami dali Vsaka ped njenega površja bo rodila trikrat na leto in preživljala stokrat več ljudi kakor zdaj. — Tako bomo nekoč z novimi energijskimi viri ustvarili na zemlji novo življenje po svoji volji. na vrsto Kadeč, spremljan z neslavnimi izrazi iz živalstva, iz živinoreje in iz drugih panog psovanja, ki je bilo v avstrijski vojski na znatnejši višini nego taktika in strategija. »Kdo je neld ta Kadeč?« mi poSepne poleg stoječi Janez Zupančič iz Ajdovca, stara kost »S tem imenom ni pri nas nikogar,« mu odvrnem, »to bo najbrž kaka nova svinjarija tega hudiča.« »Ampak skupil jo bo pošteno, če ga dobe. Zakaj neki gleda satan vedno v našo stran, kadar ga pokliče?« je zaskrbelo Janeza. Kdor Je bil poklican, je stopil iz vrste in se uvrstil v nov red v ozadju. Vedno manj nas je bilo in čedalje čeSče ae nam je opletal okoli uSes usodni Kadeč. Napeta pozornost se je čitala vsem na obrazih, kdo je neki mož, ki se ne oglasi in a svojim molkom kliče jezo poveljnika na vso četo. Začelo se mi je dozdevati, da se morda med nami le kdo piše Kadeč, da je preslišal prvič svoje ime in si zdaj ne upa več popraviti tega pregreSka. Začel se mi je že smiliti, ko sem opazil, da sva samo Se jaz in Janez Zupančič v vrsti. Trenutek pozneje sem stal že sam. »Aha, to homr den Kadeč,« Je zdaj Trattnigg stopal bliže k meni. In začelo je deževati name c. in kr. prekletstvo. Zdaj ni zadostovalo več domače živalstvo. Olikani in izšolani mož je posegel v Azijo in Afriko po slona, po nosoroga in po Kafre. Pri tem Je menjal atribute: smrdeč, zabit hudičev — vse to v klasičnem armadnem jeziku. Ni bilo dvoma: Rohnenje je Slo na moj naslov« dasi nisem imel niti pojma, kaj bi bil povod temu divjanju. Vdano sem prenašal izbruh, že nekoliko radoveden, v čem Je stvar in kdo bi bil ta s prekletstvi najvišje obloženi Kadeč. »Ali se boste že oglasili, vi patentirani rogati bik? Kadeč!« Jaz: nič. »Kako se imenujete, vi naduSljiva Strafa?« »Cadež, gospod oberlajtnant!« Spoznanje me je obšlo, da sem le jaz tisti nesrečni Kadeč. »Ne Kadeč?« Je zatulil Trattnigg. »Ne! Cadež!« sem odvrnil. »Zame ste Kadeč! FerStanden?« Bilo hi Se zmerjanja, toda zaloga je bila menda izpraznjena, neizčrpen tudi Trattnigg ni bil. Nagnal me je v vrsto, zarjul povelje in za četrt ure smo bili že na onem progastem kloštrskem travniku. Povaljal — možje so imeli neki krepkejSi izraz — nas je korenito po onih gnojnih progah. Ko smo Sli domov trudni, blatni in smrdeči, smo morali peti. Pavlič je rulli kakor bik, ld ga pobijajo s sekiro, Mazovec je cvilil kakor prašiča, ki jo vlečejo za uhlje na ploh in ji kažejo nož. skratka: petje Je bilo popolnoma v skladu z vonjem, ld je ostajal za nami. Nadporočnlk se je zadovoljno smehljal. Včasih je pogledal proti meni in me bodril: »Le strumne je, Kadeč! Zi frdamter Kadeč!« Nimam prijetnega spomina na oberlajt-lanta Trattnigga. Kjerkoli je danes ta spačeni Izdelek Sulferajnske šole, naj ga lepo po vrsti zadeva vse ono, kar smo mu namwUli x trenutkih naSega ponižanja, „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna A. a. — Z. — Davčna uprava Vam Je predpisala pridobnino v znesku 80.— din in na avtonomnih dokladah 108.— din od pletilske obrti za leto 1938. Vi pa trdite, da te obrti sploh še niste izvrševali. Spletli in prodali ste samo nekaj nogavic v L 1935, za kar Vas je sreskp načelstvo tudi kaznovalo. Pri davčni upravi ste vse to tudi povedali in še pristavili, da »radi plačate, če Vam dokažejo, da ste prodajali kake nogavice oziroma pletenine«. Davčna uprava pa Vam izvrševanja obrti ni dokazala pač pa Vam Je zarubila pletilni stroj. Kaj naj sedaj storite? — Prav na kratko povedano: če nočete biti ob pletilni stroj, se sprijaznite a stanjem stvari ln davek lepo plačajte! Plačilni nalog je postal pra-vomočen ln ga po zakonu nI več mogoče izpodbijati. Odmera davka je v smislu § 19. L 5. fin. zak. L 1937/38 odnosno ČL 59. zak. o neposr. davkih pravilna. Kot mala obrtnica ste v kraju, ki nim» nad 5000 prebivalcev, — brez zaposlitve tuje delovne moči — obdavčeni s pavšalno pridobnino 80 din, pri čemer služi za odmero samoupravnih doklad 60% letnega davka. Če bi roka za vložitev pismenega prizlva ne zamudili, bi morda s pritožbo uspeli. Vendar pa bi morali dokazati neizvrševauje obrti davčni oblasti Vi in ne nasprotno ona Vam. — P. K. — S. — Na vrtu nekega posestnika imate sto jnioo, za katero ste radi letne namenjene v znesku 240 din za dobo 10 let vknjižeui Ta posestnik je prejel od davčne uprave poziv naj plača kpt davek 36.— din in poleg tega še 73.— din na avtonomnih dokladah. Skupno U torej moral plačati 50% prejete najemnine. Pritožbeni rok Je zamujen, zneska pa Vaš prijatelj tudi noče plačali. Vprašujete, Kaj Vam Je ukreniti, da svojega prijatelja obvarujete plačila. — Predpis rentnine (15%) je pravomočen ter v smislu določbe I. in zadnjega odstavka čl. 69. zak. pravilen ln utemeljen. Tudi a pritožbo bi Vaš prijatelj plačilnega naloga ne mogel ObvrečL Zato se sporazumita, kako ustreči zahtevi davčne uprave. — C. Z. S. — O. — Vprašujete, koliko boste plačali zgradartne od svoje hiše, v kateri stanuje z Vami vred še ena stranka. Stranka ima tri sobe ter plača zanje 600 din mesečno, Vaše stanovanje pa obsega pet sob in eno pisarniško sobo (obratni lokal). Hiša »tojI na periferiji mesta. Hišnika, ki bi skrbel za nujna hišna popravila, nimate. Na hiši Je 50.600 din dolga; all je smatrati obresti za odbitno postavko? — Ako bo davčna uprava smatrala mesečno kosmato najemnino 600 din, ki Vam jo plačuje stranka za tri sobe, kot primerno, potem bo v enakem razmerju ocenila tudi najemno vrednost Vašega, iz petih sob obstoječega stanovanja, dočim bo pisarniško sobo kot obratni lokal primerno višje ocenila. Pogoj pa mora biti, da ste sklenili s stranko predpisano najemno pogodbo in da so Vaše sobe glede obsežnosti in lege vsaj deloma slične najemnikovim sobam (Pravilnik k čl. 34. zak. o neposr. davkih). Obresti od kosmate najemnine niso odbitne, pač pa se mora kot stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo v smislu določbe čl. 36. zak. odbiti v Vašem primeru od vsote kosmate najemnine odnosno najemne vredosti 20%. — Pravna »Inozemka«. — Rodni oče noče plačevati nikakih allmentacij Vašima otrokoma. — Ker Je bil Vaš zakon popolnoma razveljavljen. je smatrati otroke, ki ste Jih imeli v tem zakonu kot nezakonske otroke. Za otroke je po zakonu dolžan skrbeti nezakonski oče. Stavite pri pristojnem varstvenem sodišču, v okolišu katerega stanujejo otroci, predlog, da naj se določi za otroke primerna preživnina in plačevanje naloži njihovemu rodnemu očetu. S tožbo proti očetu radi plačila teh preživnin ne M nič uspešnega dosegli. E. L L. Ob sodni prodaji polovice posestva, ki je pripadalo Vašemu možu, so bili iz dražbenega izkupička plačani tudi davki, ki so odpadali na Vašo zemljiško polovico. — Upravičeno terja Vaš mož, lz katerega polovice posestva so bili plačani tudi davki, katere bi bili morali plačati Vi sami, sedaj vrnitev teh davkov od Vas. Njegovi zahtevi v tožbi pa morete ugovarjati v pobotanje tudi Vi zahtevke, kateri Vam pripadajo proti njemu do višino terjatve. ki jo utožuje. Seveda boste morali v pravdi dokazati, da Vam taka protiter-jatev resnično prlstoja. D. L G. Soseda, s katero ste se pravdaH, Je pravdo popolnoma izgubila tn Vam napravila občutne stroške, pa ne veste kdo Vam jih mora povrniti — že v končni sodbi ki je bila izdana v Vajini pravdi, je bilo izrečeno, kdo in koliko ter komu ima povrniti pravdne stroške. Ako se je soseda tožarila z Vami kot zastopnica in v imenu svojega sina, Vam je dolžan njen sin plačati vse Vam prisojene stroške. V primeru tožbe boste morali dokazati da je dotično pravdanje naročil svoji materi zaradi zaščite svojih Interesov, njen sin, ki Je med ton postal lastnik očetovega posestva, na katerem je imela mati. le užitne pravice. »Bratislava«. — Ali Je po zakonu med upnikom in dolžnikom dopusten dogovor, glasom katerega mora dolžnik plačevati upniku za posojilo več kot 6% obresti. — Po uredbi o maksimiranju obresti, ki velja od 14. avgusta 1934 dalje, ne sme zahtevati upnik od svojega dolžnika več kot 8% obresti na leto. Višje obresti se tudi ne smejo prisojati niti se ne sme radi njih voditi proti dolžniku izvršba. Korist, ki Vam jo je poleg obresti obljubdla dolinica, bo treba torej preračunati in tako ugotoviti, ali presega ta korist dopustno višino obrestne mere. Le v toliko se boste smeli poslužiti pravice iz Vajinega dogovora, ker bi se previšek, ki bi se pokazal Vam v korist, moral v morebitni sodbi zavrniti Na dolžnikovo posestvo se boste mogli vknjižltl šele na to, ko bi Vam dala dolžnlca svoje dovoljenje in ko bi zadolžnico pred sodiščem lastnoročno podpisala. Tako vknjižbo Vam po predlogu izvede zemljeknjižni oddelek pristojnega sodišča brez sodelovanja advokata. Ako Vam je bila pa terjatev proti dolžnici pravomočno prisojena, pa predlagajte zoper dolžnlco pri izvršilnem sodišču vpis prisilne osnove zastavne pravice v prid Vaše terjatve. K. F. T. R. Kdaj se sme zahtevati nujni delež od matere, ki biva v Ameriki. — Pravica zahtevati nujni delež nastane šele po smrti Vaše matere. Ob njenem življenju bi mogli zahtevati le primerno doto v slučaju omožitve. Podatke, ki jih želite imeti o njenih imovinskih razmerah, boste morali poizvedeti le potom morebitnih znancev, ki jih imate v Ameriki kjer bi Vam izseljeniški komisariat in naš ameriški konzulat gotovo odrekla pomoč pri iskanju takih zasebnih informacij. F. Z. C. Kje bt mogli dose« pravico, ker se Vam zdi, da ste radi kmečke zaščite Vašega dolžnika občutno prikrajšani — Kaka prošnja na ministra, ki jo nameravate vložiti, ne bi mogla biti v Vašem primeru ugodno rešena, ker obstoje za vse državljane dolžnosti pravice, ki so urejene z zakoni in uredbami. Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov ste si mogli preskrbeti v letu dni od dneva, ko je uredba stopila v moč, pri pristojnem sodišču odločbo, na podlagi katere bi bilo znižanje Vaše terjatve razveljavljeno v primeru, da se je Vaš dolžnik okoristil z dobrotami te uredbe in da bi bil zmožen plačevati več kot 50% svojega dolga. Ker Vam dolžnik nI plačal niti enega od že zapadlih obrokov, morate terjati plačilo celotnega ostanka dolga, vendar pa morate dolžnika preje pismeno opomniti in mu določiti za plačilo zakasnelih obrokov rok 15 dni Vse druge podatke bi mogli zvedeti na uradni dan pri pristojnem sodišču, Zdravniška A. K. Sv. Peter: Že v prejšnjem odgovoru sem izrekel mnenje, da izvirajo bolečine v nogah verjetno od poapnenja žil. Svetujem vam, da vživate omenjeno sredstvo še naprej. Obenem pa kopljite noge izmenično v zelo topli in mrzli vodi. S tem boste dosegli da se bo krvni obtok v okončinah izboljšal. Na ta način bo postalo vaše stanje dobro, ali vsaj znosno. M. L: Star ste 19 let, pa tehtate samo 53 kg. Hrane imate dovolj. Iz strahu, da še bolj ne shujšate, ste nehali telovaditi — V prvi vrsti je treba pregledati, dali ne bolujete na pljučih, sladkorni bolezni tkzv. Basedow! bolezni i t. d. Ako je zdravniški pregled negativen, potem vam svetujem sledeče. Napravite debellino kuro. Poleg kave zjutraj, jej te še kruh z maslom in medom. Slično tudi popoldne. Glavna obroka t. j. obed in večerja naj se stojita predvsem iz zelo mastnih jedi, dočim uživajte mesa bolj malo. Zelo redilna jedila so: maslo, olje, slanina, fino pecivo in kruh. živite solidno, hodite zgodaj spat, težjih telesnih naporov pa se izogibajte. J. T. Slavina: Po mojem ni glavni krivec vašega sedanjega stanja samooskrumba, temveč je vaša duševna razrvanost kriva, da ste zapadli v toliki meri temu zlu in da trpite sedaj na posledicah, kot jih opisujete. Treba vas je torej v prvi vrsti duševno dvigniti, da dobite zopet zaupanje v samega sebe. Da-li bi bilo to možno na daljavo in pismenim potom, dvomim. Zato svetujem, da greste k zdravniku, do katerega imate zaupanje, in se prepustite vpli-ve žive besede. V drugi vrsti pridejo v poštev zdravila, ki jih opisujete. Na ta način mislim, da boste kmalu v normalnem tiru, kjer bi pri svojih 42 letih že zdavnaj morali biti. M. A. Jeèlca: Vzrok, da vam zaspi noga je iskati v živcih. Bližate se dobi mene, ko bodo taki in enaki občutki zelo pogosti Vse skupaj seveda ni nič, kar bi bilo življenju nevarno. Pojdite pa vseeno k zdravniku, da vam predpiše potrebna, pomirjevalna sredstva. V. S. Ljubljana: Proti potenju sem Se pogosto svetoval 5% farmalinalkohol. Stanje tudi zelo olajša pudranje z navadnim smukcem. Oko: Iz priloženih skic sklepam, da Ima otrok verjetno ohromeno očesno mišico, kar je lahko posledica ošpic, davice itd. Najboljše je, da peljete otroka k specialistu za očesne bolezni. Za operacijo je otrok verjetno še premlad. Potrebne pa so še druge mere, M vam jih bo predpisal zdravnik. «EUMATIS najboljše sredstvo za mazanje zoper revmatizem, trganje, zbadanje v križih, kosteh, lshias, protin ln slične bolezni. Se vsakomur je pomagalo, kdor ga Je uporabil. POSKUSITE TUDI VI, da se prepričate in dalje priporočite! Ena steklenica din 22.—. Pišite še danes: GBADSKA LJEKARNA — ZAGREB 5 — GORNJI GRAD. jgl. a br. 1990-1935 I NG- ROHŠTNAR STROJNO PODJETJE LJUBLJANA - SIS K A SV- JERNEJA O. 18 TELEFON 45-60 FRANSMISIJE, 2A-GINE IN MLINSKE OPREME, VODNE TURBINE WIGALNE NAPRAVE Pacient 12 let: Vate žena j» po porodu pred 12 leti zbolela na maternici ki jajčnikih in trpi de danes na teh posledicah. V zadnjem času ima ponoči napade, ko plane pokoncu lz spanja. Tišči jo v prsih in misli da bo morala umreti Končno ima sedaj vnetje diesen, vsled česar se jI ma je jo zobje. — O naravi bolezni kateri Je zapadla vaša žena po porodu mislim, da so vas zdravniki že dovolj poučili, kakor tudi o zdravljenju iste. Priporočal bi te zdravljenje v Dobrni Napadi ki Jih ima ponoči bo živčnega Izvora. Potrebna so pomirjevalna sredstva. Glede zadnje bolezni spada žena absolutno v ordinacijo zobozdravnika. Gre namreč za dolgotrajno bolezen tkzv. paradeutozo, člje zdravljenje spada v domeno zobozdravnika ln sicer čim preje. G. ML Zagreb: Bolečine pri uriniranja dajo slutiti da gre za vnetje mehurja. Priporočam lahko hrano (brez popra, paprike, sploh ne pikantno) ln da pij«te ca 1 1 čaja. dnevno. Ako se ne bi stanje kmalu izboljšalo, pojdite k zdravniku. — Ponašanje vašega moža Je nepravilno ln greši tako v etičnem, kot zdravstvenem pogledu. Higiena za časa perila Je opravičena. Priporočam pa, da uporabljata samo kameli čen čaj. Strah, da bi dobili raka, Je neopravičen. Proti bolečinam p«tl menstruaciji lahko rabite n. pr. veramon. Oe bd Wie bolečine le prehude, pojdite k zdravniku, da vam predpiše še druga sredstva. Glede zadnjega vprašanja Se Sledeče: najboljše je med 10—20 dnevom po perilu. V drugih dobah je spočetje malo verjetno, odnosno nemogoče. Nesrečna: že dolgo časa bolehat« na mehurju. Dosedanje zdravljenje vam nI pomagalo. Nasprotno, sedaj vas boli Izmenoma v pljučih in jajčnikih. — Priporočam temeljit pregled pljuč, ker je možno, da je obolenje ledvic tuberkuloznega značaja in sicer, da to izvira lz pljuč. Najbolje bo, da greste v bolnico. iS A H Nimcovičeva indijska obramba. Beli: S. Landau Črni: V. Pire (Hastings, zadnje kolo, 6. t m.) 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c6—c4 e7—«6 3. Sbl—c3 Lf8—b4 4. e2—e3 0-0 5. Lfl—d3 Običejneje je 5. Sge2. 5... <17—d5 6. Sgl—!3 c7—c5 7. 0—0 b7—b6 8. c4 : <13 e6 : d5 9. d4 : c5 b6 : c5 Nastala pozicija je zelo dvorezna: črni kmetje res lahko postanejo slabi toda beli ima težave z razvojem damskega lovca. 10. Ddl—c2 Dd8—e7 11. Tfl—dl Tf8—d8 Grozila je žrtev na dS. 12. Lei—d2 Sb8—có 13. a2—-a3 c5—c4! Edina, pa tudi zelo močna poteza. Bell mora umakniti lovca, pa potem 6e nadalje zaostane v razvoju. Slučajno v tej poziciji ne pomeni mnogo točka d4, ki bi lahko sicer postala usodna za črnega. 14. Ld3—fl Bolje je bilo Le2, da bi črni ne dobil t£T4 1 Lg4 Lb4—d6 15. Sc3-b5 Lc8—g4 16. Sb5 : d6 Td8 : d6 17. Lfl—e2 Sf6—e4 18. Ld2—c3 Ta8—e8t Preprečen j e Sd4. 19. Sf3—d4? Beli ignorira nevarno grožnjo črnega. Neobhodno potrebno je bilo 19. Lei; pa tudi potem sitoji črni že vsekakor bolje, saj hna vedno izglede na napad. 19... Se4 : f2l Popolnoma korektna žrtev. 20. Le2 : g4 Seveda ne 20. Kf2:, De3 : 21. Kfl, Sd4 : ! ter nato Le2 :. 20... Sf6 : g4 21. Sd4—f5 Beli sicer dobi kvaliteto, zato pa je izpostavljen uničujočemu napadu. 21... De7—g5 Tudi De6 ali Dd7 je dobro. 22. S£5 : d6 Dg5 : e3-f 23. Kgl—hI De3—f41 Ne Sf2+, 24. Df2:, Df2:; 25. Se8: 24. g2—g3 Df4 : d6 Črni ima za kvaliteto dva močna kmeta. Povrh je pozicija belega kralja oslabljena, črna skaka ča sta zelo močna in eden se grozi utrditi na važni točki d3. 25. Tdl—el Sg4—e5 26. Tal—dl Te8—d8 27. Dc2—!5 Se5—d3 28. Tel—fl f7—f6 29. Tfl—f3 d5—d4 30. Tf3 : d3 Belemu postaja stisnjena pozicija neprijetna, pa žrtvuje kvaliteto nazaj. Druge poti najbrž že ni bilo več. 30... o4 : d3 31. Tdl : d3 Dd6—d5+l 32. Df5 : d5 Td8 : d5 33. b2—b4 • Kg8—f7 Enostavneje bi bilo dobilo Te5, 34. Ld2, Te4 ter Se5. 34. Khl—g2 Kf7—eó 35. Lc3—b2 a7—a6 36. Td4—dl Ke6—f5 37. Kg2—f2 h7—h5 Nejasno je Ke4, 38. Tel-f, Kd3, 39. Teó, Se5, 40. Ta6:. 38. Kf2—e2 Kf5—e4 39. Tdl—fl Td5—e5 40. Ke2—d2 Ce 40. Tf4+, potem seveda Kd5-F, 41. Kd2, Te4, 42. Tf5+, Kc4. 41... H5—h4! Najbrž edin« poteza, ki dobi. Drugače ima beli namreč vedno protišanso Tel, z eventualnimi grožnjami Tc4 ali Tc5, oz. a4 in b5. 