ObžorniK Tematska prilogra. štev. 2, november 2OO4 zrVetr v PosaUju ra - wmm^ m? Življenje posavske in širše javnosti je pred tridesetimi leti obeležil in tudi spreme- nil temeljni kamen. Kamen za nekaj velikega, takrat še zelo neznanega - jedrsko elektrarno. Skozi leta, ko je rasla in začela proizvajati dragoceno električno ^ energijo, se je strah pred neznanim spremenil v zaupanje. j0fH Po dva,)setih letih komercialnega obraiovanja se je elektrarna dokazala kot nepogrešljiv del slovenskega elektroenergetskega sistema, podjetje pa je že vrsto let najpomembnejši gospodarski subjekt občine in regije. i Ker živeti v Posavju, pomeni tudi živeti z nuklearko, smo ob njeneni jubile- ju pripravili kratek zgodovinski pregled prispevek o jedrski energiji in za- nimiv pogovor s članoma uprave. i M.D. ___Zifeti _ v PosaUiu Pogovor s članoma uprave NEK - Stanetom Rožmanom in Hrvojem Perharičem Želimo biti v svetovni eliti jedrskih operaterjev Mineva 30 let od začetka graditve NEK, tega po mnogočem edinstvenega objekta. V kakšnem stanju je ta danes, po do- brih 20 letih obratovanja? Rožman: Po 20 letih je NEK zagotovo na višji tehnološki rav- ni, kot je bila na začetku obratovanja. Razlogov za to je več, predvsem pa stalna tehnološka nadgradnja, ki se je v prete- klih 20 letih izvajala na osnovi obratovalnih izkušenj po svetu, postopoma tudi na osnovi lastnih izkušenj, ki so se skozi leta akumulirale, pa tudi na osnovi priporočil glavnih dobaviteljev opreme in zahtev upravnih organov. To je proces, ki je potekal ne le pri nas, ampak povsod po svetu na podobnih jedrskih ob- jektih, in to je ta tehnološki vidik, ki nas je danes pripeljal na visoko raven varnosti in stabilnosti. Ta raven je tudi analitič- no izmerjena s priznano mednarodno verificirano metodologi- jo. Poenostavljeno rečeno gre za t.i. verjetnostno predvideva- nje izrednih dogodkov. Te analize pokažejo, da je skozi leta ta objekt napredoval, kar se tiče varnostne ravni. Perharič: Jaz bi k temu dodal še eno zelo pomembno stvar, ki je v teh 20 letih prispevala k dvigu tehnološke ravni, to je sta- bilnost kadrov. Velika večina kadrov je tu še od samega začet- ka ali od zgodnjega začetka komercialnega obratovanja elek- trarne. Če njihove izkušnje integriramo, to pomeni nekajsto- letne izkušnje v jedrskem objektu. Ta konstantnost kadrov in veliko vlaganja v njih je zelo pomemben dejavnik kvalitete in tehnološke stabilnosti elektrarne. Za današnje obratovanje in proizvodnjo elektrarne je bila gotovo pomembna modernizacija z zamenjavo uparjalni- kov. Katera leta, dogodke in dosežke v tehnološkem, organi- zacijskem in statusnem pogledu bi še lahko posebej izposta- vili v dosedanjem obratovanju elektrarne? Rožman: Kot ste rekli, je zagotovo pomembno leto 2000, ko smo izvedli eno obsežnejših modernizacij objekta v tehnolo- škem, investicijskem in organizacijskem smislu. Šlo je za za- menjavo vitalne opreme, ki definira tudi življenjsko dobo elek- trarne. Hkrati je šlo za paralelni dvig zmogljivosti elektrarne, tako da je povečana moč objekta, šlo pa je tudi za vpeljavo po- membnega orodja za šolanje kadrov, to je popolni simulator, ki smo ga tega leta postavili v funkcijo. To leto je bilo zagoto- vo pomembno in je mejnik, ker je s to modernizacijo NEK ne samo deklarativno, ampak tudi dejansko dobila realne teme- Ije za dolgoročno obratovanje. To pa pomeni vsaj obratovanje do načrtovanega zaključka njene življenjske dobe, torej do le- ta 2023. Bilo je še več pomembnih mejnikov v NEK, posebej pa bi izpostavil, da je elektrarna skozi vseh 20 let obratovala re- lativno stabilno, brez kakih resnih incidentov ali dogodkov, ki bi pomenili diskontinuiteto. V 20 letih dosegati tako