41. Tfl—f4-F Ke4-—d5 42. Tf4 : h4 TeS-e41 43. Th4 : e4 N« 43. Th8 gre Se5, 44. Td8+", Kc4, 45 Tc8+,Kb3 in črni mora dobiti v napadu Tako se je treba odločiti za zamenjavo, nakar je končnica kljub enakim kmetom m belega tagobij«aa. Loreo Je v t** pozicijah akbtt nego sValrač, povrh ima črni zelo močnega prostega kmeta in ugodnejšo pozicijo s« svojega kralja. 43... Kd5re4 44. Lfe2—el Sc6—«5 45. «3—«4 K ©4—d5! 46. b4—b5 a6 : h5 47. «4 : b5 i Kd5—c5 48. Lcl-oSfl Kc5 : b5 49. La3—f8 g7—gó 50. Lf8—g7 Na to poenostavljenje se je beli zanašal pri svoji 46. potezi, vendar mu tudi to ne prinese rešitve. 50... Kb5—c4! 51. Lg7 : M Se5—g4 52. Lf6—g5 Sg4 : h2 Se vedno je tu skokoč močnejši od lovca, vendar j« kljub kmetu več pozicijo samo na izreden način še mogoče dobiti ker je material preveč reduciran. 53. Kd2—o2 Kc4—<15 54. Ke2—d3 SK2—g4 Se5—c4 d4—d3rtì 55. L05—d2 56. Kd3—ed 57. Ld2—f4 58. Lf4—g5 59. Ke2—dl Nekoliko bolje je bilo 59. KJ2, vendar bi tudi potom črni dobil: moral bi izsiliti najprej g6—g5—g4, potem pa iti s kw$jem na c3. Sedaj sledi zanimiv konec. 59.. Ke4—f3 60.Lg5—H Kf3—f2 61. Lf4—c7 g6—g5 62. Lc7—d8 g5—g4 63. Ld8—c7 d3—d2! 8 strašno grožnjo Ke3 ln Kd3. 64. Lc7—f4 Kf2—f3 Seveda beli ne «me vzeti kmeta, ker potem po zamenjavi odloči g — kmet Pa tedi polje e3 jo treba še vodno varovati Tako beli nima izbire. 65. Lf4—g5 Kf3 : g3 66. Kf3—e2 Kg3—h3 beli se vda. Vmja Pim Za nedeljsko popoldne Pet orehov, ki jih boste trli neka] ur Dosti prijateljev nam je pisalo, da bi želeli imeti kotiček, ki Jim bo priskrbel vsak teden nekaj ur zabave In razbijanja glave. Naj. jim bo ustreženo! Nabrali smo zanje nekaj trdih orehov, ki jim bodo krajšali dolgočasen nedeljski popoldan. Pa še več. Določili smo tudi nekaj knjig, ki jih bomo razdelili najpridnejšim reševalcem, če bodo do petkovega popoldneva poslali rešitve zastavljenih ugank na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke.« Prvi oreh V modernih nebotičnikih, ki Imajo po 60 ali še več nadstropij, so razen navadnih dvigal še posebna hitra dvigala, ki služijo — kakor pove že njihovo ime — za hitro prevažanje med večjim številom nadstropij. Navadno so urejena ta hitra dvigala tako, da se ustavljajo samo v vsakem petem ali desetem nadstropju. Najnovejši način pa je ta, da si potnik sam naravna pravo nadstropje s pritiskom na dva gumba. V dvigalu sta dve vrsti gumbov dveh različnih barv ln z raznimi številkami. Na rdečih gumbih so številke od 1 do 10, ki povedo, da se dvigalo lahko naravna samo na 1 do lOkratni mnogokratnik nadstropja, v katerem se zdaj nahaja Ce je dvigalo v četrtem nadstropju in se pritisne na gumb številka 5, se bo dvignil potnik v 4X5 nadstropje, torej v dvajseto nadstropje. Druga vrsta gumbov, ki Je sinje barve, in ima vse ulomke med polovico in desetino (torej 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 1/9 in 1/10) je namenjena za spuščanje, in sicer tako, da je nadstropje, kamor pridemo, vselej ulomek prejšnjega. Oe n 4«-. v 50 nadstropju pritisnemo na gumb, ki ima napis 1/5, bomo prišli v 10. nadstropje. Z uporabljanjem obeh gumbov pa lahko delamo razne kombinacije. Ce smo n. pr. v četrtem nadstropju in bi radi prišli v šesto, uporabimo gumba 3 ln 1/2. Zdaj pa se hočete peljati z dvigalom lz 36. nadstropja v 63. S katerima dvema gumboma si boste pomagali, da boste prišli tja brez zamude? DrugI oreh Človek lahko govori na dva načina: naravnost ali pa po ovinkih. Med ljudi ki radi po ovinkih govore, spada tudi stric Matici Nekoč Je med pogovorom dejal: »Se sanja se mi ne, da bi se boril z nasprotniki protialkoholnega gibanja!« Besede so se prav lepo slišale, toda nihče nI takoj vedel kaj je stric Matic prav za prav misliL Zdaj pa vl uganite: all je stric Matic prijatelj ali sovražnik vinai Tretji oreh Neki trgovec Je sklenil opustiti prodajo bencina Skupaj je Imel 45 sodov, ln med njimi je bilo 9 praznih, 9 samo do četrtine polnih, 9 do polovice, 9 do treh četrtin, 9 pa čisto polnih. Vse te sode je prodal petim trgovcem, ln sicer tako, da bo dobil vsak izmed njih po 9 sodov in enako količino bencina Med sodi pa mora biti zastopanih vseh pet vrst □ G G 0 0 0 0 G 0 0 0 0 0 □ 0 0 0 0 B S B S B B B B Bu B B B B B S B B B ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Kako so uredili odvoz, da so trgovca ustregli? Zarišite vseh pet odpeljanlh partij, fan režite skico lz lista in jo pošljltel četrti oreh Herma Je v žalni obleld, ker Ji J« oče pred kratkim umrL Marija, Antonova mati sedi z Ivanom Herminim sinom v parku. Karel Antonov oče, ureja z Berto, pokojnikovo vdovo, zapuščino. Anton Je zelo ponosen na svojega sina Ivana. Kdo izmed Imenovanih je najmlajši?, j Peti oreh Karel Emil ln Pavel Imajo vsi skupaj štiri ln dvajset jabolk, pa niti dva med njima enakega števila, ln sklenejo Jabolka tako razdeliti, da jih bo Imel vsak to-med njih enako. Karel ki Ima največ Jabolk, jih da najprej Emilu In Pavlu po toliko, po kolikor jih ta dva že imata. Tedaj pa vsi trije uvidijo, da jabolka 8e zmerom niso pravilno razdeljena Zato jih dele še enkrat in to pot jih da Emil ki jih ima zdaj največ, Karlu in Pavlu vsakemu toliko, po kolikor jih že ima vsakdo izmed njiju. Po tem dejanju ima Pavel največ jabolk in zdaj Jih da on Karlu ln Emilu po toliko, kolikor Jih vsak Izmed njiju ima. Zdaj šele Je bila delitev pravična in vsak izmed njih ima enako število jabolk. VI pa uganite, po koliko Jabolk Ima vsak izmed njih od začetka! A D Takšna delitev ne bi bila težavna, toda pri prevozu se je pokazala neka nerodnost Vrata skladišča so bila v podaljšani vrsti napol praznih sodov, in zato Je menil trgovec, da bi bilo najbolj praktično urediti tako, da bi sode odvažali eimetrič- t no z ozirom na sredno vrsto (torej z ozi- i i rQm na napol prazne sode). 1 Ponedeljek, 16. januarja Ljubljana 12: Koncert Radijskega šramla. — 12.45: parodia. — 13: Napovedi — 13.20: Uvertur» in fantazije (plošče). — 14: Napovedi — 18: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Bramii Igrajo (plošče). — 18.40: Sv. Rok pri Jelšah (prof. dr. Fr. Stele). — 19; Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti — 20: Večer Anto-na Lajovica. Sodelujejo: ga. Pavla Lovte» tova, prof. M. Lipovšek, g. Slavko Osterò ln Radijski orkester. — 21.30: Komorna glasba (plošče). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Lahka glasba iz restavracije Emona. Beograd 16.40: Narodni napevi ln orkestralna glasba. — 18.20: Klavirske skladbe In plošče. — 20: Dramski večer. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Slagerji ln šansoni — 17.30: Mandoline. — 18.15J Ruske romance. — 20: Godba na pihala. — 21: Plošče. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.25: Petje. — 20.10: Lahka godba. — 21.10: Zvočna igra in plošče. — Sofija 17.30: Filmska, lahka ln plesna mu, zlka. — 19: Petje in komorna glasba. — 20.55: Mešan glasbeni program. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: promenadni koncert — 16: Mali orkester ln solisti. — 19: Plošče. — 20.10: Odlomki Iz nemških m italijanskih oper. — 21.30: Plesna kapela. — 22.30: Nočni koncert — Berlin 20.15: Večer vesele muzik®. — 22.30t Prenos z Dunaja. — München 19.15: Poskočne melodije. — 20.10: Koncert po te« ljah. — 21: Pester spored muzike ln recitacij. — 22.30: Nočni koncert — Pari« 19.15: Orkester ln pevci — 20.30: Zvočne slike, petje ter lahka ln plesna muzika. —» 23.45: Zvočna igra. Torek, 17. Januar)» LJubljana 11: Sdlska ura: Od rude dO Jekla (g. Jože žabkar). — 12: Solistična točke lahke glasbe (plošče). — 12.45: poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Problem malega naroda (prof. dr. Dr. Ve-ber). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. tura. — 19.50: Vesela kronika. — 20: Plošče. — 20.15: Roseggerjeva veseloigra >Vesela božja pot« (člani Nar. gled). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester). Beograd 16.45: Narodni napevi In ozke« «traina glasba. — 20: Komorna glasba in narodne pesmi — 21.45: Plošče in plesi. — Zagreb 17.15: Orkestralna glasba. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Komorni koncert — 21: Lahka glasba. — 22.20: Ples. — Piaga 19.30: Prenos FIbichove opera »Meslnska nevesta«. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 21: Nowo-wiejskljeve glasbene scene »Quo vadiš«. — Sofija 17.30: Vojaška godba In godal« nI orkester. — 19: Pevci ln orkester. — 20* Beethovnova violinska sonata. — 20.55: Ruske romance. — 21.25: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkestralni koncert — 15.30: Iz R. Straussove operete »Netopir«. — 16: Lahka glasba. — 18.20: Koncert po željah. — 20.10: Pisan večer. — 22.35: Brahmsove skladbe za dva klavirja. — 23.05: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 19: Baletna muzika. — 20.10: pe, ster glasbeni spored. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — München 19.15: Koračnice s plošč. — 20.10: Veseloigra »Ukročene trmoglavke«. — 21.25: Godalni kvartet — 24: Nočni koncert — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Klavirski koncert — 21.30: Beethovnova opera »Fidello«. —. 23.45: Lahka glasba s plošč. Postani ia ostani Slan Vodnikovi drntbe! fàtasa žen s ß a žena v javni in zasebni službi Ob priliki kongresa Jugoslovenske ženske zveze je v zvezi s predlaganimi resolucijami in spomenicami podala Zora Ka-radžič zanimiv pregled povojnega položaja jugoslovenske žene v državnih, samoupravnih in privatnih službah. Karadžiče-va je poudarila, da je razvoj razmer v naši državi enako kakor po vsem svetu prisilil mnoge desettisoče žen v razne službe. Njih delo se je izkazalo za potrebno in koristno tako za vzdrževanje družine kakor tudi za razna delovna področja, na katera so krenile. Toda medtem ko so gmotne nujnosti in družbene potrebe povečale število delovnih žen, so se začela istočasno uveljavljati v javnosti tendence proti njihovemu udejstvovanju. Vse to je bilo storjeno v imenu prvenstva moških kot teoretičnih hraniteljev družine, ne da bi se pri tem povprašalo, v koliki meri so moški v današnjih razmerah še dejanski sigurni hranitelji družine; ne da bi preiskali, če bodo mogle rodbine, v katerih so žene zaposlene izven doma, obstati brez njihovega zaslužka, niti ali so tisti, ki so teoretično dolžni vzdrževati družino, zmožni nositi celo breme vzdrževanja. V imenu nesmislov v primeri z realnim življenjem svetujejo ženi: poišči si moža, da te bo vzdrževal! Toda žene se zavedajo, da so polnopravne državljanke, ki imajo enako pravico na samoodločbo v življenju in isto pravico na ustvarjenje eksistence kakor moški. Njih pravica je izbrati si svojim osebnim in družinskim razmeram primerno poklic gospodinje ali službo izven doma ali pa po potrebi združiti oboje. V poslednjih dvajsetih letih Je bila usoda delovne žene zelo izpremenljiva: po eni strani je pričala o postopnem priznavanju pravic do dela, z druge strani pa o postopnem okrnjevanju teh pravic. Zeni so se z ene strani odpirala vrata v vrsto zaposlitev, do katerih prej niso imele dostopa in v teh so bile njih pravice izenačene z moškimi. Tako je uredba iz leta 1920 odmerila ženskam v profesorski službi enako plačo kakor moškim in pravico na naslov profesorice. Zakon o uradnikih iz L 1923 ne le da ni delal nobenih razlik med moškimi in ženskami glede sprejema v službo, napredovanja in plačila, temveč jim je dal celo iste privilegije kakor moškim, ki so aktivno sodelovali v vojni. Zakon za uradnike iz L 1931 prav-tako ne dela nobenih razlik glede spola. Žene so nadalje pridobile pravico na odvetniško prakso, koncesijo za apotekarsko Stroko, v poedinih ministrstvih so dosegle Inšpektorsko zvanje, nekatera ravnatelj-ska mesta v prosvetnem ministrstvu itd. Toda že leta 1920 je poročena žena izgubila polovico draginjske doklade, ki Ji je bila z uredbo iz L 1932 spet vrnjena, 1. 1935 pa odvzeta v celoti. L. 1931 so prve redukcije državnega uradništva v prvi vrsti in v najširšem obsegu oškodovale žensko osebje. L. 1934-35 je vlada dobila pooblastilo, da v svrho dosege proračunskih prihrankov ugotovi pogoje za nadaljnjo zaposlitev v javni službi tistih uslužbenk, katerih možje so zaposleni v državni, samoupravni ali privatni službi. Narodna banka je začela odpuščati poročene žene, Agrarna banka Je sploh ustavila nastavljanje žen, nedavno tega pa Je Hipotekar-na banka omejila konkurz le na moške kandidate. Zakon o sodnikih določa, da žene ne morejo biti sodniki. Zakon o prometnem osobju določa, da se morejo žene zaposliti kot telefonista je, telegraf istin j e in dakti-lografinje: torej so od nastavitve izključene žene s fakultetsko izobrazbo, čeprav so, zaposlene v strokovnih poslih kot in-ženjerke, zdravnice, pravnice in kemičar-ke, dokazale sposobnost in koristnost. Uredba iz leta 1934 uvaja za žene v pošt-no-telegrafski službi »numerus clausus«. Leta 1935 je bilo v tej stroki sploh ukinjeno nameščanje žen z univerzitetno izobrazbo. Poseben amandman določa, da se učiteljica sme poročiti le z učiteljem sicer bo odpuščena iz službe. K temu so se pojavile tudi omejitve za žensko šolanje, n. pr. zaprt dostop na višjo pedagoško šolo, od časa do časa popolno izključenje iz učiteljskih šol. V privatni službi ni bolje. Zakonske odredbe so sicer povoljne in Je v njih načelno izvedena enakopravnost med moškim in žensko, toda praksa je drugačna. Zaradi nezaposlenosti delovna moč ni izkoriščena, minimum za eksistenco ni določen in žene često — manj zaščitene kakor moški — sprejemajo delo za plačilo izpod minima in tako ubijajo ceno svojemu delu. Javno mnenje Je povečini nasprotno pravici ženske do dela. Parola o prioriteti moškega z izgovorom, da so oni hranitelji družine, čeprav se to v resničnem življenju pogosto izkazuje za dokaj negotovo, se širi kakor kakšna epidemija 2ene same pa pogosto pri tem ostajajo pasivne ali pa nezadostno informirane, da bi mogle ugovarjati takšnemu napačnemu javnemu mnenju. Poleg tega pa so brez — v tej stran borbi najmočnejšega sredstva — brez političnih pravic. Prav zaradi vsega tega nam je za sedanjost in za bodočnost naše ženske mladine tem bolj potrebna močna in organizirana akcija. Najmočnejša pomoč v tej akciji je vsekakor zavednost vsake žene brez razlike stanu, da imamo žene enako pravico na življenje, eksistenco in delo kakor moški. To tem bolj, ker so se pogoji za življenje toliko spremenili, da moški niso več niti edini, niti ne najbolj sigurni vzdrževatelji družine. Najnovejše: krila! Se pred kratkim je preprosta, ozka linija vzbujala občudovanje ženskega sveta in zavzemala v modi prvo, najbolj vidno mesto. Čim bolj pa se bližamo pomladni modni sezoni, tem bolj postaja jasno, da jemljejo ozke, ravne obleke slovo in da na njihovo mesto stopajo obleke z izredno širokim, zvončastim krilom. Brez dvoma predstavlja povratek k zvončasti obliki največji dogodek letošnje modne sezone, zlasti ker tu ne gre samo za lahno zvončasto obliko krila, temveč za izredno širok, zvončast kroj, kakor ga moda že dolgo ni poznala. Tako bogato širino dosežemo seveda le z raznimi pripomočki, ki storijo, da učinkuje ta najnovejša modna pridobitev še bolj originalno. Mnogi pariški modni saloni se poslužujejo v ta namen plisiranega, taftastega spodnjega krila, ki je včasih za spoznanje daljše od obleke, kar se zdi posebno rafinlra-no. Drugi pa zopet prišijejo na rob krila trdo podložene robčke ali vatirane cevke, Krznene paletoje — lisičje ln skunks ovratnike — mufe itd. Pristne kanadske srebrne lisice v najboljši kvaliteti In znižanih cenah pri L. BOT Ljubljana, Mestni trg 5. POSEBNA IZLOŽBA KRZNA TUDI V PASAŽI NEBOTIČNIKA. „Ničevo" I Knez Bismarck Je nosil na svoji roki ši-jok prstan iz železa z nenavadnim napisom: »Ničevo!« Ničevo je ruska beseda; po naše pomeni »nič zato«, lahko pa še kaj drugega. Toda o besedi ne bomo razpravljali, temveč samo o dogodku, ki je napotil kneza Bismarcka, da si je železen prstan s tem napisom nataknil na roko. Bilo Je 1.1862. Bismarck Je bil tedaj poslanik na ruskem dvoru. Vsemogočni ruski par ga Je povabil na lov in Bismarck se je rad odzval, kajti bU Je velik prijatelj lova. Lov se Je vršil več sto vrst daleč od Pe-trograda. Bismarck je hotel prispeti predčasno na mesto, da bi kaj izvedel od družbe Še preden bi prispel car na cilj. Odpeljal se je torej z vlakom, izstopil na bližnji postaji in se peš napotil proti lovskemu gradiču. Toda izgrešil je smer zaradi debelega snega in je pri taval na koncu v neznano rusko vas. K sreči je govoril ruski, kar mu 3e omogočilo, da se je mogel sporazumeti s kmeti. [Vprašal Je: »Kako daleč je od tod do carjevega lovskega gradiča?« »Dvajset vrst«, so mu odgovorili mužiki. »Ali me lahko odpeljete tja?« »Lahko«. In mužik je »el, da bi napregel sani Kmalu je prišel nazaj z vprego, toda konjička sta bila mršava in se nista zdela Bismarcku nič kaj posebno pripravna za V°»Kako, ali bomo kmalu prispeli tja?« Je Vprašal Bismarck, ko Je sedel na sani. »Meni se namreč zelo mudi!« Mužik je mirno poslušal in odvrnil samot _----.--------- »Ničevo!« Konjička sta izprva dirjala, potem sta stopala vedno počasneje. To je Bismarcku, ki je bil sicer krepak mož, omajalo živce. »Ti dve kljuseti ležeta kakor polži, ne pa kakor konji!« je dejal Bismarck mužiku. Kmet pa je sedel mirno na svojem sedežu in odvrnil kakor da se ga opazka ne tiče: »Ničevo!