stabilnost je po moji oceni velik rezultat, kakršnega si vsi želijo. To je po- sebna vrednost tega objekta, saj si je s to stabilnostjo zagotovil sprejemljivost v strokovni javnosti in v okolju oziroma domo- vinsko pravico po razpadu Jugoslavije in vzpostavitvi novih držav. Ostalih dogajanj pa ne bi posebej izpostavljal. Perharič: V letu 2000 je bila izvedena ta velika modernizacija elektrarne. Jaz pa bi se vrnil v 90. leta, ko so se v NEK zgodi- le spremembe v organizacijskem smislu. Tu mislim predvsem na oblikovanje organizacijske enote inženiringa in izločitev nekaterih inženirskih poslov iz takratnega tehničnega sektor- ja, kar je omogočilo koncentracijo kvalitetnih kadrov in osre- dotočenje na teme, ki so se zgodile leta 2000. Mislim, da so bi- le te v 90. letih opravljene spremembe pogoj za modernizacijo in so zelo pomemben mejnik. Kaj danes pomeni električna energija iz NEK za slovensko in kaj za hrvaško gospodarstvo? Rožman: Danes NEK zagotovo predstavlja enega od treh ste- brov - poleg proizvodnje na podlagi hidroenergrje in klasič- nih goriv - zanesljive in stabilne oskrbe z električno energi- jo v obeh državah, s tern da je prispevek nuklearke v sloven- ski sistem relativno vecji, ker gre za manjši sistem. Danes po- meni NEK v slovenskem prostoru s polovico proizvodnje bli- zu 20 % pokrivanja potreb sloven ske porabe električne energi- je. Ta prispevek je velik in pomemben, po drugi strani je pro- izvodnja elektrike v NEK tudi ekonomsko izjemno zanimiva, tako da popravlja celotno ponudbo električne energije na tr- gu, skratka, cenovna razmerja so veliko ugodnejša s proizvod- njo NEK. Perharič: Tudi za hrvaško gospodarstvo je elektrika iz NEK iz- jemno pomembna. V primerjavi z električno energijo iz termo- elektrarn je cena kilovatne ure iz NEK izredno ugodna. Na po- membnost elektrike iz NEK kaže tudi to, da sta se oba lastnika na nivoju države ob oblikovanju meddržavne pogodbe opre- delila za dolgoročno izkoriščanje tega objekta, torej jo oba go- spodarska sistema vidita kot stalen in cenovno sprejemljiv iz- vor elektrike. V poslovnem letu 2003 ste ugotavljali izboljšanje finančne- ga položaja NEK. Realizirali ste dobiček v znesku 8.436 mili- jonov SIT, ki je izhajal iz dokončne izvedbe meddržavne po- godbe. Dobiček v znesku 1.647 milijonov SIT je bil izkazan tudi iz rednega delovanja NEK. Kako lahko ocenite gospo- darsko delovanje NEK po desetih mesecih leta 2004? Rožman: V lanskem letu je bilo poslovanje res pozitivno, vmesni rezultati pa kažejo, da bo tudi letos tako. Razlogi za to so na eni strani na ravni podjetja, to se pravi v naši veliki skr- bi za racionalno poslovanje, na drugi strani pa na ravni obeh družbenikov, ki po vzpostavitvi meddržavne pogodbe discipli- nirano in urejeno pokrivata obveznosti do NEK, tako da ni no- benih motenj prilivov. Tretji razlog za pozitivno poslovanje pa je predvidljivo in stabilno obratovanje NEK, se pravi, da pote- kajo le vnaprej načrtovane aktivnosti in ni izrednih dogodkov in s tern povezanih stroškov. 2 NEK 30 let November 2004 ____ZfVetfr _ v Posayju Perharič: Z vidika lastnikov je NEK stroškovni in ne profit- ni center, zato je mogoče nenavadno govoriti o dobičku. To po- meni, da nuklearka posluje za pokrivanje stroškov, potrebnih za dosego ciljev. Seveda vsi zaposleni in vodstvo zelo pazijo na stroške, tako da se je z leti kar nekaj privarčevalo, kar se da- nes kaže kot dobiček. Rekel bi, da je to zasluga vseh ljudi v elektrarni. Po letu dni od vzpostavitve meddržavne pogodbe ste ugo- tavljali visoko stopnjo odgovornosti in kooperativnosti na ravni organov upravljanja družbe ter smiselnosl izvajanja principov meddržavne pogodbe. Kako na to gledate