« Potem je udaril z bičem po živalih. Konja sta zdirjala. Bismarcku se je zdela vožnja nevarna, zato je opomnil: »Ne bij živali, da ne bodo tako dirjale!« »Ničevo!« je odvrnil mužik in vozil dalje. Konjiča sta še vedno dirjala in Bismarck je slutil, da se bo nekaj zgodilo. »Saj bomo še obležali v snegu, če pojde tako naprej!« je rekel mužiku. Mužik pa, kakor da se ga opazka ne tiče, zopet: »Ničevo!« In potem se Je zgodilo. Bismarck in voznik sta odletela v sneg, sani so se razbile. Kosi vozila so ležali vsevprek po cesti. Bi-smark je bil razjarjen in je planil na noge ter prijel za bič, da bi naklestil voznika. Tedaj se je spomnil besedice, ki jo je mužik ponovil na vožnji: »Ničevo«. Rekel si je: Saj to je nekaj naravnost velikega, da človeka nič ne spravi iz ravnotežja! Ena sama beseda zadostuje, da gledaš svet s hladnokrvnostjo. . . In je Sel ter pobral košček železa, ki je bil odletel od sani ter si Je dal iz nJega skovati prstan, vanj pa vreza ti besedo »Ničevo«. Tega prstana ni odložil do konca svojega življenja, ki jih Se poudarijo s črto kontrastne barve. Seveda pa se nova krila razlikujejo drugo od drugega tudi v samem kroju; nekatera izmed teh kril so sestavljena iz neštetih ELfTNA KONFEKCIJA v MM ' MÀ Rt BOB Pß/A/ASA VEDNO NAJNOVEJŠE; ozkih, spodaj zvončasto razširjenih delov, druga so zvončasto krojena, a vrhu tega še nabrana, mnogo pa Jih ima v zvončasti kroj vstavljene globoke gube, kar zlasti pri športnih oblekah, kjer se ne morejo posluževati spodnjih kril in drugega okrasja, učinkovito razširi obliko krila. Bogati širini krila ustvarja moda nekakšno protiutež z izredno poudarjenimi rameni, med širino ramen in krila pa se zdi, stisnjeni, tesni život še bolj ozek. Tako se nova oblika zopet približuje idealu preteklega stoletja, ki je od ženske zahteval, da Je v pasu ozka kakor osa. Podobnost s preteklo modo poudarjajo še bolj mnogi visoki ovratniki, ki jih je moda uvedla zaradi nove pričeske, da nekoliko maskira praznoto vratu in tilnika. Navzlic vsemu NAJVEČJA IZBIRA UMETNIH CVETLIC Naročila strokovno izvršuje MILENA ZOR JEŽEK Frančiškanska 8, dvorišče Mali telovniki Da nam omogoči uporabo zimskega kostuma tudi ob posebno hladnih dneh, si je moda izmislila tole toplo in učinkovito dopolnilo: majhen, barvast telovnik, ki ga posebno občutljive dame lahko tudi vatira-jo. Medtem pa se je pomen malega telovnika razširil preko njegove prvotne, zgolj praktične veljave. Vse dame — tudi one, ki jih ne zebe — hočejo imeti v svoji garderobi vsaj dva takšna telovnika. Svilen, bleščeče pošit telovnik namreč da preprostemu kostumu izrazito elegantno, večerno ali popoldansko noto, dočim z volnenim, progastim, ali karirastim telovnikom ustvarimo iz istega kostuma športno oblačilo. posnemanju starinskega pa ostanejo pri dnevnih oblekah krila de vedno tako kratka, da učinkujejo dame v njih kakor punčke. Športna obleka iz svetlega volnenega blaga ima spredaj dva vstavljena dela, ki že itak široko krilo Se bolj razSirJata. Na vsaki strani izhajata iz obeh šivov dva maia prsna žepka trikotne oblike. Levi žepek opremimo z rutico kontrastne barve, ki se strinja z barvo usnjenega pasu (1. skica). Tudi moderni kostumi imajo po novem široka krila. Seveda s tem Se ni rečeno, da ozka krila niso več moderna Saj ostane še vedno mnogo dam, ki se z moderno široko obliko ne bodo mogle sprijazniti to s tem mora moda tudi računati. Zaenkrat predlaga torej moda kot novost kostum s širokim, zvončastim ali krog in krog nagubanim krilom. Posebno elegantno učinkuje, če nosimo nagubano, karirasto krilo k enobarvni Jopici, kakor vidite na naši skici (2. skica). Nekaj povsem novega Je svilena popoldanska obleka, ki Je njeno zvončasto krilo pod boki bogato nabrano, tako da se zdi Redna stolica Oglu reg. S. Br. 314J0 dne 24. XII. 1935. MODNI DAM SKI ATELJE Mira škabar ALEKSANDROVA CESTA 5-IL Izdeluje dnevne in večerne obleke, plašče in kostume. Prvovrstna Izdelava. Najnovejši žnrnaH! Zmerne cene! _ Se ilrie. Tudi život je nabran pod aobča-srtim sedlom, mali ovratnik pa Je postrani zavezan v pentljo. Enake pentlje krasijo kratke rokave in ozki, dvakrat preve-zani pas (3. skica). Elegantna obleka iz svilenega krepa ima široko zvončasto krilo, ki Je v širokih presledkih globoko nagubano. Posebno sveže in mladostno učinkuje dolga, ozka proga iz belega satina, ki Je priSita po vsej dolžini života in jo pod vratom zaključuje bela pentlja (4. skica). Elegantna popoldanska obleka z Izredno širokim, zvončastim krilom Je po životu in po zgornjem delu krila posejana z redkimi cvetlicami iz bleščice. Prav tako sta z bleščico poSita pokončni ovratnik In ozki pas (zadnja skica). TEDENSKI JEDILNI LIST Krožnik dobre juhe Kdo jo zametuje — posebno pozimi? Poživi nas, okrepi in ogreje. Sedanja hranilna veda jo sicer odklanja, čeS, da pospešuje poapnenje žil, povzroča revmatizem in ne vem kaj še. Poznala sem in poznam Se prav stare ljudi, zdrave in krepke, ki smatrajo dobro juho prav za prav zdravju potrebno Jed. Dobra juha okrepi želodec in ga pripravi sprejemljivega za drugo, težjo in gosto jed. Juha je Se vedno v seznamu vseh jedilnih listov na prvem mestu, tudi bolniških. »Uživajmo juho, a ne preplavimo z njo želodca« pravi neki slavni zdravnik. DrugI zdravnik pravi: »Juha je tista idealna tekočina, ki se najhitreje spoji s sokovi človeškega telesa, hitreje kakor katera koli druga mrzla In surova tekočina.« Hvali Jo kot važno sredstvo proti suši telesa in najboljSo hrano za priletne ljudi. Juha je pri nekaterih boleznih obenem zdravilo, tako na primer pri prehladu, živčnem glavobolu, pri kolikah (prežganka, Ječmenčkova, riževa) in nekaterih vrstah želodčnega krča, posebno pa pri oslabelosti organizma, pri rekonva-lescencl, ki sledi težkim boleznim. Na kmetih smatrajo posebno kurjo Juho kot zdravilo. Mesna Juha ali vsaj kostna, je podlaga za vse druge juhe. Vsaka juha, bodisi zelenjavna, krompirjeva ali iz stročnic, postane krepkejša in mnogo okusne j ša, ako Ji dodamo nekoliko čiste goveje juhe. Praktična gospodinja bo skuhala goveje juhe vedno za dva dni Vzela bo pa poleg običajne količine mesa, ki ga potrebuje za enkratni red (10 dkg na osebo) za svojo družino, nekoliko več kosti, da bo Imela dobre juhe dovolj za dva dni. Juho kuhajmo vedno v enem in istàf\ loncu, ki ga rabimo samo za to. Za dru® dan hranimo Juho precej eno na hladne«! prostoru v dobro pološčenl ali porcelanasti posodi. Kako bi kuhala, če • • ■ Ponedeljek. Obed: Telečja obara s žganci. Zdrobov narastek z marelično polivko. Večerja: Vampi B parmezanom. Krompirjeva kaša. Sadje. Torek. Obed: Na juhi jetrni ponvič-nik. Govedina z dušenim ohrovtom in ocvrtimi krompirjem. Lahka omeleta. Večerja: Jetra na laški način. Solata. Sreda. Ob Id: Panadlova Juha. Telečji paprikaš z širomi rezanci. Jabolčne rezine. Večerja: Ocvrti prižljic. Solata. Četrtek. Obed: Pretlačena cvetačna juha z opečenimi rezinami od žemlje. Prašičeve kotletice z višnjevim zeljem. Jabolčni kompot Večerja. Možgani z jajcem. Solata. Petek. Obed: Ribli brodet Dušen ohrovt s sardelinlmi tfr?ti. Sirove omele-te. Večerja: Pečene ali ocvrte ribe. Solata. Sobota. Obed: Na juhi možganji cmoki Govedina s špinačo in praženim krompirjem. Ocvrta jabolka Večerja: Sveža svinjska krači ca, kuhana v zelenjavah. Kuhane češplje. Nedelja. Obed: Na juhi jetrni riž. Goveji jezik v pikantni omaki, garniran z ocvrtimi krompirjevimi rogljiči. Stravbe s šodojem. Večerja: Perutninski rižot MeSan kompot. Kako moram kuhati, ker • • • Ponedeljek. Obed: Flžolova Juha * ajdovimi žgancL Zdrobov pečen Jak. Večerja: Polenta s paradižnikovo omako. Torek. Obed: Na Juhi Jetrni cmoki. Govedina » krompirjem v omaki. Kuhani češplje. Večerjal Kisla rfpa 8 nussBfcsnim krompirjem. Sreda. O b e 3 i Na Juhi drofcttnovl cmoki. Kuhan Spinačni Štrukelj. Večerja: Fižol ln krompir t »ofatt. Sir. Četrtek. Obed: Ri čet s satanico. Kislo zelja s krompirjevo kašo. Jabolka pečena. Večerja: Mlečni ri2. Petek. Obed: Grahova Juha s rtfcm. Ajdovi bratci. Večerja: Dušen ohrovt I pečenim krompirjem. Sobota. Obed: Juha s rezanci. Govedina s praženim krompirjem ln duSenim korenjem. Kompot. Večerja: Segedlnski gola! Nedelja. Obed: Na Juhi Jetrni riž. Goveji zrezki v omaki. Makaroni. Zličnl krapkL Večerja: Pljučka v omaki z drobnim krompirjem. Jabolčni kompot. Recepti Rlčet s sekanlco 25 dkg ričeta, 15 dkg fižola, pol glavice na kocke zrezane, olupljene zelene, na kocke zrezano korenje, pol male ohrovtove glavice, vsako zase dobro oprano in očiščeno, deni v lonec, (fižol in ričet pusti prej kako uro namakati v mlačni vodi). Osculi in kuhaj na zmernem ognju, da se ne pri-smodi. Ko je že skoraj kuhano, sesekljaj 10 dkg prekajene mesnate slanine in pest zelenega petršilja in malo česna. To daj v ričet dobro premešaj in kuhaj, da se popolnoma skuha. Telečji paprika! Najbolj! v ta namen je telečji bočnik izločen od kosti. Obreži mu kožice in ga zreži na primerne kose. V kožico daj žlico masti, in eno ali dve drobno zrezani čebuli. Ko čebula porumeni, dodaj še dve žlici olja in vloži meso, osoli primerno in potresi s sladko papriko, pa pokrito duši, da se vsa voda iz mesa izduši. Nato potresi s pol žlice moke; ko porumeni, zalij z juho ali s kropom in pokrito duši toliko časa, da se meso zmehča. To traja eno uro. Po okusu dodaš nazadnje lahko nekoliko paradižnikove ornale ali pa kisle smetane. Na mizo daj s širokimi rezanci, kuhanimi v slanem kropu in odcejenimi, ali pa makaroni. Rib JI brodet Za ribji brodet vzemi par različnih vrst rib. Ce mogoče eno manjSo cipljo, (cevo-lo), jeguljo, bradača in par sardel. Ribe osnaži in večje zreži na manjše kose, na-soli in potem na olju ocvri. Ocvrtim izloči vse kosti in koščice, pri tem pazi, da ti ostanejo čim večji kosi celi. Na olje, kjer si ribe ocvrla, daj nekoliko moke, sesekljane čebule in petršilja; ko moka malo porumeni, zalij z kropom, v katerem si prevrela glave in izločene kosti, in po-kuhaj, da se moka razpusti. Potem pa vloži notri ribje meso in pusti na robu Štedilnika, da pokrito še kake pol ure polagoma vre. Za boljši okus daš vmes malo paradižnika, ali nekoliko kisa in lovorov listič. Ribji brodet serviraš z opečenimi žemljicami. _____' _ t -V'o-rv Ajdovi bratci Iz pol litra ajdov« moke in enega litra pšenične moke, dveh jajec, pol žlice masti ali masla, soli in vode naredi vlečeno testo in ga pusti pod skledo kake pol ur« počivati. Potem ga razvaljaj, pomaži z raztopljenim maslom ali topljeno smetano, potresi z zdrobljenimi orehi in sladkorjem. Zvij skupaj in zreži na tri prste dolge štruklje. Na obeh straneh jih stisni skupaj, pomoči vsakega posebej v raztopljeno maslo in postavljaj pokonci drugega k drugemu v pekač. Povrhu jih polij z ne-zavretim mlekom in Jih peci v srednje vroči pečici. Pečene potresi s sladkorjem. Zdrobov pečenjak V lonec daj malo manj kakor pol litra mleka, žlico sladkorja, malo soli in 4—5 žlic pšeničnega zdroba. Dobro premešaj In postavi na rob štedilnika, da se zdrob napne in malo zmehča. Medtem večkrat premešaj, da se zdrob ne sprime skupaj v kepice. Potem primešaj dva ali tri rumenjake, pol zavitka pecilnega praška, žlico moke in trd sneg od beljakov. Zmes vloži na vročo mast v primerno velik pekač in postavi v pečico. Ko je spodaj lepo rumeno, nareži po širokem primerno velike rezine in vsako posebej obrni, da se speče še na drugi strani. Potem zloži na pogret krožnik in potresi s sladkorjem. Ne pusti pa predolgo v pečici, ker se preveč osuši. Pečenjak mora biti sočen in rahel, kakor narastek. Prav lepo rumen in okusen je tudi, če daš med pšenični zdrob eno žlico koruznega. Pečenega potresi s sladkorjem ali pa oblij z razredčeno marmelado. Popravek: V zadnjem Jedilniku »Jutra« od 8. t m je med drugimi tiskarski škrat napravil iz »pol kuhane Kranjske klobase« — polkuhane jabolčne klobase. V receptu za »Sadne rezine« je izpustil celo vrsto, tako da se začetek ~ora pravilno glasiti: Na desko pripravi 28 dkg moke, vmes zamešaj eno žlico ruma, 1 žlico sladkorja, 2 rumenjaka, 10 dkg presnega masla ali masti. Iz tega zamesi..« j Belo, demon med barvami Občutek sredi zasnežene pokrajine — Snežno belino prenašamo s prostimi očmi najdelj šestdeset minut Na mestnih cestah dobimo prav za prav le redkokdaj pred oči čisto belino snega, ker jo promet prav hitro zamaže. Ker sneg po mestih ne obvlada zornega polja ifcako kakor v prosti naravi, njegovi posebni vtisi na čutila tudi niso tako izraziti. Belina snega je pod nekimi okoliščinami pravi zli duh med barvami. Med »barvami«? Marsikdo bo oporekal, da po zakonih optike bele barve sploh ni, kakor ni črne. Bolina je najčistejše utelešenje svetlobo, sozvočje vseh barv v največji njih svetlosti, med tem ko so ostale barve, kakor rdeča, rumena in modra odtenki med črno in belo. Če si hočemo predočiti, kako vpliva belina na oko, moramo pred vsem vedeti, da v naravi prave beline prav za prav ni, če s« ne oziramo baš na sneg, in še na tega le pod določenimi pogoji. Pretežna belina nastaja umetno, kakor pri prepleskanih stenah in papiTju. Celo bleščeče se beli oblaki poletja imajo vedno slabotno rdečkast ali zlat nadih. Očesni živci so naravnani pretežno na to, da morejo občutiti odtenke med svetlim in temnim, le kakšna petina jih je ob-občutljivih za barve. Po snežnem metežu aH pri pogledu na katero koli obsežnejšo belino, n. pr. na belino pretrezne bolniške sobe, ti maloštevilni, za barve občutljivi živci nenadno ne vedo več, k.aj naj store, kajti dana jim je naloga, da morajo ugotavljati natančno iste množine rumenih, rdečih in modrih barvnih vtisov ter njihovih vmesnih odtenkov, tako da nima nobena teh barv kakšne prednosti Ne gledamo pa samo z očesom, temveč s pomočjo gledalnega središča v možganih. Oči so samo posredovalec sprejetih vtisov. Možganom sporočajo živci, da je medsebojna tekma poedinih barv neodločena, to pomeni, da oddajajo n. pr. za rdečo barvo občutljivi živci v možgane enako močan vtis kakor ostali, za barve občutljivi živci. In to pomeni za možgane belino, kajti istočasno so se do viška razdražili tudi živci, ki so občutljivi za odtenke svetlega, živci za odtenke temnega pa ne reagirajo. Belina se predstavlja tako kot barva vseh barv, potopljena v najčistejšo svetìobo. Brez svetlobe bi bila tema. Občutljivi ljudje imajo sredi zasnežene pokrajine občutek, da so osamljeni, brez varstva in moči. brez zveze z okolico. Ta občutek se lahko stopnjuje tako, da »e občutijo kot senca samih sebe in da dobe glavobol. Ti pojavi niso nič drugega nego ž i včna motnja, ker s« oči in gledalno središče v možganih ne morejo sprijazniti s to »belo neodločenostjo«. V naravi imamo preredko priliko gledati pravo, neoporečno belino, tako da naš vid nanjo ni naravnan. Baš pogled na sneg je v primeri s pogledom na barve drugih letnih časov omejen na zelo kratko dobo. Iz Arktide in iz visokega gorovje vemo, da more pogled na sneg povzročiti ne samo motnje rida in okvare oči, ?emveč prave, dolgotrajne živčne motnje. Cenijo, da more človek pogled na popolno belino okrog sebe prenašati z nezaščitenimi očmi kvečjemu eno uro Barvni snežni naočniki nam težave tega gledanja takoj olajšajo. Nekoliko drugačni so pogoji tedaj. kadar sije na sneg sonce, kajti snežna ploskev se kaže tedaj slabotno rumenkasto ali rdečkasto, med tem ko dobe senčni deli modrikast odtenek. Ko sta plin in pozneje elektrika izrinila rumenkasto, ugodno učinkujodo svetlobo sveč, je začela belina slaviti prave orgije. V najmočnejši umetni svetlobi se belraa namreč najbolje uveljavlja. Razen tega so začeli smatrati belino za nevtralne barvo, baš zato, ker ZA VAŠE PERILO slovenske gospodinje uporabljajte le HUBERTUS milo, ki je izdelek slovenske tovarne. PRI TRGOVCU z ŽIVALMI »Kaj, vi hočete oditi, ne da bi kakšno živalico vzeli s seboj?« »Nu, če ne gre drugače, pa mi dajte eno «Ii dve bolhi!« omejuje in otopeva čute. Menili so, da ravnajo higienično, če istovetijo »belo« s »čistim«. V tem smislu je belina pač higienična, toda motnje, ki izvirajo iz nje, razveljavljajo prednost popolne čistosti. Danes sono to zmoto že davno spoznali in začeli nastopati proti belini. Novodobne bolnišnice svojih bolniških ln operacijskih sob ne pleskajo več belo, temveč v svetlih pastelnih barvah. Baš v operacijski dvorani je šibek zelen- kast odtenek najprimernejši, ker vpliva zeleno prvič pomirjajoče, drugič je naravna dopolnilna barva k tisti, ki označuje kirurgov poseL Znan je tudi veliki vpliv barv za zdravljenje duševnih bolezni. Prav tako izginjajo počasi tudi jarko belo prepleskani stropi in stene v naših stanovanjih. Celo knjige tiskajo dandanes po-gostoma na rahlo obarvan papir, da bi napravili možgane preko oči sprejem-ljivejše za Stiva Učinki strupenih plinov na obleko Nevaren klorov plin v vlažnem vremenu — Razstrup-ljanje obleke po plinskih napadih Uspehi pristašev surove hrane l/r. tistes iz San Francisca v Kaliforniji je goreč propovednik uživanja surove hrane. V dokaz pravilnosti svoje teorije je objavil v ameriških listih sliko svoje mnogoštevilne rodbine, ki se je nedavno pomnožila za dvanajstega člana, krepkega dečka. Mati se je poldrugo uro po porodu dala slikati v srečnem družinskem krogu. Dr. Estes pripisuje veliko rodovitnost svoje žene izključno surovi hrani, ki Jo uživata oba roditelja in vsi njuni otroci, ki so dobro razviti, lepi ln zdravi Napredek sodobnega letalstva Svetilnik z zmogljivostjo 3 milijonov sveč - Avtoma-tično padalo — Zanimiva statistika — „Kritična doba44 pilotov Pred kratkim so otvorili novo amsterdamsko letališče Schiphol. Prvotno naj bi znašala njegova pristajalna ploščina 64 ha, potem so se odločili, da ji dado površino 180 ha, torej skoraj trikrat tako veliko-Površina vsega letališča znaša celo 240 ha, dočim Je znašala prej komaj 80 ha Sijajno urejeno omrežja pristajalnih prog omogoča pristajanje Mf osmih smereh Vsaka pristajalna proga meri v dolžino 800 do 1000 m, v širino pa 40 m. Modernizirali so tudi razsvetljavo in so postavili med drugim svetilnik z zmogljivostjo 3 milijonov sveč. Kar se tiče prometa, je Schiphol v Evropi na četrtem mestu kar se tiče moderne opreme, pa je gotovo na prvem mestu. * Na moskovskem osrednjem letališču so preizkusili novo padalo ki sta ga zgradila brata Dorodina. To padalo se po določenem času samodelno odpre Poskuse so delali za sedaj samo s figurami, in sicer je bilo kakšnih 200 poskusov v višinah 1000 do 5000 m, s padalnimi časi od 5 sekund do 1 minute. Niti enkrat ni pri tem padalo odpovedalo. Novo padalo bo 'melo pose ben pomen za letalske učence Če bi učenec v razburjenju prvih odskokov izgubil hladnokrvnost io pozabil j»oteeniti za vrvico, ki padalo odpre, se mu bo novo padalo po določenem časo odprlo »atno od sebe, ie prede« bi dosegel tla. * Dne 1. Julija 1938. je bilo ▼ «meriScem prometnem letalstvu zaposlenih 12.546 oseb. Od teh je bilo 795 pilotov, 623 pomožnih pilotov, 447 strežajev in strežajk, 2721 nameščencev raznih letališč in 4567 nameščencev po pisarnah. Zanimivo je, da je število pravih pilotov razmeroma majhno. Britsko ministrstvo za letalski promet Je objavilo nek'.tiko zanimivih številk, ki se tičej< civlne^a letalskega prometa. Samo ob sebi je umevno da vodijo Zedinjene države Severne Amerike, ki imajo 10.836 civilnih leta) Med temi je 410 prometnih letal Francija ima 2700 civilnih letal (156 prometnih). Anglija 1656 (160). Kanada 578 (104), ves bnteki mperij pa razpolaga s 3315 civilnimi letali (482). Italija ima 564 civilnih ietal, med temi 118 prometnih. * Britskl kap:tan A. G. Lampleigh je pro-učeval vzroke letalskih nesreč in nezgod ki so se zgodile od i. 191P dalje na Angleškem, v Ameriki, Franciji in Nemčiji. Izkazalo se je, da preživljajo piloti neko »kritično dobo«, v kateri so s svojimi stro ji vred v povečani nevarnosti. Statistične študije izkazujejo, da so te kritične dobe med dvajseto in trideseto uro letanja, dalje med 80. in 120. ter med 500 in 600 Tu seveda ne gre za polete brez pristanka, temveč za število ur, ki jih opravi vsak pilot 8 poedinimi poleti. Lampleigh razlaga to nenavadno periodičnost s tem da dobe mladi piloti po 20 do 30 poletni uri neki občutek sigurnosti, ki jih zavaja do drznosti. Če ima kakšen pilot 80 do 120 letalskih ur za seboj, tedaj se nagiba isto tako k mnenju, da je dorasel že vsem položajem, in v tem čas« je obir čajno tudi zares prebil vsakovrstne nevarnosti. Piloti, ki imajo za seboj 500 ur poletov, pa se smatrajo radi za neprekosljive moj.stre, ki se jim ne more nič primeriti. Zato pozabijo včasih na previdnost Po Lampleighu je najugodnejša starostna doba za pilote med 30 in 40. letom Piloti prometnih letal imajo običajno več nego 600 ur poletov za seboj, razen tega postavljajo nanje velike zahteve. Tako je mogoče razlagati, da so letalske nesreče zavoljo brezbrižnosti in lahkomiselnosti v prometnem letalstvu razmeroma redke. 2e med svetovno vojno ae je pokazalo, da vojni plini ne škodujejo «amo človeku, temveč tudi njegovi opremi in obleki. To velja zlasti za klorov plin. Nevaren je posebno tedaj, kadar je zrak vlažen. Takrat se veže z vodikom iz vodno pare v zraku in tvori 9olno kislino. Ce ta strupeni plin potem dovolj časa učinkuje na predmete, more razjesti kovine, kakor železo, jeklo, baker in med. Nevaren je tudi električnim pripravam. Kjer se vsede kislina, lahko odvaja toik in utegne povzročiti kratek stik. Zelo nevaren je tudi fhior. Fluorova kislina, ki se razvije iz njega, razjeda celo steklo, pa si lahko mislimo, da optičnim pripravam to ne more koristiti. Čeprav so v prvi vrati razstreliva, ki jih uporabljajo za uničevanje nasprotnikovega materiala, se je treba vendarle zavarovati tudi proti vojnim plinom, posebno ker njih izdelovalci danes stremijo za tem, da bi podkrepili njih 9transke učinke. Po plinskem napadu je ne samo iz zdravstvenih j razlogov neobhodno potrebno, da se ras-»trupi tako obleka kakor oprema. Za obleko uporabljajo klorovo apno, s tudi vrelo vodno paro pod pritiskom. Razen tega priporočajo kopanje v alkoholu in uporabo turškega olja, nekakšne vrste ricinuaa. Drugačne postopke zahtevajo »pet kovine. Klorovo apno tu ne bi bilo primerno» ker samo razjeda kovine. Uporabljati je treba sredstva, ki bojni strup topijo. Razen kovin zahteva takšne obravnave tudi guma, n. pr. gumasti obroči koles. Tu je treba delati čim hitreje in preprečiti, da. se strupeni plin ne zaje pregloboko v kovino in gumo. Najboljši zaščitni pripomoček za bojno opremo je strokovno namazanje z maščobo, ki ne vsebuje kisline. Zaboje, ki je v njih shranjena oprema in obleka, je treba znotraj obložiti z oljnim papirjem. Optične priprave zavarujemo pred fluorovo kislino, ki razjeda steklo, na ta način, da steklo namažemo s prozornimi snovmi. Neusahljive solze Ogromna odškodnina za poškodovani solzovod Solze delajo pogostoma čudeže, posefono Ce prihajajo iz lepih oči. Le malokateri moški »e more ustavljati temu razlogu. Solze na pravem mestu in v pravem trenutku omečijo tudi najtrše moško srce. Koliko pomladnih klobukov je bilo že nabavljenih na ta račun, kolikokrat so že solze pomagale zvišati denar za gospodinjstvo, koliko siporov v družini »e je izteklo za ženo s tem manevrom ugodno! Da »o pa solze neki ženski prinesle 607 funtov šterlingov. je vendarle nekaj edinstvenega Te ženske pa res ni zavidati. Nekega jutra se je Annie Havesova iz Londona z avtom svoje hčere peljala na de- lo, ko Je treščil v vozilo nenadno nek! avtobus. Sunek jo je treščil iz voza, ki ga je popolnoma razbilo in ki je zgorel. Haye-sova pa je obležala z več zlomljenimi kostmi in poškodbo ob levem očesiu *-a cesti. Spravili so jo v bolnišnico. Levo oko se ji je neprenehoma solzllot Kosti so se zacelile, oko pa s« je solzilo naprej. Zdravniki so ugotovili, da ima poškodbo v solznem vodu in da temu nedo-statku ni pomoči Tudi tedaj, ko je prišla k sodni razpravi proti nemarnemu vozaču omnibusa, so ji tekle solze brez presledka preko levega lica. Sodnik je krivca obsodil na 607 funtov šterlingov odškodnine nesrečni ženi. Večni medeni tedni Dvanajstkrat omožena — vselej za božič • • • V neko zdravilišče ▼ bližini Niče so te dni pripeljali žensko z imenom Henrietta Stuart Policija jo ima sedaj v preiskavi. Izkazalo se je namreč, da se je Stuartova v zadnjih dvanajstih letih vsako leto kratko pred božičem omožila s kakšnim bogatim moškim, da bi prebila prijetne medene tedne kjerkoli v južni Franciji Kmalu po novem letu Je podjetna ženska potem svojemu novemu možu pobegnila v kakšen tihi kraj v severni Franciji ali na Angleškem. Zdravniki menijo, da trpi ženska za svojevrstno duševno boleznijo. Zanimajo jo samo medeni tedni in se vrača potem dosledno v mirno življe- I Ž R E K I Koliko slabega prihaja od dobre družbe! Kaj je življenje? Borba z ovirami. Če-kalnica Glavna preizkušnja Konkurenčni boj. Na koncu koncev pa — nečedna tekma -.. Marsikdo trdi o sebi, da »e je s komolci prerinil skozi življenje V resnici pa se je samo klečč priplazil na vrh. Ljubezen brez pristana 750 funtov odškodnine za ljubezenska pisma Pred sodnikom v Londonu je ležal velik kup s strojem napisanih ljubezenskih pisem. Bilo jih je za 750 strani Bila so povsem običajna ljubezenska pisma ln vendar so vsako stran ocenili na funt Šterlingov. Margaret Ruane, tožilka, je namreč dosegla od sodišča pravico do odškodnine 750 funtov šterlingov, ker ta poplava pisem, ki so bila deloma komprotirajoča, nI vodila do končnega smotra vseh zaljubljenih besed, do zakonskega pristana. Po angleškem pravu ima kakor po zakonih mnogih drugih držav vsaka ženska, ki jo je zaročenec zapustil, pravteo steči na sodnijo bi zahtevati za izgubljeno možnost poroke odškodnino v zvenečem denarju. Računajo predvsem s tem, da ženska med zaročno dobo ni postala mlajša in da so se tako možnosti za drugo zaroko in zakon zmanjšale. Margaret Ruane pa je živela cela štiri leta v upanju, da jo bo zaroka z Wilfridom Wolfendaleom povedla pred oltar Ko so njenega zaročenca premestili v Indijo, se je njegova ljubezen pod vročim tropskim soncem kmalu ohladila Nazadnje ji je sporočil. da hoče ostati samec Med tem so ga premestili v Kanado Ta odsotnost pa njegove bivše zaročenke ni motila, da ne bi vložila tožbe za odškodnino Več tednov dela je iméla s tem. da je goro ljubezenskih pisem lepo prepisala s strojem in jih predložila sodišču Sodnik pa je pnebral samo nekoliko strani, potem je pogledal, kaHko js strani sploh in ocenil prelomljeno obljubo zakona v funtih po številu strani Margaret Ruane je s to cenitvijo kolikor toliko lahko zadov^jna, saj dobi dosti več nego IOOjOOO dinarjev v našem denarju. nje. Bržkone je bila nekoč pravilno poro» čena, kajti preko neke angleške banke, ki noče dati nobenih nadaljnjih informacij, prejema redno večje vsote, ki ji omogočajo prijetno življenje. 2e sedaj je gotovo, da pri svojih svojevrstnih poročnih manevrih in medenih tednih nima sleparskih namenov. Največji vodovod na svetu Los Angeles bo pil vodo iz Colorada Te dni so prevrtali goro San Jacinto v Kaliforniji. Ko bodo dela v tem predoru dovršili, bodo dovršili tudi največji vodovod, kar jih je-bilo kdaj na svetu. Na dolžino 392 milj so speljali vodo skozi gore in preko gorskih grebenov, da bi končno zagotovili Los Angelesu in njegovi okolici zadostno količino pitne vode. V južni Kaliforniji pade vsako leto le nekoliko centimetrov dežja. Ko je bil Los Angeles še majhno mesto, so morali napeljati vodovode iz Owensove doline, da so mu omogočili obstanek Med tem pa je mesto s svojo najbližjo okolico naraslo na tri milijone duš in pomanjkanje vode je postalo tako veliko, da so v poletnih mesecih komaj enkrat zjutraj lahko poškropili nekoliko južnokalifornijskih cest Vo^ de pa ni bilo dovolj, da bi se lahko vse hollywoodske filmske zvezde in zvezdniki zanašali na jutranjo prho. To je sililo mestno upravo, da je začela Iskati novih vodnih virov. Našla jih je v Coloradu Takoj so se vrgli na delo, kajti v Ameriki v teh zadevah ne poznajo ne cincanja ne pomanjkanja kreditov. Los Angelesu se je priključilo Se trinajst mest, med njimi Pasadena ln Santa Monica. Vsa ta mesta so najela posojilo 220 milijonov dolarjev in 45.000 delavcev ter 800 inženirjev, da bi se delo čim prej in čim bolje izvršilo. To je bilo pred šestimi leti. V zračni črti je znašala razdalja med izviri in Los Angelesom 300 ameriških milj, treba je pa bilo mnogo ovinkov in v nekaterih primerih tudi napeljav preko gor, če se je izkazalo, da bi bilo predore skozi te gore pretežko graditi. Najlepše priznanje ameriške smotrnosti je to, da so vse takšne težave premagali v določenem času. Najprvo je bilo treba zajeziti reko Colorado s Par ker j evo pregrado 150 milj južno od Boulderjeve pregrade. Potem je bilo potrebno spraviti vodo skozi razne rezervoarje. V nekem primeru so zgradili pet črpalnih postaj, da so dvignili vodo 500 m višje. Od te točke se je zlivala potem voda sama od sebe stalno proti Pacifiku. Prebili so šest gorskih verig, zadnji in najtežji preboj je predstavljal omenjeni predor skozi goro San Jacinto. Vsi predori skupaj merijo 106 milj. Kratko pred prebitjem predora v San Jacintu so naleteli na podzemeljske izvire, ki dajejo 80.000 1 vode na minuto. Tudi to vodo so zajeli ln bo rabila za preskrbo Los Angelesa in drugih mest. Ptice zažgale gozd Francosko poljedelsko ministrstvo je objavilo statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo v prvih desetih mesecih preteklega leta na Francoskem 14 velikih gozdnih požarov, izmed katerih so jih deset zane, tile ptice. Ogenj nastane v teh primerih običajna tako, da se dotaknejo ptice električnih vodov in padejo omamljene ali mrtve na tla. Perje se jim pa pri tem vname in taka lahko nastane požar. MNOGO PRIHRANITE če kupujete kvalitetno blago a zimske suknje, plašče ln obleke pri tvrdld DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Izgotovljene zimske suknje, obleke Ltd. vedno v zalogi. Lastni Izdelki! Moderni krojit ANEKDOTE V Dorpatu, nekdanjem ruskem provin-cialnem malem mestu, je v Napoleonovem času uradoval kot policijski predstojnik star polkovnik po imenu Jesinski. Bil je original. V družbo je prihajal vedno samo v paradni uniformi, sablje si ni odpasal niti pri mizi. Imeli so ga radi, ker je dajal ljudem s svojo naivnostjo in raztrese-nostjo vedno dovolj snovi za šale in anekdote. Nekoč so mu prijavili velik vlom. Dal si je stvar natančno opisati, pozorno je poslušal, potem je nekaj časa globoko premišljeval in je dejal okraden-cu: »Nu, privedite mi samo tatove sem, potem bomo že obračunali z njimi!« Honoréja de Balzaca je nekoč posvaril neki upnik: »Opozarjam vas na to, da dalj ne morem čakati. Jutri moram plačati neki nujni dolg!« Balzac ga je nekaj časa začudeno gledal, potem se je raztogotili »Kaj bi rekel k temu! Vi delate dolgove, jas pa naj jih plačam!« Balzac je spustil pero iz rok, se dvignil in poklical služabnika. »Kaj naj storim?« ga je vprašal ta. Balzac je malo pomislil, nato je dejal: »Pravkar sem se spomnil, da mi je zdravnik za nocoj napovedal napad naduhe. Če bi pozabil na to, pa ms spomnite!« VSAK DAN ENA KRATKOVIDNI STRAŽNIK »Zdaj pa se mi oba spravita izpred oči in si zapomnita, da je javno objemanje in poljubljanja strogo prepovedano!« Wudge«g Izjava Munja, tvornica akumulatorjev d. d. Zagreb, obvešča, da je oddala izključno zastopstvo akumulatorjev za ozemlje bivše Kranjske 4. «OREC družbi z o. z. Original in sicer: prodajo vzdrževanje in popravila tvrdki: v najmoderneje opremljeni delavnici I* VARIA - SERVICE: Gosposvetska c. 13 (Kolizej) f. u. 35 Strel u grajski talilnici Roman »Z drugimi besedami, domneva je, da hočem nekomu prizanesti?« »Ali mar ne?« Zdaj je Fawcett zmajal z glavo. »Na žalost ne,« je mirno odgovoril. »Zakaj potem ne morete jasno in določno povedati, kaj ste delali ob času umora?« Lice mladega človeka je dobilo trmast izraz. »Ker je pač tako, da ne morem.« »Torej vam jaz povem, kje ste bili.« »Kje?« »V sobi Pamele Colchestrske.« Murr Fawcett se je bežno nasmehnil. »Na napačni sledi ste, Meredith. Kaj naj bi bil tam iskal? Saj niti nisem vedel, ali je v svoji sobi.« »Bila je v svoji sobi. In slišala vas je, ko ste bili V svoji in ste hodili okrog.« »Kdaj naj bi to bilo?« »Okoli četrt na šest.« »Imenitno!« »Zakaj?« »Zato, ker sem...« »Ker ste kaj?« »Ker sem ob tisti uri na svojem šarcu dirjal v les.« »Tako, tako, izvijate se?« je rekel Meredith, oponašajoč kriminalnega uradnika v filmu. Nato je z neprisiljenim glasom nadaljeval: »Strašen človek ste, Fawcett. Saj nočem drugega kakor priti resnici do dna. Davi so me hoteli kar dvakrat zaporedoma prepričati, da ste nedolžni.« »Kdo neki?« »Prvič lady Colchestrska —« »Uboga Pam!« je z mehkim glasom rekel mladi človek. »Ta seveda ne verjame. A kdo še?« »Moja žena.« »Sveta nebesa!« »Da, hudo je za poštenega kriminalca, ki ga skrbi samo dolžnost, ako mu lastna žena pravi, da je na napačni poti,« je rekel John in zmajal z glavo. »A za ubogega jetnika v celici je zelo tolažilno,« je Fawcett prikimal. »Prav zares, Meredith: ali se hočete v mojem imenu zahvaliti svoji ženi? Dobro mi je delo, ko sem to slišal.« »Tudi iskren pozdrav vam pošilja,« je zagodrnjal višji nadzornik. »To je zaradi mojih zelenih oči in rdečih las, veste,« je rekel Fawcett. »Najbrže, Vse ženske imajo rade mačke. Poslušajte me zdaj, gospod Murr. V hudi zagati ste, če nam ne poveste vsega, kar veste. Vraga, človek, obtožba je tako jasna, da si je noben državni tožilec ne more želeti jasnejše! Veste, kaj se zgodi, če vas spoznajo za krivega? — In na osnovi takšnih indicijev vas bodo spoznali za krivega! — V London vas prepeljejo in vas obesijo za vrat, dokler ne boste mrtvi. Tako se dobesedno glasi obra- zec, ki ga boste najbrže slišali. Žal mi je, da moram govoriti tako razločno, a drugače ne gre, ker mi sami ne puščate možnosti. Zakaj nočete odpreti ust, človek božji?« Murr Fawcett si je nastavil roko za uhelj, čudno napel obraz in rekel: »Slabo se sliši!« »Kakor hočete!« je vzkliknil detektiv. »Zdi se mi, da vas vloga plemenitega viteza strašno zabava.« »Tako je. Dovolite, da se predstavim: Lohengrin naših dni. « »Tepec ste, ne Lohengrin!« Molk je nastal. Nato je Meredith mahoma vzdignil oči in ostro pogledal mladega človeka: »Povejte mi, Lohengrin, kako je prav za prav s tistimi iz-siljevalnimi pismi?« »Kaj prosim?« »Kako je z izsiljevalnimi pismi, sem vprašal.« Višji nadzornik ni odtrgal oči od Fawcetta, in odkritosrčni izraz brezmejne osuplosti, ki ga je videl, je moral biti pravi; Gerald Fawcett ni bil tisti, ki ga je iskal. Jetnik se je nagnil naprej, naslonil brado na sklenjene prste in rekel: »Ali bi hoteli to počasi ponoviti?« »V tretje vas vprašam, kaj je z izsiljevalnimi pismi?« Fawcett je nagrbančil čelo in radovedno zastrmel v višjega nadzornika: »Kaj hočete od mene, Meredith? Kakšna izsiljevalna pisma mislite?