sedaj? Rožman: To še vedno drži in je vredno ponoviti, da se danes oba lastnika v polni meri zavedata vrednosti tega objekta in se skladno s tem do njega tudi obnašata. To pomeni, da se zapisa- no v meddržavni pogodbi izvaja. Obstaja resnično visoka stop- nja razumevanja za potrebe objekta na ravni nadzornega sve- ta, skupščine in nenazadnje na ravni meddržavne komisije, ki spremlja izvajanje pogodbe. Jaz vidim to obdobje od vzposta- vitve pogodbe v pozitivni luči. Perharič: Dejanje podpisa meddržavne pogodbe je poleg izraza skupnega interesa obeh lastnikov, ELES-GEN-a in HEP-a, pokazalo tudi izjemno resnost na nivoju obeh držav. Konec koncev je bila pogodba tako v slovenskem parlamentu kot v hrvaškem saboru potrjena na nivoju zakona, kar kaže na resno željo obeh držav po odgovornem obnašanju do tega objekta. Kako ob vse večjih zahtevah po rentabilnem ali dobičkonos- nem poslovanju uspete zagotavljati vse vidike varnosti v je- drskem objektu? Rožman: Do določene točke hodita varnost in ekonomija jedr- ske elektrarne z roko v roki. V bistvu ni principialnih naspro- tij med dvema vidikoma, se pravi poslovati ekonomično, raci- onalno in urejeno in funkcionirati na visoki ravni varnosti. Ta dva vidika gresta skupaj, dokler ne pride do prevelikih priti- skov, da je treba stroške zmanjševati. V NEK je uprava tista, ki nosi obe odgovornosti, za varno obratovanje in za ekonomič- no poslovanje. Od naše presoje je odvisno, kaj je sprejemljivo in kaj ne, do kod se lahko stroški znižujejo in na katerem seg- mentu. Rekel bi, da se glede tega gibljemo v povsem normal- nih in sprejemljivih razmerah, da imamo visoko razumevanje za razumno ravnotežje tudi na ravni lastnikov, ki so sicer zain- teresirani za čim boljši ekonomski rezultat, vendar imajo tudi razumevanje za naše pobude, kaj je treba storiti za zagotovitev primerne varnosti. Smo nekje na tisti ravni, ko so lastniki za- dovoljni z rezultatom, ob tem pa imamo relativno dobro oceno glede varnosti obratovanja s strani upravnega organa in med- narodnih inštitucij, ki v povprečju enkrat na tri leta presojajo raven varnosti. To ravnotežje je po moji oceni odvisno od kom- petentne sestave ne le uprave, ampak celotnega kolektiva. Perharič: Na prvi pogled se zdi, da racionalizacija stroškov lahko vpliva na varnost. Na dolgi rok res, če je to zniževa- nje stroškov pod določeno smiselno ravnijo. Vendar elektrar- na skrbi za konstantno ravnotežje med vlaganjem v varnost in drugimi investicijami, tako da v svojih dolgoročnih načrtih ve- lik del sredstev vlaga v tisto, čemur pravimo varnost jedrske elektrarne. Razna preverjanja, interna in eksterna, pa kažejo, da je NEK celo nad zastavljenimi kriteriji varnosti, potem ko je sledila praksi ostalega jedrskega sveta. Sistemi kakovosti, izobraževanje in sistemi stalnih izbolj- šav so danes vedno bolj prisotni tudi v ostalem slovenskem in posavskem gospodarstvu. Kaj menite o tem? Rožman: Sistem kakovosti se je v slovensko-hrvaškem prosto- ru začel izvajati z izgradnjo NEK, tako da je bila nuklearka na nek način pionir uvajanja celovitega sistema kakovosti. Ta je temeljil na standardih, ki so bi- li postavljeni v ZDA, in na tem modelu funkcioniramo še da- nes. Kasneje so se sistemi ka- kovosti začeli pospešeno uvaja- ti tudi drugje in so primerljivi s tistim, kar izvajamo mi, s tem, da so naše zahteve verjetno ostrejše, kar je nenazadnje tu- di primerno jedrski tehnologiji. Stalno izobraževanje in ljudje so temelj našega uspeha in na- še stabilnosti, kvalitetni kadri so danes vse, ne le pri nas, am- pak v vsakem podjetju. Zago- tavljati kvalitetne kadre pome- ni vlagati v ljudi in to intenziv- no počnemo zadnjih deset let, s tem pa nameravamo nadaljeva- ti tudi v prihodnje. Zato imamo ustrezne zmogljivosti za uspo- sabljanje, imamo izjemno za- htevna orodja, kot so simulacij- ske naprave, imamo vse pred- postavke, da vzgajamo kvalitet- ne kadre. To pa je tudi motiva- cija za ljudi, predvsem za mla- de. Jedrska tehnologija za razli- November 2004 NEK 30 let 3 v Posayju ko od klasičnih elektrarn terja stalno tehnološko in organiza- cijsko nadgradnjo ne glede na doseženo raven. Velja filozofija »nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše« in to je edi- na prava filozofija, ki mora prevladovati v jedrski operativi, in mislim, da ji dokaj uspešno sledimo. Gospod Perharic, vi ste poudarili pomen stabilnosti kadrov. Perharic: Temelj kvalitetnega dela v tern objektu so ljudje. Ljudje so tisti, ki upravljajo tehnologijo, zato je ta elektrarna veliko vlagala v znanje ljudi, in prepričan sem, da bo tako še naprej. Kako pa je s prenosom znanja in izkušenj vaših kadrov v druge države z jedrskimi elektrarnami? Rožman: Mi bolj kot o prenosu znanja govorimo o medna- rodnem sodelovanju na področju izmenjav. Jedrska industri- ja je združena v asociacijo WANO (World Association of Nuc- lear Operators), v kateri so vse obratujoče jedrske elektrarne, se pravi preko 400 objektov. Obratovalne izkušnje, ljudje, zna- nje se izmenjujejo znotraj tega združenja, vendar pa to ni edi- na oblika izmenjav, saj za to obstajajo različni forumi. Mi smo znotraj teh mednarodnih povezav aktivni, smo člani ali pri- druženi člani vseh pomembnih povezav, tako da so nam vsa vrata odprta, kar je zelo pomembno, saj je treba imeti stik z dogajanjem v svetu in ta združenja to omogočajo. Po eni strani smo zainteresirani, da povzemamo dobre prakse iz sveta, rav- no tako pa prispevamo k splošnemu dvigovanju obratovalnih standardov. Sodelujemo v mednarodnih varnostnih misijah Mednarodne agencije za atomsko energijo in združenja WA- NO, omogočamo bilateralne izmenjave, kjer nas obiščejo dru- ge elektrarne. Nedavno smo imeli take izmenjave z Bolgarijo, Slovaško, Veliko Britanijo, Južno Korejo, Finsko. Naši kolegi iz tujine nas prepoznavajo po tern, da imamo določene stvari, ki so vzorne, primerne in zanimive tudi za njih. Prav tako ima- mo mi dostop do področij, ki so zanimiva za nas. Perharic: Če nukleame elektrarne definiramo kot industrijo, so v primerjavi z ostalo industrijo v ugodnem, tako rekoč privi- legiranem položaju, saj je ta industrrja medsebojno zelo odpr- ta. Izmenjujejo se podatki in izkušnje in rekel bi, da je to eden prvih primerov globalizacije skupnega interesa, da se nukle- arna energija globalno sprejme kot ekološko sprejemljiv vir energije. Rožman: Razlika od ostale industrije je v tern, da so vsi zainte- resirani, da vsakdo obratuje varno in brez incidentov, kaj- ti karkoli se zgodi kjerkoli v svetu, ima negativen vpliv pre- ko javnosti tudi na nas. Na tern temelji ta odprtost, ki je izjem- no dragocena. Kakšno je med mladimi zanimanje za delo v jedrski elek- trarni iz obeh okolij, slovenskega in hrvaškega? Rožman: Naš kolektiv je izjemno stabilen, ljudje nas v princi- pu - razen določenih izjem - ne zapuščajo, razen zaradi upoko- jitev. To je indikator, da se dobro počutijo v našem kolektivu. Interes med mladimi je bil doslej vedno visok, kadar smo iska- li nove kadre, smo imeli veliko prijav. Ta regrja je predvsem re- lativno bogata s srednješolskim kadrom, tako da je bil za raz- pise izjemno velik interes, pa tudi pri iskanju kadrov z visoko- šolsko izobrazbo doslej ni bilo težav. V zadnjem obdobju te si- tuacije ne merimo, ker v okviru usmeritve, da v obdobju pet- ih let zmanjšamo šte- vilo zaposlenih, že ne- kaj časa ne zaposluje- mo. Vendar so indika- cije