« »Pisma lady Colchestrski, v katerih terjajo od nje denar, če ne —« »Kaj?« je vzkliknil mladi mož. »Pamelo preganja izsiljevalec? A zaradi česa, Bog nebeški?« »Zaradi pisem, ki vam jih je pisala.« Murr Fawcett je prebledel kakor mrlič. Videti je bilo, kakor da bi se bil v trenutku postaral za deset let. »Moj Bog, moj Bog!« je zašepetal. »Kaj veste o tem?« je vprašal Meredith in ga zvedavo opazoval, ko je sedel pred njim in skrival obraz med dlanmi. »Ali je resnica, Meredith? Resnica, da se je našel ničvrednež — moj Bog, zanjo je moralo biti to strašen udarec! Ubil bi ga, tega psa!« »To ste morda že storili?« »Kaj pravite?« »Kje so pisma?« »Nimam jih.« »To sem si že mislil. A kje so?« »Ne vem.« »Ste jih izgubili?« »Da.« »In ne veste, kje?« »Pač. V Biarritzu.« »Kaj, kaj, kaj? Kdaj ste bili v Biarritzu?« »Lani, avgusta meseca,« je Fawcett odvrnil. »Imel sem šest mesecev dopusta, pa sem se hotel v Franciji nekoliko odpočiti. Ko sem se v hotelu vpisal v knjigo gostov, sem videl, da stanujeta tam tudi lord in lady Colchestrska. Pamele nisem bil videl, odkar je bila poročena, zato sem ji hotel prizanesti mučno srečanje.« »Torej ste se drugo jutro spet odpeljali?« »Da.« »V kakšni zvezi je to s pismi?« 0®&pQdln$e, neveste izrabite TO JE PRILIKA, KI SE VAM NE BO NUDILA ZOPET TAKO KMALU. Za primer Vam navajamo majhen izvleček iz naše ogromne izbire : naših e Itn dni Belo blago širina 76 do cm : Din « * a i • E i 1 I lì I I I i < > i I i I I i > I i 1 tiliiiili i i i « < I i I I S i i S «CiSISIi i i i i i I i I « i i X • i g a a g Šifon Dobra kontenina Fina kontenina Fini sifon ... i a a Prvovrstna kontenina a Batist sifon, fini . . . Zelo fin in trpežen šifon...... Najboljša kontenina . . . e a . a Macco šifon (iz amerikanskega prediva) Original »Lilien šifon«....... Blago za rjuhe ISO cm široko : Bela kontenina (American) « « a . a a Zelo dobra bela kontenina aaaaaaaa Prvovrstna bela kontenina a a a ■ a a a a Šifon za rjuhe.....« a a a a s a a Izvrsten Šifon za rjuhe .aaaaaaaa Platno za rjuhe......a a a ». . Specialno blago za rjuhe, ki odgovarja največjim zahtevam........a.... Macco šifon za rjuhe . « a a a a a a a « Blago za kapne širine 189 cm : 7 Bela kontenina, zelo močna, širina 180 cm « « Šifon, širina 180 cm, zelo fin.....a a Platno, izredno močno, širina 180 cm * a a a Macco šifon za kapne, širina 180 cm . » g a a Brisače : Frotirke male Frotirke večje Din Din » » »» »J H »> Din » u a g a g a s « g a s s i v « s i * i S g g s « g Din 3.75 4.75 6.75 8.— 7.75 8.75 9.75 10.50 12.50 12.75 13.50 15.— 18.— 20.— 22.— 24.— 25.75 24.— 17.75 23.— 26.50 29.— 2.75 4.75 »» »» Din Frotirke velikost 0.75 X; 40 cm . Frotirke velikost 0.50 X 100 cm . Frotirke velikost 0.50 X 110 cm . Frotirke velikost 0.55 X 125 cm « Frotirke velikost 0.60 X 130 cm g Frotirke velikost 0.65 X 140 cm g Stalnost barv je zajamčena. Blago za brisače, zelo trpežno . a Modro blago za brisače, močno . Bel damast za brisače .... a Pike za brisače . . a » a « a Prti in servijeti : Blago za prte, šir. 130 cm . . . Blago za prte, najboljše, šir. 140 cm Barvasto blago za prte .... Panama prti........ Karirasti prti, zelo lepi, vel. 140 X140 cm a « » Beli servijeti, zelo trpežni.....« t ■ >, Kuhinjske krpe, močne ...>•*»••« „ Kuhinjske krpe, čisto platno a • g ■ g a g », Prešite odeje : Prešite odeje, klotaste, ročno delo a . a g a Din Prešite odeje, iz dobrega klota, ročno delo . . „ Prešite odeje, iz brokat klota, ročno delo, fina vata „ Prešite odeje, iz zelo dobrega klota, s fino belo vato „ Prešite odeje, iz najfinejšega klota in fine bele vate „ Prešite odeje, iz najfinejšega brokat klota . . „ Prešite odeje, svileni brokat......g « „ Prešite odeje, svilene z najfinejšo vato a • s ■ i, a a a a g » « » • g « * 6.50 9.50 18.— 21.— 24.— 29.— 5.50 6.50 8.— 8,— 18.— 22.— 30.— 25.— 28.— 5.50 4,— 7.— 67.— 88.— 115.— 120.— 138.— 165.— 178.— 250.— Gradi za madrace : Din Gradi za madrace, navadni, šir. 120 cm a a a Gradi za madrace, šir. 120 cm, boljši . . a . » „ Gradi za madrace, širina 120 cm, zelo trpežen . „ Damast gradi za madrace.....19.50 do „ Satin gradi za madrace, širina 120 cm ... . „ Damast gradi, šir, 120 cm, trpežen, zelo priporočljiv „ Damast gradi, čisto platno, 120 cm . . . a . „ Platnen gradi, črtasti, skoro neraztrgljiv * • i ,, Razno: Inlet za perje, širina 80 cm sa«**«is Din Macco inlet za perje, širina 80 cm . ». « g « „ Inlet, širina 120 cm....... . . a j „ Inlet za perje, širina 120 cm, izredno dober . g „ Atlas gradi za blazine, širina 80 cm...... Atlas gradi za blazine, širina 80 cm, res fin . » „ Atlas gradi za posteljnino, šir. 120 cm. najboljši . „ Gradi za moške spodnje hlače, dober .... „ Marine gradi za moške spodnje hlače, zelo fin in trpežen ............................„ Klot za prešite odeje, barvasti.....a « „ Klot za prešite odeje, odber r raznih barvah < ■ „ Klot za prešite odeje, najboljši......g „ Brokat za prešite odeje, v raznih barvah . . » „ Brokat klot. najfinejši, šir. 160 cm, za prešite odeje „ Brokat svila za prešite odeje, najboljša ... „ Oksford za moške srajce.....5.50 do „ Puplin. fini, za moške srajce . a a . 11.— do „ Fini puplin za damsko perilo, v raznih barvah . „ Krasna svila za damsko perilo, v raznih barvah „ Ltd. 11.50 16.— 19.— 21.50 22.50 27.50 34.— 34.— 9.75 15.— 16.— 20.— 12.— 15.— 22.— 10.— 13.— 15.— 17.— 22.— 18.— 35.— 60.— 8.75 17.— 9.75 14.50 turu ff %Mmn teem* dr• Opozarjamo Vas še posebno na naš naslov, da se v slučaju zamenjave naslova ne boste hudo- vali na nas. Odjemalcem Izven Ljubljane pošljemo po želji vzorce blaga, ki pride v poštev v LJubljani, oAiestnS trg iS m 0 NAZNANILO! Spoštovanemu občipstvu tem potom vljudno naznanjam, da bom dne 16. januarja 1939 otvoril na novo trgovino z železnino, porcelanom in steklenino na Gosposvetski cesti štev. 4 (poleg trgovine Slamič), katero bom vodil pod tvrdko B. ŽILIC & KOMP. Zagotavljam, da bom slavnemu občinstvu nudil prvovrstno, kvalitetno blago po najnižjih dnevnih cenah z najkulantnejšo postrežbo. Priporočam se za obilen obisk in beležim z odličnim spoštovanjem B. ŽILIČ & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 4 uspehov en oglas . v »JUTRU« INSERIRAJ V „JUTRU" S ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam lajšali gorje ob bridki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, deda, pradeda, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Valentina Accetto stavbenika se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gosp. primariju dr. Jenku, čč. duhovščini, čč. sestram, godbenemu društvu »Sloga« ža ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. LJUBLJANA, dne 15. januarja 1939. Žalujoč! ostali C E NE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OglaSnagaoOddelk^Jutm< E|„ J,. v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Ves dan topla špehovka v gostilni PRI LOVCU Rimska cesta 24 Danes srna s cmoki.....Din 6.— Domače krvavice s ' kislim zeljem Din 5.— Ocvrte in pečene piške .... Din 6.— Krofi .......... Din 1.50 Potice ........« . Din 2.— in raznovrstna druga jedila. Izborna vina! — Pristna domača slivovka in brinovec. Likerji. Express-kava din 1.— beseda i din daven • lin. za Sllro an daianjf taslova 5 din Najmanj, šl znesek 17 din. Beseda 1 din davek j din za šifro an dajanjf naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Prav prijetno Be boste imeli pri Ru-Ekem carju na Jezici Pi vovrstna vina in jedila Se priporoča gostilničar 840-18 Stoji v planini vas tam rajska roža rase, še lepše je pri nas, ko plešejo deve črnolase. Go stilna Kramar, Dolenj Bka cesta. 816-18 Vabljeni na zabavo in ples v gostilne Fab-jan. Glmce c. 9. 763-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes prijetna domača za bava ! Vsako nedeljo kon cert priznanega jazz orkestri. Vstop prost! 701-18 Domače koline prvovrstne krvavice, pečeni-ce .razne pečenke, pečene piške in druge ledi ter izborna dalmatinska vina, cviček in štajeiska vina ustrezalo vsakemu gostu, da zadovoljen odid in se ponovno vrača v gostilno Ražem na Žabjaku. 943-18 Ne pozabite kje se boste danes najbolje in naiceneje zabavali, — gotovo da v gostilni pri »PANJU« v Vegovi ul. 1U. Tam se bo dobro vince pilo, izborna ledila edla, tako da bo vse veselo. V zabavo se bodo igra) i lepi kornad: na klaviriu, petje, biliard, in na vrsto pridejo še druge domače zabave, tako da bo lahko vsak gost prišel na svoj račun in še vedno rad zahajal le k Panju. Zat. vsi in vse v Vegovo ul. 10. Se vljudno priporoča in vas vabi Tone Huč. 862-18 Gostilna Putrich priredi danes domačo zabavo s plesom. Vljudno vabljeni. 634-18 Danes domača zabava S godbo v gostilni Mah-nič na Gllncah. 969-18 Prodajalca mlajšega Išče tehnična trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delaven« 802-1 Miiarja iZeifensieder) veščaka sprei .nem takoi Ponudbe z za ntevo plače na ogl oddel lutra pod »Takojšen nastop '1666«. 696-1 Strežaja in sobarico es prvovrstne moči, £ zna iiem nemškega m še i- ke-gi tujega jezika, - dolgo ,etn;nv spričevali, marliiv: ,D trezna, katera reflektira ra na stalno mesto, dobri Dostupame iščem za 1. fe >ruai. Hotel »Europa«, Kar ovac. Ponudbe posilite 6 ;!ik-> 631-1 Prodajalka prvovrstna moč, z znanjem nemščine dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zlatnina«:. 847-1 Samostojno frizerke in vajenko sprejme Ilo va Karl, Tyrèeva 92. 850-1 Vratarja vestnega . in zanesljivega sprejmem. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra ped šifro »Strogo.« 856-1 Knjigovodja zmožen voditi kartotečno knjigovodstvo in sicer lesne stroke dobi službo na deželi. Dela malo. Lahko tudi upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožen«, z navedbo mesečne plače poleg hrane in -stanovanja. 756-1 Dva mizarska pomočnika za fino pohištvo sprejme Trebar Anton, mizar stvo, Zadraga, p. Križe. 806-1 Stalnega tajnika uradnika sprejme tujsko prometno podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo znanja jezikov in dosedanjega udejstvo vanja nasloviti na ogl. odd. Jutra pod Tujski promet« 809-1 Samostojno gospodinjo vajeno kmetije, sprejmem. Naslov v vseh posloval lutra. ' 644-1 Tehnika stavbne stroke, tudi z nedovršeno šoic sprejmem v stalno službo takoj. Prednost : lep nastop za obisk strank, ev. nemščina, -o-jaščine prost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost.« 640-1 Dober risar za stavbne al grafične, u-metne dekorativne svrhe, dobi stalno a.esto. Ako ima lep nastop 'P veselje za obiskovanje strank. Pon na ogl odd Jutra pod šifro »Zmožen risar.« 639-1 f Službo dobe j v večji restavraciji prvovrst-: na kuharica ali kuhar, iz-vežbana blagajničarka in prvovrsten jedilonoša. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. oddelek Jutra pod »Stalna služba«. 878-1 Dekle pridno in pošteno, za vsa dela v trgovini iščem. Ponudbe pod »Februar« na ogl. odd. Jutra. 703-1 Šivilj Kuharico srednjih let, samostojna vajena vseh hišnih del sprejmem v trajno služ bo v Ljubljani k 4 ose bam. Pogoj snažnost. zdravje, in ljubezen do otrok. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod Boljša ln zmožna. 837-1 Mehanika iščem za kolesa, šivalne stroje z večletno prakso, po možnosti vojašči ne prostega. Lojze Zaje, D. M. v Polju. 818-1 G. rh. Kotman: Rapitasi KosElsstrelec Pet dni je minilo, in levi so še vedno stražili svojega ujetnika. Ves ta čas ni zaužil ubogi Kozlostrelec v svoji luknji niti mrvice hrane, tako da je shujšal kakor preslica in si je moral vsak dan tesneje zatezati pas, da ne bi lakoto tolikani hudo občutil. Edino, kar je še imel, je bila trohica vode v njegovi čutari. Pil jo je v majhnih požirkih in skoparil z vsako kapljico. A šesti dan je bila čutara prazna. Globok vzdih se mu je iztrgal iz suhih «sta. »Oh,« je zamrmral, »vse svoje življenje bi dal za kapljico vode! a popolnoma samostojna z okusom, mlajša moč dobi stalno službo. Predstavite se pri »Noblesse«. Kranj. 651-1 Modistka dobra, samostojna moč dobi takoj stalno službo. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v vseh poslov. Jutra. 659-1 Modelne mizarje in strojne modelirje (mo-delšloserje) iščemo. Ponudbe z navedbo zahtev na naslov Braca Fle'ssig i Del Fabbro, Slav. Požega. 634-1 Hotelska kuharica samostojna ln varčna in plačilna natakarica s kavcijo dobita takoj mesto v boljšem hotelu n» G-1'ienjskriu Ponud be na Ignac Cerne Jese niče, Aleksandrov trg 3 753-1 Dekle za vse ki zna tudi kuhati in je vešča nekaj nemščine dobi mesto takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovi.;e pod šifro »Stalna služba« 764-1 Natakarica v starosti do 25 let dobi mesto Pogoi znanje nemščine. Ponudbe na ogl. od. Jutra z navedbo dosedanjega službovanja, pod šifro: »Kavcija 1000 din.« 627-1 V službo s takojšnjim nastopom ali s 1. februarjem sprejmemo pisarniško moč za ljubljansko okolico. Pogoji so. popolno obvladanje srbohrvaščine. slovenščine, nemške stenografije in strojepisja ' Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra zanesljiva moč.« 663-1 Inteligentna prodaialk^ simpatično dekle dobi službo. Ponudbe, event. s sliko, proti vrnitvi pošli ite na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«. 744-1 Pisarniško moč za odvetniško pisarno, veščo stenografile in strojepisja takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo zahtevkov na podruž. Jutra v Celju pod »Pridna«. 736-1 Večje tujsko-prometno podjetje išče dobro kvalificirano uradniško moč z znanjem tujih jezikov. Po nudbe z natančnim »cu riculum vitae« ln sliko na ogl. od. Jutra pod »Življenjska eksistenca^ 73S-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejmem takoj in vajenca. Ivan Wolf, Tyrševa 31. Ljubljana. 787 1 Trgovskega pomočnika za trgovino . dvokeles, raznih strojev in delov v Ljubljani sprejmem. Ponudbe s točnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod «Stalno mesto» 793 1 Modistko prvo moč, — išče salon Gruden, Tyrseva 11. 888-1 Hišnika za mesto (brez otrok) — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«. 890-1 Kuharico za vsa hišna dela, staro 25 do 35 let, z daljšimi službami, sprejme takoj mlajši zakonski par brez otrok. — Inž. Kliučenko, Ljubljana, Kocenova 6, pri Tobačni tovarni «83-1 Mlad pek začetnik, ki ima voljo raz-: našati pecivo strankam, dobi službo. Ponudbe na ogl. ' odd. Jutra pod »Pošten in zanesljiv pek«. 570-1 Rabim gospodinjo za vse, vdovo ali dekle, srednjih let, ljubko, čedno, pošteno, zdravo in inteligentno. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Uradrvk«. 623-1 Simpatično inteligentno dekle pridno, pošteno, dobro računarico, okrog 30 let staro, išče boljša pekar na. Pon. pod '»Fin nastop« na ogl. odd. Jutra. 860-1 Drogista mladega za nastop takoj išče drogerija Weinberger, Zagreb, Ilica 18. 903-1 Služkinja ki je zmožna, pridna, ki zna kuhati, dobi mesto pri 2 osebah. Plača dobra Nastop 1. februar ja. Naslov v vseh posloval .Jutra. 899-1 Prvovrstni mojstri in pomočniki dobri, izvežtani v izdelavi damskih plaščev, dobe stal no delo pri Elite, konfekcija, Prešernova ul. 7. 923-1 Restavracijska kuharica poklicna, dobi mesto. Pri sprejemu se upoštevajo v prvi vrsti srednje starosti. Zahteva se reference in navedbo mesečne plače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. 872-1 Praktikantko mlado, sprejme frizerski salon v Ljubljani, ki ima veselje tudi do gospodinjstva. Protiusluga hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas, odd. Jutra, po možnosti 3 sliko pod »Praktlkant-ka«. 945-1 \/saka oeseda 50 pai da vek 3 din za šifro ai lajanje naslova 5 dtn laj manjši znesek 12 dir Vrtnai samski, 39 let star, izvež ban v cvetlicah, zelenjadi tiopski Ituri, olepševaniu noder- 'ga parka, zeli stal ne namestitve Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sa mostoien in dobex vrtnar.« 2-2 Mlajši uradnik z odsluženim vojaškim rokom, zmožen vseh pisarniških del, perfekten v slovenski, srbohrvaški in nemški korespondenci išče primerne zapo slitve. Cenj. ponudbena ogl. odd. Jutra pod šifro »Imam prakso 66.« 853-2 Trgov, pomočnica verzirana v vseh strokah želi službe takoj ali pozne ie v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 759-2 Kakršnokoli službo Iščem. Star 19 let. Pošten in vesten. Naslov v vseh ' poslov Jutra 746-2- Iščem službo kot precizni mehanik. Naslov v vseh posi. Ju tra. Karol Stirer, Smart no ob Dreti, Savinjska dolina. 745-2 Kateri srčno izobraženi inteligent bi pomagal pošteni inteligentni trg. lzobraže-n- gospe do kakršneii-11 eksistence. Pon. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večno hvaležna 30< 871-2 Tkalski pomočnik želi spremeniti službo vešč dela z bombažem na saft revolver, široke statve, kakor tudi strojni kovač. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tkalski pomočnik« 780-2 Kuharica in sobarica žele premeniti službo, najraje v kak boljši hotel ali restavracijo na Gorenjskem Nastop 1. fe-bruaria ali po dogovoru Ponudbe na ogl. odd. Ju ;ra pod »Marljive kuharice.« ' 672-2 Hišnik — obrtnik želi premeniti službo hišnika. Vzrok: prevlažno sta novanje. Žena zelo pridna in za vsako dc-lo sposobna. Najraje v novo hišo. Pon. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober hišnik«, 706-2 Pisarniška moč z znanjem slovenske in nemške- korespondence, stro lepisia. stenografile ter vseh pisarniških del išče primer ne namestitve. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Pridna in hvaležna.« 743-2 Trgovski pomočnik mlajši, lzvežoan v prvo vrstni mešani in manu fakturni trgovini, bi rad premenil mesto. Ponud be na podr. Jutra Slo veujgradec pod »Vesten 752 2 Izučen Žagar, oženjen, brez otrok, želi takoj izpremeniti službo. Va jen venecijanke. zmožen tudi vseh popravil in z dobrim izpričevalom. Ponudbe na podruž. Jutra v Slovenjem Gradcu pod «Marljiv.« 593-2 Prodajalka mešane stroke, vajena kuhe, želi službo, najrajši v okolici Liubljane. Ponudbe na ogl. odd". Jutra pod šifro »Pridna 22«. 548-2 Blagajničarka kavarniška in restavracijska, obojestransko dobro izvežbana, z znanjem nemščine želi mesto kjerkoli, tudi v trgovskem lokalu. Ponud be na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Januar« 868 2 Potnik avtovozač spreime mesto. Cenj. ponudbe in pogoje podružnico Jutra v Mariboru pod »Agilen 369«. 963-2 Gradbenik 33 let, s stavbeniškim ter tesarsko-mojstrskim izpitom, z 12-letno prakso, posebno v železobetonskih zgradbah, išče primerno zaposlitev. Eventuelno vstopi kot družabnik. Ceni. dopise pod »Gradbenik« na podružnico Jutra v Mariboru. 966-2 Služkinja vaiena vsega hišnega dela. kuhe in vrta. ščt- službe Cenj. ponudbe na podruž nico luti; * Celju pod ši fro »33«. 962 2 Kuharica gospodinja išče službo k 1 gospodu Event. gre tudi k dvema osebama. Bregar Nežika, Gosposvetska J2, pri Hren Ivanka. 863-2 stane najmanj Za isti denar pa lahko ves -m gay rgl BB Jf** 7; ze,° bogato, pestro m^ec dobivate dostavi je- _ _ ^Jp Mj g fl®,*!^ m zanmiIVO vseb,n0' no na dom ponedeljsko dobivati list po pošti, stane samo 1 Din. — Ako pa hočete Priporočamo, da se takoj naročite nanj! Trgov, pomočnica skladiščnika špecerijski stroke, mlajšega, samskegi. voiaščine proste ga, sprejmem. lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ljubljana«. 925 i Dober prodajalec konfeWci'skc ali manufaktur-ne stroke, z odsluženim vojaškim rokom, dobi mesto takoi ali kasneje Ponudbe s sliko, referencami in zahtevkom plače je poslati na podruž. Jutra Maribor pod »Vestna moč«. 965-1 Skladiščnika blagajnika ali blagajničar-ko, spreime 1. ali 15. februarja trgovina v Mariboru Kavcija 5—10.000 din. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vesten«. 964-1 Dekle mlado, pošteni, in pridno, za vsa dela v trgovini, — sprejmem Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena«. 946-1 Lesna trgovina sprejme za takojšen nastop samostojno uradn.co. veščo tudi nemške korespondence. Ponudbe z zahtevk pri popolni oskrbi na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vestna«. 956-1 Podjetnika z bosanskimi konjički za prenos drv na lepem terenu takoj sprejme Ml-klaužina, BrasloVče. 959-1 Večletna prodajalka steklene in porcelanaste stroke, želi plemeniti mesto. Cenj. ponudbe na ogl.' odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva in agilna«. • 865-1 Mladenič vešč slovenskega, srbohi ■ask.. francoskega italijanskega. nemškega ln angleškega jezika išče iiiesto toimača ali slično Ponudbe na ogl. odd futra pod »Primeren za ..... -e.o 824-2 Pisarniška praktikantka i triletno prakso, matu ro, lepo pisavo, vajena 'udi giavue blagajne bi meniaio službi.. Pojud-oe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in skrom naj 825-2 Natakarica z večletno prakso išče službo v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe na ogl. odddelek Jutra pod šifro »Nastopim takoj 22«. 814-2 Šivilja za obleke in perilo gre šivat na dom. Sprejme tudi kakršnokoli dnevno službo. Ponudbe pod » »Poštena« na osel. odd. Jutra. 7882 Pošten fant vojaščine prost, vajen in zmožen vseh del, spreice kakršnokoli službo, zlasti pri konjih. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten fant«. 689-2 Mlajša moč Absolvent delovodske šole, dober risar z znanjem nemščine išče služ be. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Marljiv« • 800-2 Gospodična trgovsko naobražena pro si za brezplačno m^t-tc praktikantinje v trgovski ali odvetniški pisar ni v svrho prakse. Po nudbe na ogl od: Jutra pod sPraktlkantinja 182-2 Brivski pomočnik vojaščine prost, ki obvlada tudi nemški in srbohrvaški lezik — zmožen tudi nekai ondulirania išče slu žbe. Gre tudi prakticirat damsko stroko. Cenj pon. na podruž. Jutra v Celiu pod »Prvovrstna moč.« 737-2 Precizna šivilja za modo in perilo gre na dom ali vzame v izdelavo po ugodni ceni Ponudbe na ogl. odde:. Tutra pod »Točnost«. 912-1' Pridno dekle išče zaposlitve za popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljivo dekle. 879-2 Mesto plačilne natakarice iščem. Grem tudi na večjo gostilno. Sem podjetna in agilna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 885-2 Trgovski pomočnik mlad, vešč maniif^kture i n mešane stroke, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad in zmožen.« 540-2 Mlad fant z lastnim motornim vozilom in šoferskim izpitom želi sluibe trgovskega sluge ali kaj stičnega. Pon. na Rogelj Kristino, Jegličeva 13. 599-2 Prvovrstna šivilja gre šivat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 935-2 Barvarski mojster vešč v vseh panogah v tej stroki išče službo v večjem tekstilnem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak.« 942-2 Polteno, delavno dekle staro 17 let. vešče običajnega domačega dela, išče službe, kakor pomočnica v gospodinjstvu. Zna nemško. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 921-2 Absolventka trgovske šole stara 18 let, z nekaj pisarniške prakse, pridna in zanesljiva, želi primerne zaposlitve. Pon prosi na ogl. odd Jutra nod »Spretna In aglina 18.« 894-2 Vajenci (ke) ..iMIitli»........................................" Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje lislova i din Najmanj šl znesek 17 din. Vajenca sprejme trgovina s špe-cerljo in deilkateso v Ljubljani. Ponudbe na ogi. od Jutra pod »Ve selje do trgovine« 830-44 Učenec v trg. koles ali puškar ni Išče mesta Poizve *o pri Ivanu, F.monska 10 811-44 Vajenec dobi mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 687-44 Učenca poštenih staršev za trgovino v Ljubljani takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Jutra s točnimi podatki pod »Vajenec.« 794-44 Sprejmem učenko za trgovino z mešanim blagom. Porrudpe na ogl odd. jutra pod- »Zdrava in poštena«. 567-44 Vajenko sprejme modistka Zupan Vera, Tavčarjeva ul. 4 v Kranju. 574-44 •iei-ecla i dm eia vek •■> nu za SUro an aajaujt iaslova 5 din Na i manj šl znesek 17 din Strojepisni pouk t cCem tečaj, oa I do 4 -nesete. oddelki od četrt a* » do H. tO jd četrt aa 8 do 9. Pouk tudi oc dikta tu Vpisuianit Jnevno pn četei poliubtn. (.hrittulut učn. zavod, Domobranski est- li. — Naiveči» >uo Tisnita! 647-4 Ne mučite dece z učenjem, ko dobite za nizek nonorar res dobrega Inštruktor ja z večletno prakso. — C as in kraj lnstrukcij po dogovoru. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Diplomiran 13« 839 4 Poučujem deklice in dečke v nemškem jeziku Ura 5 din. Su-voborska 35, Smrekar. 715-4 Strojepisna dela vseh vrst sprejnv-m na dom. Naslov v vseh posloval Jutra. 720-4 Nemščino jd osnovnih začetkov do popolnega znanja poučuje profesor dr. Svobo da. fcmonska 2. 797 4 Konverzacijo pouk nemščine nudi poceni Izkušena gospa. Po skus brezplačen. Naslov v vseh posloval. Jutra 902 4 Izkušena inštruktorica diplomirana filozofka, po-učute vestno in < uspehom Ponudbe na ogl odd tutra pou »Vestna inštruktorica.« 608-4 Zaslužek deseda i dla davek lin za šltro an daianjt naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Zastopnike zanesljive in agline za nabiranje zadrugarjev v Ljubljani ln po vseh več jih ' krajih" dravske bano vine sprejmemo. Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Zadruga« 833-£ ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC,Ljubljana S. or. 2007-32 Potniki -seseda i din daven s din za šltro 1762.« __________284-* . ■ -i;*»». L .. Klavir znamke »Stingi« lep lestenec in razno pohi štvo radi selitve poceni na proda). Naslov v vseb po siovalmcab Jutra. 874-26 Klavirsko harmoniki 120 basov z registri, pr vovrstne znamke, ugod no prodam Nasiov v vseh posloval. Jutra 944-2t Pianino železne Konstrukcije lz borno ohranjen, prodan. za 5.500 din Naslov t vseh posi. Jutra. 958-2 Obrt Beseda 1 din davek o din. za šifro ali dajanje naslova S din Najmanj 61 znesek 17 din Obrtniki oddam proti mali odškc dnini radi bolezni obrtno dovoljenje Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Bolezen.« 843-30 Koncesijo za gostilniške obrt od dam v najem. Ponudbe na ogl odd Jutra p oc 5> Koncesija« 801 -3f Krojači! Šivilje! Zand' r>olezni ss »am nud' redka prilika v centru Za greba iako dobro upehane krojaško obrt r obrtTeo za dame io gospode Komplet no stanovanit stirb sob.k1 je oddano in it upehani, privatna menza Posredoval c; i?ključen: PoniHS» na ogl odd Juir» pod »Do bra m sigurna eksistenca« 691-30 Slava Gril knjige o Kozmetiki pro dam. Mestm trg 3-II1 nastr. 930-30 Strofi Eeseda 1 din. davek a din za šltro ali dajanj t naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Stroj za mešanje testa prodam s 3 kotli v do brem stanju po ugodni ceni Polovica kupnine takoi, po lovico na obroke. Ponud fce na ogl. odd. Jutra pod »Zelo udobno«. 828-29 Šivalni stroji Blnger. Pfafl m več raz nlh drugih prav poceni naprodaj pri promet, v LJubljani, nasproti kri-žanske cerkve 819-29 Šivalni stroj pogrezljlv, ki šiva naprej tn nazaj poceni prodam Lavrenčič Pra-žakova 15 priti. Ogled od 14. do 16. ure. 813--2E Prodam elektromotorje, vrtilni tok 210 V, 90C obratov, 6 ks, 220-380 v, 1350 obratov, 7 in pol ks 380 v, 1440 obratov 28 ks; prečno žago za prerez hlodov ln več želez nlh Jermenlc. Varšek. Domžale. 765-2S Rezilni stroj ea papi! cca 70 cm dolžine kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 888« 766 23 Pletilni stroj rabljen st 7, dolžina od 60 cm naprej, kupim Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Takoj 313«. 906-29 Šivalni stroj pogrezijiv, popolnoma nov, poceni na prodaj Klant^ek. Trdinova 8-Ii Ljubljana. 913-29 Šivalne stroje večjo pošiltko, pogrezljive. želo nizke cene, tudi rabljene od 300 din naprei in kroiaške. čevharske, cilindr-ske prodaja najceneiše — TRIGLAV, Resi j e va 16. 872-29 p ——- Kupim rabljeno mesarsico manjše komplet mašino (hladilnik) Naslov v »seb poslovalni cab Jutra. >38-29 Čevljarski stroj (Aufdoppel maschlne) kupim od Kakega čevljarja Plačam takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 895-29 Prodam dinamo stroj in kupim pan Sago. — Koželj. Zavodna. Celje. 955-29 Šivalni stroj pogrezljlv skoraj nov poceni naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra 937-21 Šivalni stroj »Pfaff« ln Radio »Te fag. skoraj nov uoodno na prodaj Vprašajte Fo-totehnika v Vošnjakovi Ul. 4. 941 29 [Več DKW avtomobilov malo rablienih OAKLAND limuzino, etc ugodno pro da zastopstvo J. Lovše, Tyi *eva c 35. 6»-: Avtomobile .ovorne. osebne tn av ■obuse, dobro ohranjene 'seh Jakosti ki;;. te na. eneje pri O Žužek, za stopstvo Krupp, Ljub lana, Tavčarjeva ul 11 767-10 Motorno kolo Hiritaktno. 35C ccm, port no, voženo 6 do 8.000 km kupim Ponudbe z opisom m ceno Naslov v vseh po sloval. Jutra. 629 10 NSU motor i50 ccm v brezhibnem stanju naprodaj Kesler Kamniška ul 19 790-10 Osebni avto orodam po zelo nizki ceni zaradi družinskih raz Tier. Ponudbe na ogl ' Jutra pod »F--ben.c 907-10 Cilinderski blok i» Chevrolet Truck tipa 31 rabljen, v dobr-ro stamu kupim. Mik;aužina. Brasi ov če. 960-10 Avto BMW tsedežen, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam -iroti gotovini Poizve se ori Ing. Töniesu. Dvor akova 3, Ljubljana 859-11 M&tesa beseda 1 din. davek 3 iin, za šifro ali dalan.le -laslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Kolesarji Za 75 din imate v ogniti lakirano ter generalno pre čiščeo kolo ROTAR. Črnu če. 702 11 beseda 1 din davek .1 din za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Ureditev dolga potom sodnih ln izvensodnih poravnav Nasveti v Konkvirznlb zadevah ln vseb drugih trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjigo vod ke revizije Sestava tn aprobaclja bilanc Preskrbe Kreditov Nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istlb Vsi posli kmečke zaščite Edina konceslonirana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana. Gledališka < TELEFON 58-18. 230-lb Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanj* naslova 5 din Naj mani Si sn» spK t7 din Avto Opel 6 eylin., 4 sedežen, dobrt ohranjen prodam prav po ceni zaradi odpotovanja. — Poizve se » Križevniški uli c: 7. II. nadstr., levo, vra ta 1. 674 1C Avto DKW dvosedežni v brezhlb nem stanju ugodno pre dam Naslov v vseh po slov. Jutra. 807-1C Avtoradio popolnoma nov 6 cevni super prodam. Ogled pri Radio Pegan, Tyrfe-va cesta 12. 839-10 1 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov. vrednostne papirjt-3°/« obveznice »novčuierti stalno oo naiviši reni in prot Cakoišniemu zplačilu v gotovim Alojzij Pl^ninšek Liubliana. Beethovnova 14 teleton 35-10. 310-lt Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 41 .upi takoj ln piača naj jolje: bramine knjižice bank in Hranilnic rednostne papirje: 3 odst obveznice, bone srečke, delnice Itd valute vseh držav. Prodaja srečk državne azredne loterije. 211 it Posojila preskrbujemo po ugod nih pogojih. Davčne za-ievo uspešno urs'-ijemo Zadružna gospodarska in davčna poslovalnica v Ljubljani, Pokopališka 3. 834-16 Kupim knjižico Kmetske posojilnice cca 30.000 din takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Kmetska« 827-16 Posojilo iščem na večio parcelo. — Okrog 100.000 din proti ugodnim obrestim. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod : »Trgovec.« 475-16 Hranilna knjižice Praštedione, Jadransko po Junavske, Kmetske posojil niče ljubit kupimo za takojšnjo gotovino, Rudolf Zjre Ljubljana, Gledališka 12. 9291<- Posojila ireskrbim hitro in kulant no Tudi večie zneske Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 927 It 3®/o obveznice upimo vsako količino Po nudite takoi Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 928 le Gostilniški prostori se oddajo t najem Vse podatke dobite v Solcolskem lomu na Jesenicah v pisarni NSZ. Pismene pon sprejemamo do 20. |anu aria 628-17 Minjše tekstilno podjetje iadl bolezni takoj pro lam all oddam proti .avcijl. Ponudbe na ogl idd. Jutra pod »Resni eflektant«. 911 17 Restavracijo ali gostilno iščem za v najem tudi aa deželi prevzamem, oon. na ogl. odd Ju tra pod »Ugodnost 228« 896 17 Buffet na prometnem mestu dam v najem. — Naslov: M Vrankar, Gledališka 7. 869-17 Brivnico oddam v najem all pro dam z obrtjo Naslov i vseh poßloval. outra. 961-17 1 m seseda 1 din davek un za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl \i din Brivnico n damsko česalni salon, na t ovo urejeno v centru Lju 'liane, ugodno prodam Po udbe na ogl odd Jutr> ■od »Sigurna eksistenca « 709 19 Prodajalno kruha aščic to sadia oddam < ìaiem Prodajalna Rožne pe karne. Tyrševa 8. Liublja aa. 71M9 Suhe In svetle prostore lepe, primerne za pisarno, lelavnico ali sk'-"*'šče nn hm na Smartinski 10. 717-19 Iščem špecerijsko trgovin« za takojšen prevzem ali pa vzamem v najem lo ka) za trgovino. Ponud be na ogl. odd. Jutra ood »Trgovina«. 854-IS Špecerijsko trgovino lobro tdočo prodam z nventarjem. Naslov v vseh posi. Jutra. 841-19 Beseda 1 din davek i itn za šifro ali dajanjt nslova 5 din Najmanj 61 znesek 17 din. Gostilno i letoviškem krajv oddam v najem kavcije zmožni o sebi Naslov v vseh pošlo val. Jutra. 648-17 Avtogaražo i'jlenjska cesta 7 tako •ddam. 777-1'i Trgovino t meš. blagom vzameir v najem takoj Naslov vseh posi. Jutra. 772 11 Trgovino 6 sadjem l:iam. litrska ul. 13. 916-17 Pekarno dobro idočo, v prometnem kraju, po možnosti <- nekaj cmlje, v celoti do 80.000 din kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Gotovina 80.000«. 678-19 Lokal s stanovanjem oddam spomladi v industrij skem kraju na Gore.nskem na zelo prometn. točki, u poraben za kakršnokoli obn čevljarji izkhučeni Naslov vseh posloval. Jutra 677 19 Ugodna prilika Novi Krojaški mojstr nteresenti pozor! Na najbolj prometnem kr& ju v Tržiču naprodaj vpeljana krojaška dela\ alca z vso opremo, p«, selo ugodni ceni rad' preselitve. Sedaj Je ča*-bliža se nova sezona -Naslov v vseb posi. Ju tra. 757 19 Kuhinja ?. vsem inventarjem naprodaj v prometni ulici v Zagrebu. Vprašati Sv Duh 71, Majer. 778-19 Inventar za mlekarnr kompleten, prodam Naslov v vseh posloval. Jutra. 710-19 Buffet v strogem centru, siguren promet in zasigurana eksi stenca, naprodaj z vsem in ventarom in blagom. Po trebno Off' -1 " Informa cije daje Jadranovič, Zagreb, Radičeva 12-11. 704-19 Lep lokal oddam na prometnem pro štoru Dopise na ogl odd Jutra pod »Ljubljana 69«. 889-19 Mlekarno aa prometnem kraju ta Soj prodam. Naslov v /seh posloval. Jutra. 893 IS 2 lokala s skladišč' oddam na Tvr 'evi cesti št. 69. Najemni na ugodna. 920-19 Trgovine, trafike, industriji hotele, restavraciie. bufete. kavarne, krčme, gostilne, pensione, drogerije parfu merije, vinarstva, mlekar stva, prodajamo in posredu temo nakup vestno in hitro Poslovnica Pavlekovič, Za greb, Ilica 144. 