take, da je interes dober, kar pomeni, da smo za mlade zanimi- vo okolje. Perharic: Za razliko od lokalnega prosto- ra je na Hrvaškem ve- liko večji interes viso- ko izobraženega ka- dra za delo v NEK, veliko manj pa sred- nješolskega. Osnovni razlogi so po mojem tehnologija, organizi- ranost in perspektiva stalnega izobraževanja in razvoja, za kar so možnosti na Hrva- škem zelo omejene. Rožman: Zagreb je velik univerzitetni center, ki vzgaja izjem- no kvalitetne kadre, Krško je relativno atraktivna destinacija, Ljubljana pa je že nekoliko oddaljena. Mi smo zadovoljni, da lahko izbiramo kvalitetne ljudi, kajti večja je ponudba, boljše kadre lahko zagotovimo. Leta 2010 bo predvidoma polno sedanje skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kako ocenjujete priprave na izgradnjo oziroma iskanje lokacije končnega odlagališča in kakšna je vloga NEK pri tern? Rožman: Ko se je gradila nuklearka, se je vzporedno gradilo tudi začasno skladišče tako za nizko in srednje radioaktivne odpadke kot za izrabljeno jedrsko gorivo. V viziji je bila relativ- no hitra izgradnja trajnega odlagališča, tako da je bilo začasno skladišče izvorno zgrajeno za pet let. Na tern področju je NEK v relativno veliki stiski, ko govorimo o dolgoročnem obratova- nju. Naše zadnje tehnično poročilo izpred dveh let opredeljuje, da lahko s temi razmerami in prostori funkcioniramo nekje do leta 2010. Zelo v redu bi bilo, da bi se tega dejstva zavedali tudi ostali akterji, ki nosijo zadolžitve za izgradnjo trajnega odlaga- lišča. To ni NEK, to sta dve državni agenciji, Agencija za radio- aktivne odpadke na slovenski in Agencija za posebne odpadke na hrvaški strani, ki relativno dobro sodelujeta. Mi seveda ni- mamo vpliva na ta zunanji proces, naša odgovornost je, da za- gotavljamo začasne ukrepe za skladiščenje vseh materialov, ki pa morajo biti v skladu z vsemi konzervativnimi standardi. V situaciji te relativne stiske iščemo dodatne možnosti, da opti- miramo količino radioaktivnih odpadkov oziroma zmanjšuje- mo njihove volumne. Vlagamo v tehnologijo obdelave teh od- padkov, v razne postopke redukcije volumnov, da pridobivamo čas. Je pa seveda dejstvo, da elektrarna s tern začasnim skla- diščem ne bo mogla funkcionirati do konca predvidene živ- ljenjske dobe, torej do leta 2023. Mi pričakujemo, da bo trajno odlagališče pravočasno zgrajeno. Perharic: Omejen prostor za odlaganje radioaktivnih odpad- kov pomeni težave za obratovanje elektrarne do konca pred- videne življenjske dobe in mislim, da je to zadosten motiv, da organizacije, ki morajo rešiti ta problem, to tudi storijo. Veliko sredstev se vlaga v to, da je omogočeno skladiščenje na loka- 4 NEK 30 let November 2004 v Posayju ciji elektrarne do izgradnje odlagališča, zato bi bilo slednje ve- liko olajšanje za NEK v finančnem smislu, ker bi ta sredstva lahko usmerili na druga področja. Mislim, da je to še dodaten motiv, saj bi se NEK lahko osredotočila na svoje obratovanje in eventualno podaljšanje življenjske dobe. Ali leto 2023 še vedno velja za zadnje leto obratovanja NEK in priprave na razgradnjo potekajo v skladu s to letnico ali se razmišlja o podaljšanju? Rožman: Leto 2023 izhaja iz projektirane življenjske dobe, to je 40 let komercialnega obratovanja. Naša vlaganja gredo v smeri, da bi elektrarna brez problemov obratovala do tega da- tuma. To seveda ni neka dokončna meja, kajti življenjska do- ba navsezadnje ni administrativno opredeljena, skupaj jo defi- nirata raven varnosti obratovanja in ekonomija. Če je oboje za- gotovljeno, se ta doba lahko podaljša. Danes smo v svetu pri- ča procesom podaljševanja življenjskih dob jedrskih elektrarn prav iz teh razlogov, ker ti objekti