773-19 Špecerijsko trgovino na najprometnejši zagrebški točki, uvedeno, izvrstno idočo, vogal najprometnei šib ulic, portalne izložbe, patentne tehtnice, »peljan telefon, i mnogoštevilnimi strankami, velikim prometom, prodamo radi starosti lastnika. Informacije: Po slovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 774-19 Ugodno prodam ,taro vpeljano tvornlco testenin zaradi selitve Ponudbe pod 50.000 na ogl. odd. Jutra. 934-19 Gostilno na račun oddam v Ljubljani s 1. februarjem. Potrebno 5 tisoč din kavcije. Pls mene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gostilna«, 653-19 Drogerijo in partameli jo v zagrebškem središču, prvovrstno uvedeno, dokazano izvrstnoidočo, fino oreieno, popolnoma sortirano, s por talnimi izložbami, vpeljanim telefonom, ročnim laboratorijem posečano od najboljše publike, prodamo radi obolenja lastnika po nizki ceni,nizka stanarina. Najsigurneiša eksistenca. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. 775-19 Trgovski lokal na Tyrševi cesti 37b, oddam takoj. Poizvf se pri Konte II. nadstr., istotam 875-19 Velik trgovski lokal z Inventarjem na prometnem kraju takoj od dam v najem Josip Le-blč, Celje, Sp. Hudinja 957-lf -leseda I din davek itn za šifro aH dajan}* ìaslova 5 din Najmanj š! - znesek 17 din Večje število parcel iompieissov. parcel, gt» io v. trgovskih in stano an Jakih hiš tn vil um> .laprodaj gradbeno stro iovno izobražen posre iovaiec- Kunaver Ludvik està iü oktobra 6 It dion 37 33 Poooiascei. radi teij m sodni ceni telj za nasvete orezpiac uo na razpolago 25-3« Štiristanovanjsko vilo ' lepim vrtom in dvoriščem, ugodno prodam v Rožni do um. Predjamska 43. 718-20 Tovarniški objekt Ljubljani obstoječ lz več poslopij m 2 velikih jvorišč, pripraven za vsa so industrijo, na prodaj t>ojasnUa daje: Ludvik Florjančlč, odvetnik v LJubljani, Tyrševa la. 844-20 Hiša Domžalah, dvostano-vanjska, novo zidana Id podkletna, na prometnem kraju ugodno na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 848-20 Oobro ohranjeno poslopje dolgo 25 X10 prodam Vo da, elektrika tik Ljubljane, zelo ugodno za obrtnika. Hlev skladišče, po možnost" tudi nekaj zemhišča Nizka cena Polovico kup nina, drugo hipoteka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 829-20 Um vtsokorenl abile? orez konkurence v Ljub ljani naprodaj pod ugod almi pogoji Brezplačna pojasnila daje Realitet na pisarna A Adamič Ljubljana. Gosposvetska jesta 7 812-20 Enonadstropno pet-stanovanjsko hišo novo, zelo masivno zidano, v Studencih blizu kadetnice prodam. Letni donos je 16.500 din. Vprašati: Mar-činko. Stritarjeva 18, Maribor. 733-20 Novo hišo enostanovanjsko, * vrtom ob državni cesti pri Celju, pripravno za obrtnika ali privatnika ugodno prodam. Poizve se pri Fero*» Marnu. Zg. Hudinja 62, Celje. 735-20 Hiša z vrtom na prodaj, pripravna za vsako obrt. Ceno izveste pn prodajalcu Rudiju Eriavcu, Dol pri Hrastniku. 738-20 Enonadstropna Hiša s kultlvlranim vrtom 1700 m2 naprodaj ali pa se zamenja za hišo v Zagrebu. Posebno ugod no za vrtnarje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo« 750-20 Posestvo v Trzinu prodam poceni radi pre selitve. Poizve se Fran Osredkar, Tyröeva 47. 795 20 Trosob. stanovanje •ončno, komfortno • ka blnetom, plin, veranda oddam 1. maj«. Vpraša ti Tyrteva 37—L od 12. do 14. ure. 810-21 Trosob.. stanovanje lepo in sončno a predsobo. kuhinjo ln «hram bo na Napoleonovem tr gu, dve veliki sobi, primerni tudi za pisarno, atelje al salon z eno aH dvosobnim stanovanjem v kombinaciji aH posamezno takoj oddam. — VpraAatl prt Pleničarju. Miklošičeva c. 10. teief. 29- <». 804 21 Enosob. stanovanje komfortno oddam. Pre radovičeva ul, za m. dr žavno glmn. Plrnat. 817-21 Enonadstropno vilo ežečo na sončnem me a tu tik tramvaja radi družinskih razmer ugod io prodam. Naslov v vseh posi. Jutra 785-20 Proda se v Kranju hiša Savmkova pot 15 6 stanovani in biša Kopah 5ka ulica I t 2 stanovanji ma Poizve se pri lastniku I.enardiču v Kranju. 611-20 Pritlično hišo primerno za obrtnika ali trgovca, zaradi preselitve u-godno prodam. Križka M. Novo mesto, Florjanski trg 11. 679-20 Stavbno parcelo lepa. 677 kvdr. m. ob Tyr-Sevi cesti prodam. Izve se gostilni Kral) na Cankarjevem nabrežju. 655-2C Hiša z gostilno dobro upeliano in večja stavbna parcela na promet nem kraju * Mariboru na prodal Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodno«. 622-20 Parcele za večnadstropne hiše v mestu in bližini centra ugodno naprodaj. Pojasnila daie Realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7. 861-20 Snonadstropna hiša naprodaj v lepem, rromet-nem kraju Savinjske doline. minut od železniške postale, 4 sobe, električna luč Cena ugodna Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 954-20 Dve krasni posestvi gozdom, sadovnjaki, travniki, njivami, vinogradi sta takoj naprodaj eno posestvo je v Spodnji Brežlnl št. 3 v Poljanah, kjer se redi dc 20 glav živine ln Je zelo ugodna prilika zasluž ka z lesom in gostilno Orugo posestvo tudi v bližini železnice leži tik cerkve pri Sv. Roku, po staja Šmarje pri Jelšah irasna lega in lepi do-lodkj vinograda ln sa-icnosnlka Podrobna po asnila se dobe pri poverjeniku Francu Juva iu. Zagorje ob Savi 83 664-21 Krasno posestvo dobro id<>čo eostilnr na piometnem kr.nu Notrani ske. pripravna tudi za vsako drugo obrt, ugodno na orodaj Hiša '0 let davka prosta. Ponu Ibe na oglas, odd Jutra pod »Krasno.« 724-20 Gostilničarji in mesarji pozor! Naproda -e takoi vs.*d bo "ezni lastniku pod prosto roko enonadsuopna hiša. stara 18 let. v njej >e go stilniška obrt Že preko ^0 let sobe za lijce ;n velike gospodarsko poslopje itd., vse v naiboljšem staniu ca naiprometnej*' točki Ptuia. na Ormošk- cesti i Cena 700 000 din. Lahko prevza mete tudi vkni:žen> hipe. tečno posoulo od pmiskih denarnih zavodov. M Bren čič, posestnik.. 630-20 Gostilno s hišo v Varaždim isokopnthčpo obstoiečo S sob. i kuhinj, lepega vrti-«ehkega dvorišča keglnšč. kleti pod vso hilr prodam ker zaradi starusi opuščam gostilno Gostiln.-ie dobro edena že mnog let Cena 310 000 din Na «lov. Varaždin. Vrazova u> i. F. Paviovič. 161 i> Lepa parcela pod Rožnikom med vi k Kredarico ln Auersper govo vilo naprodaj. Res ni ponudniki naj se c ornejo na Miro Luznai elavna pošta, soba 6f 940-2C >77 Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanj* naslova 5 din Najman» šl znesek 17 din Dvosob. stanovanj« kopalnico, prazno »obo s souporabo kopalnice oddam » Staretov ulici. Trnovo nova vila. 32731-21 Dvosobno stanovanjf s kopalnico, pritikhnami in vrtom oddam Vprašaite v Parni pekarni. Staretova ul. Irnovo, Ljubljana. 712-21 Malo stanovanje ,oba, kabinet, kopalni ca, prltikllne — vse popolnoma renovlrano, v -trogem centru, oddam s 1 febr. ali 1 marcem Primerno za arhitekta geometra tn po dobno Naslov v vseh po sloval. Jutra. 855-2 Sest dvosobnih stanovanj z vsem komfortom v Ciga-letovi ulici odda s 1. majem Salus, d. d. Ljubljana. 687-21 Enosob. stanovanje oddam v bližini Ižanske ceste. Poizve se Gaj e va 9 pri hi&nlcl. 749-21 Trosob. stanovanje sončno s kopalnico v I nadstropju oddam s 1 februarjem. Florjančlč Frančiška. Poljane 53, — St Vid n LJ. 748 21 Stanovanje večsobno, sončno s ko oalnlco oddam za mar ■"Z april ali maj Poiz vedbe pisarna dr Fri an Miklošičeva 4. 792-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam K< deljevo, Cankarjeva 14. 791-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in enosobno stanovanje, takoj oddam Trata, nasproti tovarne Sto ra Poiasnila daje Čekada. Sv. Petra 16. 575-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom ln prltlkll nami oddam s 1. marcem LJubljana, Mari borska .ul 29-L 858-21 Dvosob. stanovanje i vrtičkom ceno oddam. Opekarska 17. Poizvedbe pri hišniku. 918-21 Stanovanje sobe in kuhinie. v pritličiu, oddam takoj za din 350. mesečno. Kolodvorska ul 11 968-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam takoj ali I. februarja Podmilščiko va 44. 857-21 2-sobno stanovanje s pritiklinami oddam. — 'avorškova 7, Zg. Šiška pri šoli. 874 21 Stanovanje iveh event treh sob, od Jam mirni stranki. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 866-21 Sobico in kuhinjo '.a 2 osebi, oddam. Cena 130 din. Hrenova ul. 14T. 867-21 REVMATIČNE bolečine odpravijo »NIBOL« tablete ln »NIBOL« mast kar se Je zelo dobro obneslo tudi pri Ishijasu In protinu »NIBOL« tablete se uporabljajo takisto kot dobro sredstvo zoper trganje v udih zoper zobe ln glavobol pri bripl pri boleznih zaradi prehlada. u\TfDOT // 24 tablet din 80 //niOUM 48 tablet din 34 »NIBOL« MAST DIN 20 »NIBOL« se dobiva v vseh lekarnah. Izdeluje: Lekarna MR. BAH O VE C, LJUBLJANA Reg. štev. 17816/35 NIBOL Mirna stranka orez otrok išče za mesec februar stanovanje ob stoječe lz 1 sobe, kabine ta kuhinje ln pritiklln Dllžini srca Jezusove ga ozir. kolodvora. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Soba kabinet« 842-21a Enosob. stanovanje čisto, sončno, s kabinetom ali brez tn kopal nico; ali dvosobno stanovanje ISSe mirna strar ka Ponudbe na ogl. od lutra pod »Plačam toč no.« 931-218 GZOSKZLG Beseda 1 din, davek < din za šifro ali dajanje naslova S din Najmanj šl znesek 17 din. Prazno sobo kopalnico oddam Vpra šaite » Parni pekarni. Sta letova ulica. Trnovo. Liub liana. 713 23 Sobo takoj oddam z 1 ali 2 posteljama Krojaška 6, LJubljana. 910-23 Sobo takoi oddam — Naslov v vseb poslovalnicah lutra. 881-23 2 prazni sobi v I. nad str op. u z vbodom s stopnjišča. s tekočo vodo in plinom blizu banovine, jddam s 1. februarem — Vprašajte pri dr. Jemcu v tobačni ulici. 579-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam na Smartinski 10. 716-2} Sobico sončno s poseo vhodom oddam na Mlrju. Nasi vseb posi. Jutra. 826-23 Prazno sobo z uporabo kuhinje od dam Medvedova 8. mie karna. 821-23 Sobo prazno aH opremljeno, lepo strogo separiranr >ddam. Kocenova 12. 815-2Ì eseda i din davek in za šifro aH dajanje -slova S din Najmanj šl znesek 17 din Stiri ali pet-sobno stanovanj* > centru ali v vili ob Ti roliju išče stalna m solidna .tranka brez otrok za mai Mujne ponudbe na oglas dd. lutra pod »Komfort no«. 654-21 a Prazno sobo < bližini kina Matice in ji ' enujeno sodo blizu Poljanske o. iščem Ponudbe na ogl. od Ju tra pod fnaea in mir* 831 Trosob stanovani<» iščem za februar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Me6to< 805-21a Štirisob. stanovanje komfortno iščem za maj Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stirisobno« 808 21a Zakonski par brez otrok <šče stanovanje v Dravijah s 1. februarjem Naslov « vseh poslovalnicah lutra. 689 2 la Sončno sobo eliko. prazno s poseb l.odom, uporabo kopalnice s 1. februarjem od dam Naslov v vseh po -,r* Jutra. "9 23 Pisarne za večji urad «edem velikih sob, celo drugo nadstropje na No vem trgu 3 odda 1. mala 1939 v najem Kmetu ska družba. LJubljana 769-23 Sostanovalko spreimem v lepo separira no sobo v centru. (Po možnosti šiviljo) Rožna ul. št 41-1, Lasn k. 675-23 Opremljeno sobu - posebnim vhodom od dam 1. n. Prečna 2.-I . ievo. 799-33 Sobo s kopalnico oddam bolj 5emu gospodu. Naslov v vseh posi. Jutra. 798-23 Lepo toplo sobo za 1 all 2 osebi oddam Bolgarska 17. 905-23 Na hrano in stanovanje sprejmem dijakinjo. — Vprašajte Požar, Poljan skl nasip 10-11. 909-23 Sobo 2 dvema posteljama takoj oddam na Sv Petra cesti 43. priti» desno. vrata 1. 901-23 Gospoda sprejmem na stanovanje v lepo sobo. Takoj Cankarjevo nabr. 1-VI. 898-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, v centru, oddam samo boljš- sti-rejši gospodični oz. gospej. Vaslov v vseh poslovalnicah lutra. 922-23 2 sobi it pisarno oddam na Aleksandrovi 5-1.. levo. 924-23 Opremljeno sobo v centru, komfortno, za 2 (1) osebo oddam takoi. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 871 23 Opremljeno sobo oddam takoi d vem« gospodoma. Streliška ul. 10, — Uubhana. Poizve se v vino toču. 873-23 Sobo opremljeno, oddam 1—2 osebam (zakoncema), s souporabo kuhinie ali pa sostanovalki. Pod Rožnik, Cesta V., 29. 864-23 Sobo oddam starejši čisti dami s svojo opravo ali orez Naslov v vseh posi Jutra. 939-23 Sobo opremljeno, s hrano od dam Karlovška 28. 938-23 Sostanovalko gospodično sprejmem v zračno ln sončno sobo Sv. Petra nasip 59. - 970-23 Sostanovalca sprejmem v čisto sobo Naslov v vseh posloval Jutra. 950-23 WSIJSS3S Besed? 1 din dav*5 3 din za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 d!n Toplo sobo s posebnim vhodom, v središču mesta nauaje cen traino kuria\o iščem Ev. tudi s hrano. Ponudbe na ogl odd lutra pod »Nameščena soba« 609-23a Zakonski par Išče opremljeno sobo z 2 posteljama in s posebnim vhodom ali prt dru žinl Ponudbe pod šifro »Zračna« na oglasni odd. Jutra. 849-23a Sobo za takoj išče gospod. Poseben vhod ! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna soba«. 692-23a Prazno sobo s hrano in oskrbo išče učitelj s 131etntm sinom pn samostojni g'jspe ali manjši družini Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Prijeten dom. « 914-23a Opremljeno sobo pri boljši rodbini išče soli den. višji uradnik za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 870-23a Sostanovalca z vso oskrbo v hiši tei do bro domačo hrano, v lepo sončno sobo na Aleksandrovi cesti, išče boljši soliden uradnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 700-23a 2-posteIjno sobo lepo opremljeno, išče za 1. februar točen plačnik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren«. 915-23a Sobo s strogo ločenim vhodom išče gospod, ki ie večkrat odsoten iz mesta Ponudbe pod »Divan ali postelja« na ogl. odd. Jutra. 650-23a Prehrana Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Več oseb boljšega sloja aprejme gospa na dobro domačo hrano. V centru. Na slov v vseh posloval. Jutra. 908-14 Eeseda 1 dtn, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Fino vinsko žganje proda vinogradnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 948-33 III* i Beseda 1 din. davek i lin za šifre ali dajanje i.siova b din Najmanj šl znesek 17 din. Gorišek Smiljan šofer, naj se takoj zgla-si informativno LJublJa na, Tyrseva 29. 823-31 Naročniki »JUTRA« m »varovani n 10.000 Din. Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Sodna dražba Dne 18. ian 1939. bo sodna dražba pri sreskem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16. ob 9. dražba nepremičnine vi. št. 47 hiša na Vi-dovdanski cesti št. 1 itt vi. št. 727 dvorišče z dvoriščno stavbo. Najnižji po-nudek 470.523 din. Podrobnejši podatki se poizvedo na sodišču ali pa v pisarni odvetnika dr. Borisa Puca, Liubliana, Dalmatinova U. 742-32 Izgubljeno Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmani-šl znesek 17 din. Rezervno kolo od avta izgubljeno med Kamnikom ln Ljubljano oddati proti nagradi V garaži DESA Gosposvetska cesta. 832-28 WFÀUB1M Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Svilene pinče malteške mlade, čistokrvne, krasne, ceno proda Kos, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3, HI- 887-27. Harcer kanarčke ugodno prodam. Franc Baje, Rožna ulica 33-2. 413-27. Kanarčke in razne kletke ugodno pro dam. Lutman, Vodovodna 77._ 926-27 Nemškega ovčarja starega 1 leto in 3 mesece, primernega za dresuro, — prodam. Vprašati na oglasni odd. Jutra pod šifro »Čistokrvni pes«. 919-27. 100 din nagrade dobi, kdor izsledi čisto belo maiko, ki Je izginila iz vile »Marije. V Kamniški ulici. 967-21 TJ i ji. Vsaka beseda 2 din. da. vek 3 din. za dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 20 din. Situiran gospod želi znanja z ljubko boljšo damo v svrhosku pnega gospodinjstva. Po, nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša dama<. 851-24 Uradnica dobro situi rana, muzika Učna. z znanjem več jo zikov želi spozmati ena kega gospoda radi kon-verzacije in zabave od 35 do 45 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Prost — neodvisen« 789-24 TUDI V DOLINI Višinsko sonce«? > V enaki meri kakor sonce na visokih planinah, daje tudi »Višinsko sonce« — original Hanau — zdravilne ultra-vloletne, mUe in tople žarke. Ni treba več čakati na svoj dopust tega leta, pa vendar uživate na soncu. Treba Je samo vklopiti »Višinsko sonce« in takoj kjerkoli in kadar-koH želite, imate lahko sončno kopanje. Ako ste bledi in preutrujeni od dela, Vas bo »Višinsko sonce« posvežilo ln koža vam bo potemnila, ako ste vznemirjeni ln nervozni Vam bo »VlSinako sonoe« prineslo olajšanje ln po-mlrjenje. ako Vam zdrav- Je nI zadovoljiijoče. Vam bodo redna obsevanja z »Višinskim soncem« popravila splošen počutek. Za to zadostuje vsega 3 do 5 minut aa blagodejno sončno Kopanj«. Poznate Ilustrirano brošuro „Višinsko sonce" ? Priporočamo Vam, da si na. bavite to brezplačno knjižico St. 843-J na 40 straneh z 18 lepimi slikami v barvah. Zahtevajte to brošuro prt eni niže navedenih tvrdk, dobili jo bewte takoj ln brezplačno. Zahtevajte, da vam neobvezno predvajajo »VISINSKO SONCE« — Original Hanau — pri: JugoslovensJco Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8, Zagreb, Bogovi čeva ulica 1, LJubljana, TyrSeva cesta la. Zahtevajte ponudbe in Jugoslo vensko AEG Beograd, Brankova ul. 30t AEG Union Jugoslovensko el. društvo Zagreb, Karadžičeva št. 1. pogoje plačevanja. ProBim pošljite mi brezplačno Vaio brošuro étev. 843-/ Ime: Mesto Ulica: 6680 I GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE I LOTERIJE Vrelec sreče Alojz Planlnšek - Ljubljana BEETHOVNOVA 14 obvešča, da so bili dne 13. t. m. izžrebani naslednji dobitki: DIN 500.000— št. 43723 DIN 200.000 — št. 88500 DIN 100.000.— št. 77664 DIN 60.000— št. 14825 DIN 50.000— št. 88152 DIN 40.000— št. 75613 DIN 12.000— št. 12902 77527 88741 99209 16585 PO DIN 8.000 4278 5683 22018 28738 47322 63683 74250 796.30 90335 98920 PO DIN 5.000— 2681 4216 10179 25775 27322 29608 50017 57441 64809 69140 72245 81303 81919 89980 93266 294 29363 34936 84790 47952 72810 PO DIN 2.000— 853 5983 6616 7705 19895 19947 21925 24573 28873 29419 32211 33039 36148 36823 43519 45989 47586 49213 51360 54161 68997 90020 16925 27174 44055 42183 60656 81004 .728.10 PO DIN 1.000— 5896 5010 5977 5784 15863 6581 6649 7440 18688 9207 10265 10562 18678 11581 17020 17819 27198 12448 20061 23742 31367 14002 26259 27498 38080 13750 38292 38835 40122 21898 42575 43313 40623 30727 45876 46010 40612 41459 43915 44035 43883 41441 47661 48093 51195 49932 52152 48866 54807 49438 53273 52155 58660 51390 59766 58610 59976 54370 61513 61163 59961 59160 62423 62299 60000 60004 61288 62576 61609 60353 63382 63999 63202 60933 63345 64796 63325 61200 65989 64034 64697 62983 64057 66894 637<38 65877 66001 65876 64777 67462 79535 65989 66111 65997 79625 83366 66076 88567 81600 88961 77101 92577 87002 95287 77551 95462 91466 96371 82483 96979 93163 99612 84810 99652 97598 98886 90299 98796 98208 99654 96154 99904 99226 99385 97515 99069 Dobitki v moji kolekturi se izplačajo takoj in brez odbitka. Prihodnje žrebanje V. razr. 37. kola bo od 11. februarja do 9. marca. Srečke za V. razr. je treba obnoviti najkasneje do 6. februarja. Gospodična Išče skromno prijateljico okrog 30 let. Ponudbe pod »Iskrenost« na <«1. odd. Jutra. 770 2/* Gospodična Jivahna, želi znanja z zna-čajnim, resnim, idealnim drž. uradnikom v starosti 28 do 36 let. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«. 676-24 Neodvisna dama Stara 35 let, simpatična pojava želi spoznati boljšega gospoda v dobri poziciji. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Predpust.« 671-24 Hiša fta prodaj Pobrežje-Maribor la 26.000 din, primerna za krojača ali čevljarja. Naslov v vseh posloval. Jutra. 670-24 Trgovec — Laško sestanek v Ljubljani 8. bil nemogoč. Pošljite na slov pod šifro »Zaupanje* 754-24 Smučarko samostojno, veselo in pri jetno želi spoznati gospod za skupne izlete, ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Povabljena na mo je stroške.« 891-24 Situiran gospod Seli znanja z ljubko damo. Pomaga Ji tudi fi nančno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Val-morja«. 852-24 Ženitve Vsaka beseda 2 din. davek 5 din, za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 20 din. Solidna gospodična lz poštenih krogov 29 letna izvežbar.a za gospodinjska dela ln poklicna šivilja z ueka.i v tovlne želi radi poman-kanja znanja spoznati stalnega ali državnega nameščenca aH 'dovca Ponudbe na oal. i dd Jutra pod »Udoben mi ren dom< 783-25 Vdova srednjih let. čedne ru?a ojosti želi" znanja z resnim gospodom v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v MariboAi pod »Skrbna gospodinja.« 732-25 Samostojni obrtnik 25 let star želi poročiti sebi primerno gospodič r.o 20 df 24 let starosti simpatično, izvežbano gospodinjo. — Prednost Imajo samostojne šivilje z nekaj prihranka. Na slov v vseh pos'. jutra. 771-25 Gospodična zelo lepa, 181etna, dota 200 tisoč Išče zakonske ga druga. Navodila daje NADA, Zagreb, Jelačlčev trg 10, za informacije pošljite 10 din. 681-25 Gospodična z nekaj premoženja in vso opremo želi spoznati drž. uradnika. Dopise na podr. Jutra v Mariboru pod šifro »Dom«. 598-25 Izučcn avtomchanik mlad, zdrav, simpatičen, iz ugledne družine išče enako gospodično vsake starosti s premoženiem. Ženitev zaradi povečania avtodelavnice Samo resne ponudbe na po druž »Jutra« v Celiu pod »Soliden.« 734-25 Posestnik v najlepših letih dobro vpeljan trgovec in Oostilničar blizu LJubljane išče za čimprejšnjo ženitev gospodično ali vdovo brez otrok od 25 do največ 40 let, do brosrčno, razumno za aort in primerno premočno za povečanje pod jetja. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. oddelek Jutra pod »Resno 1939« 633-25 Zakonskega druga iščem za starejšo zelo simpatično, vsestransko izobraženo damo fine osebnosti iz dobre meščanske družine nemške anjske narodnosti s pre nioženjem; popolnoma osamljena boljša gospa si želi življenj, smotra s finim in kultivranim, duševno in etično visoko stoječim starejšim gospodom v ugodnem po ložaju, ki si prvovrstno gospodinjstvo, lep življenjski večer in nenavadno toplosrčno in skr bno življ. družico želijo se da iz prijaznosti pojasnilo. Pisma se napro šajo na ogl. odd. Jutra pod Dom 666« 721 2f Trgovec simpatičen, 28 let star, z dobro Idočo boljšo trgovino, poroči simpatično gospodično z 100.000 din gotovine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Besna in solidna«. 424-25 Simpatičen fant z gotovino 60.000 din, star 23 let, bi se poročil z boljšo gospodično istih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fest fant«. 568-25 Miren fant čedne zunaniosti želi poročiti gospodično 20 do 28 let staro, mojih let, z nekaj potrebne gotovine v svrho obrti. Resne ponud. s sliko na Drago Žirak, pošta Me-ža Dravograd. 618-25 Poskusite tudi vi! Vi, ki ste stara do 28 let, VI ki si želite zdra vega, treznega in dobrosrčnega moža in si u-stvariti zares prijeten dom. Vi ki že Imate denarno bogastvo ln bi se poročili iz nrepenenja po duševni sreči a ne zaradi mojega premoženja, — Vi, ki reflektira-te na moža trgovca, Vas prosim, da se zglaslte na ogl. odd. Jutra z zaupanjem pod »Star 37 let«. 892-25 Dražestna črnka 21 letna dota v gotovini 50 tisoč din išče obrtnika ali slično. Navodila daje NADA, Zagreb, Je. lačičev trg 10, za infor macije pošljite 10 din 682-25 Zdrav trgovec zelo mlad in bogat, želi poročiti prodajalko, trgovko ali hčerko trgovca, ki bo dobra družica tel pomočnica v prometu trgovine in podietia. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod šifro »Pod srečno zvezdo«. 646-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestnejše. Prvovrstne obi-teüske zveze. Dosezamo najboljše uspehe. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno REZOR, Zagreb, pošta 3. 776-25 Simpatičen fant črn, visoke postave, star 33 let. samostojen obrtnik z lastno hišo, ter odlično in sigurno pozicijo, želi poročiti primerno gospodično, ali udovo. obrtnico ali gostilniško naobraženo. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo podjeten«. 763-25 Vdova ugodne zunanjosti imet je 700 tisoč din išče zakonskega druga. Navodi ia daje NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10, za informacije pošljite 10 dinarjev. 684-25 Gospodična 25 letna, dota v gotovini 500 tisoč din išče uradnika trgovca ali slično. Navodila daje NADA — Zagreb, Jelačičev trg 10 za informacije pošljite 10 din. 685-25 Ločena uradnica 291etna, dota v gotovini 70 tisoč din ifče trgovca aii sileno Navodila daje NADA Zagreb, Jelačičev trs; 10 za ;nformaciie pošljite 10 din. 686-25 Ločenka 36 letna, dota 260 tisoč din išče moža, ki je vo ljan biti samo njen. Na vodila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10, za Informacije pošljite 10 din. 683-25 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Planinsko kočico želim zgraditi. Interesenti naj pošljejo naslove na ogl. odd. Jutra pod »Uskov-niča«. 876-37 Denar naložite varno in dobro v Hranilnici Dravske banovine podružnici v Celju bivša JU2NOŠTAJ ERSRA HRANILNICA ustanovljena 1889 nasproti pošte, lastna hiša Dravska banovina jamči za vloge z vso davčno močjo ln vsem premoženjem. -Safes-hrambe na razpolago. — Daje proti zastavi vsakovrstna posojila. tted mestom in deželo '»osrednje »Jutrov« mali oglasnik v Rogatcu 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, kleti, shrambe, hladilne naprave, obsežen zelenjadni vrt. z vsem inventarjem, oddamo v najeni. Sredi trga, 10 tujskih sob, Ponudniki, ki bi mogli izvrševati tudi mesarsko obrt, imajo prednost. Ponudbe z navedbo jamstva poslati CELJSKI MESTNI HRANILNICI V CELJU. ZAHVALA Ob priliki prerane izgube naše dobre žene, mame in stare mame ROZMAN F. ALBINE smo bili deležni toliko izrazov sočutja, da nam je dolžnost zahvaliti se vsem, ki so nas tolažili v teh težkih trenutkih. Zlasti se zahvaljujemo mestnemu fiziku gospodu dr. Brumen Francetu za njegovo požrtvovalnost, s katero je lajšal trpljenje naše pokojnice, pevskemu društvu »železničar« za žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki so jo v tako odličnem številu spremili na njeni zadnji poti. PTUJ, dne 14. januarja 1939. FANI in JANKO ŠEGULA ROZMAN FRANC f Umrl nam je naš ljubljeni sin in brat, gospod üÄfil* TAUSES slušatelj juridične fakultete v Ljubljani Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 14. januarja 1939. ŽALUJOČI OSTALI SOKOL Sokolske smučarske tekme na Gorenjskem bodo prihodnjo soboto in nedeljo v Bohinjski Bistrici Jesenice, 14. januarja V sporazumu z upravo GZSP in JZSS je smučarski odsek gorenjske sokolske žu-pe določil, da bodo letošnje župne smučarske tekme za člane in članice dne 21 in 22. januarja v Bohinjski Bistrici, za naraščaj in deco pa 19. februarja v Kranju in v Stražišču. Sokolska župa Kranj ima v večini svojih društev smučarske odseke, ki zelo pridno delujejo. Večina sokolskih smučarjev je včlanjena tudi v raznih smučarskih klubih, v katerih se tudi udeležuje tekem in doseza zelo vidne uspehe. Najbolj uspešno delujejo sokolski smučarji iz zgornjega župnega okrožja, kar je naravno, ker je tu največ prilike za smučanje, ko sneg najdalje drži. Iz teh društev so izšli znani sokolski smučarski prvaki: Lcvro žemva, Slavko Urbar, Bratje KJan-čniki, Lojze Levtik, Ivan Zupan, Adolf Cvišenberger in drugi, ki so že večkrat zastopali naše sokolstvo pri tekmah za slovansko sokolsko smučarsko prvenstvo na Poljskem in Češkoslovaškem. V sokolskih edinicah se smučarstvo goji že dolga leta. Pri tem se posveča večja pozornost množicam kakor poedincem in to v pravilnem prepričanju, da bo iz velikega števila močnih in zdravih smučarjev, ki redno goje telovadbo in lahko atletiko, izšlo nekoč lepo število tekmovalcev, ki bodo lahko z uspehom tekmovali v vseh smučarskih panogah. Smučarska mladina goji vse leto telesne vaje, pozimi pa se utrjuje v zimski naravi, v snegu prireja izlete v prelepi plannski svet in vsako zimo enkrat ali dvakrat premeri svoje moči in sposobnosti pri društvenih župnih ali saveznih tekmah. Spored članskih smučarskih tekem v Bohinjski Bistrici je naslednji: v soboto bo patrolni tek trojice na 10 km s streljanjem z vojaško puško, v nedeljo dopoldne bo tekma članov v smuških likih, popoldne pa tekma članov v skokih, članice bodo imele v sobote izmenski tek 3x2 km, v nedeljo pa tekme v smuških likih. Mladinske tekme v Kranju in Stražišču 9. februarja: moški naraščaj od 16. do 18. leta patrolni tek trojice na 6 km s streljanjem z zračno puško, od 14. do 16. leta sestavljeno tekmovanje v smuških likih in smuku na tisoč metrov, od 14. do 18. leta skoki, ženski naraščaj: od 14. do 18. leta sestavljeni smuški liki in smuk na tisoč metrov. Moška deca od 6. do 12. leta sestavljeno smuški liki, smuk in tek na 500 m, od 12. do 14. leta sestavljeno smuški liki, smuk in tek od 1.000 do 1.500 m. ženska deca isto kakor moška deca od 6. do 12. leta. Podrobna, navodila za vsa tekmovanja bo izdal župni smučarski odsek, ki ima tudi letos svoj sedež na Jesenicah. število posebnih vlakov na zadnjem vSe-Sokolskem zletu v Pragi je bilo veliko. Srednje?olci so prišli v Prago s 36 vlaki, sctet/ajte òretp/acen ren/A > MEJNEL» HEROLD dsoj. za/. frarmce g/osò/ r HARSBORst wt „Moratsa" daje večno mladost in lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od IS—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni hormon krem za nagubano in suho kožo din 50.—. Vitamin krem za suho in občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne Iišaje, din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče tn modre madeže din 50.— Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege ln madeže din 50.—. Rdečilo v vseh nijansah za ustna in lica din 20.-—. Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno Od Vas je odvisno, da imata obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — SvctloWcalnic;. KUSÜE ENO IN VECBA8VNE JBOOfilAHKA HPETlANßlPfl 48321-646 čeveljčki na zadrgo, iz lakirane gume, z močnim podplatom, ne propuščajo vode in nadomestijo popolnoma usnjene čevlje. Stanejo samo din 15.—, 19.—, 25.— 78155-657 Ženske galoše s srednjo univerzalno peto. Prilegajo se vsakemu čevlju. Na licu je podaljšan okusni jezik, ki varuje nogavice blata in dežja. 28731-635 Praktični otroški čeveljčki za sneg, vodo in blato. Izdelani so iz lakirane gume, a podloženi s toplo flanelasto podlogo. 7025-44 Tople copate z usnjenim podplatom in klobučevino. Obšite s svilo in okrašene z lepo ko-kardo. Potrebne so vsaki gospodinji. 2425-66121 Okusni čeveljčki na zadrgo iz finega črnega boksa, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Prilegajo se dobro nogi in jih lahko nosite k vsaki obleki in kostumu. 3157-660 Moške galoše so potrebne vsakemu človeku, ki varuje svojo hišo snega in blata, a svoje noge zime in vlage. Ojačene na pregibu, s pojaeenimi podplati. Cena jim je znižana na din 29.—. Otroške din 19.— in 25.— 2451-43682 Ti dražestni čeveljčki iz mehkega usnja, s toplo podlogo, nudijo otroškim noži-cam udobnost in toploto. 28735-643 Elegantne snežke za dame, izdelane iz lakirane gume in podložene s toplo podlogo. Zapenjajo se na gumbe. 2925-6464? Praktični ženski čevlji na zadrgo, izdelani lz finega črnega ali rjavega boksa, z usnjenim podplatom in usnjeno peto. 1837-68822 Evo elegantnih čevljev, ki so dostopni vsakemu uradniku, trgovcu in obrtniku. Zelo so trpežni. Izdelani so iz boksa, z usnjenim notranjim podplatom in neporušljivim podplatom. Prodajamo jih črne in rumene po isti znižani ceni od din 79.— 98991-693 Matere! Kadar je sneg in brozga, ni treba trepetati za zdravje svojih otrok. Kupite jim te lahke lakirane ško-renjčke, z hifa vložkom in volnenimi nogavicami. Noge jim bodo vedno tople in suhe. 38675-631 Praktične snežke iz lakirane gume, s toplo podlogo in nizko peto. Visoke preko členka, a okrašene z ovratnikom. 4055-64609 Lahki, a vendar topli ženski čevlji iz črnega sukna, okrašeni s krimeroni in lakirano kapico. Noga se počuti v njih kot ob peči. Zapenjajo se lahko na zaponko. mM 4925-64649 Športni čeveljčki preproste, toda okusne oblike, izdelani iz črnega ali rjavega boksa, z usnjenim podplatom in nizko usnjeno peto. Za vsakodnevno uporabo. 9629-67757 Elegantni športni čeveljčki iz najfinejšega telečjega boksa, izdelani po angleškem modelu, s krilnimi kapicami, okrašeni z luknjicami, z dvojnim usnjenim podplatom in široko usnjeno peto. Spadajo v kategorijo naših najboljših čevljev »Naš ponos«. 2675-64613 Topli ženski čevlji iz močnega sukna, ojačeni na urbasu in opetnici z usnjem, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Obšiti s krimerom, a zapenjajo se na gumbe. GOSPODINJA: Trpežne, močne nogavice iz čistega bombaža za delo, dom in vsakdanjo nošnjo. Stanejo samo din 6.—. 3057-64800 čevlji za vsakega človeka, ki je v svojem poklicu izpostavljen mrazu in ki mora vsak dan hoditi po mrzlih tleh. Izdelani so iz toplega sukna, obšiti z boks usnjem, z usnjeno kapico, usnjenim zbitim podplatom in gumasto peto. NARODNA ÌSKABNA LIUBLIANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TJSKÖVTE PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Klavirji pianiui UELIKd .UHR' - .. JB nventurna «-p" ObVKOMM Inventurno blago in ostanki po neverjetno nizkih cenah Ai ZLENDER ncsTm trq 22 Warbinek so prvovrstne Kvalitete, vredne cene krasnih Instrumentov Konkurli* jo c se m znanim inozemskim tvrdkam. Izredne tonsk« lastnosti to traj nostt Ki so plod dol goetne izkušnje v izdelavi klavirjev, preseneö». tzposojevanje po na] ugodnejših pogojih. Warbinek tovarn« klavirjev LJUBLJANA Miklošičeva cesta St. 4 pri Frančiškanski cerkvi Cunje krojaške odrezke, stan papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, goveejo dia ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER, Marlbor, Dravska ul. 15 TA-TA a. € oddelek za nakup blaga • v v 1SCC prvovrstne in izkušene strokovnjake za: 1. kolonij alno blago; 2. parf umerijo; 3* pisarniški materijal in pisalne potrebščine. Samo mlajši, resni in zanesljivi reflektanti z dolgoletno prakso in poznanjem nabavnih virov, ki so dorasli delovnim pogojem v velikih podjetjih, naj pošljejo pismene ponudbe s fotografijo na TA-TA a. d. Beograd, poštni predal 490. Pomočnika ravnateljstva z obširno trgovsko in po možnosti tudi tehniško splošno izobrazbo IŠČE JUGOSLOVANSKA ŽELEZARNA — TOPILNICA IN VALJARNA. Zaželjena je večletna praksa v večjih dobro organiziranih inozemskih obratih in temu odgovorno jezikovno znanje. Pri uspešnem udejstvo-obratih in temu odgovorno jezikovno znanje. Pri uspešnem udejsto-vanju dobra bodočnost. Lastnoročno pisane ponudbe z življenjepisom, prepisom spričeval in fotografijo naj se pošljejo pod značko »železo 1939« na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9. Urejuje Davorin Bavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko YiranL — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani, -'K -VM..- :f • • - ■ ... ■ -SS.-.'* f« ~ ■ . . ;pt\