obratujejo varno in stabilno ter izjemno ekonomično, skratka, so izjemno profitni. Ta pro- ces je zelo intenziven v ZDA, kjer je večina elektrarn že vloži- la upravne vloge za podaljšanje življenjske dobe, ta proces pa se dogaja tudi po Evropi. Tudi mi bomo v primernem trenutku predložili celovito sliko lastnikom v presojo. Jaz bi še enkrat opozoril, da je ta življenjska doba lahko tudi krajša in prav vprašanje odlaganja radioaktivnih odpadkov je lahko ena od ovir, ki bi nam preprečila dolgoročni načrt. Upam, da se to ne bo zgodilo, ker verjamem v pravočasno in odgovorno zagotav- ljanje pogojev za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Mi seve- da vlagamo v tista področja, ki lahko veliko pomenijo tudi za podaljšanje obratovalne dobe nuklearke. Perharič: Pričakujem, da se bo rešitev za radioaktivne odpad- ke našla in da ne bo prišlo do tega, da bi bilo obratovanje elek- trarne pod vprašajem pred letom 2023. Iz tehnoloških in var- nostnih razlogov to ne pride v poštev, ker NEK obratuje in bo obratovala v skladu s predpisanimi kriterrji. V svetu pa vidi- mo, da je podaljšanje obratovanja atraktivno tudi s flnančne- ga vidika. Za vsako podjetje, še posebej pa za energetski proizvodni objekt je pomembna njegova družbena sprejemljivost, nje- govi odnosi z okoljem, v katerem stoji in deluje. Na kakšni ravni so odnosi z okoljem, z lokalno skupnostjo? Rožman: Odnosi z javnostmi, še posebej z lokalnimi, so se skozi našo obratovalno zgodovino v zadnjih desetih letih bi- stveno popravili in so danes na relativno visoki ravni. To po- meni, da je sprejemljivost tega objekta relativno visoka tako v ožjem kot v širšem, slovensko-hrvaškem okolju. To je seveda dobro in to je naš velik interes in tudi naša velika skrb. Kako se to zagotavlja? Nesporno ima predvsem širša lokalna skup- nost direktne materialne motive in stimulacije, da objekt spre- jema in podpira, vendar ne menim, da je to zadosten razlog za sprejemljivost. Nadaljnji razlog za to je visoka stabilnost obra- tovanja s čim manj oscilacijami in s čim manj vplivi na okolje, NEK pa to zagotavlja. Zagotovljena mora biti čim višja kredi- bilnost kadrov, ki nosijo odgovornost za obratovanje tega ob- jekta, ti kadri morajo biti po možnosti prepoznavni, sestav- ni del okolja in menim, da je to v našem primeru zagotovlje- no. Stalna transparentnost in odprtost našega dela do okolja je naslednji dejavnik, ki zagotavlja to sprejemljivost. Do jav- nosti skušamo biti odprti v vseh vidikih, tako da z njo komu- niciramo, pojasnjujemo stvari, sprejemamo obiske, poročamo o dogodkih. Vsi ti vi- diki skupaj desinirajo splošno stanje ali har- monijo med objektom in okoljem. Mislim, da smo dosegli visoko ra- ven, ki nam jo marsik- do celo zavida, in jo že- limo graditi še naprej. Perharic: Jaz bi to pri- merjal s preteklimi ča- si. Bil sem priča veli- kih pritiskov ožje in širše okolice na elek- trarno. Danes takih pritiskov niveč, kar po- meni, da je NEK spre- jeta kot ekološko spre- jemljiv objekt, kar je doseženo z odprtim odnosom do okolja in z velikim trudom ljudi iz elektrarne, da bi to tehnologijo približali ožji in širši okolici. Če pogledamo razvoj v zadnjih 15 letih, je to dramatič- na sprememba sprejemljivosti elektrarne. Kakšni so načrti NEK za prihodnje leto in bolj dolgoročno v tehnološkem in poslovnem smislu? Rožman: Naša dolgoročna vizija je jasna: želimo obdržati ta objekt na visoki tehnološki ravni, visoki razpoložljivosti, spre- jemljivosti v javnosti, želimo obratovati na način, ki bo eko- nomsko zanimiv za oba lastnika. Na krajši rok, za leto 2005, imamo sprejet poslovni načrt, kar je relativno zgodaj, in to je zasluga nadzornega sveta. Načrt pomeni za nas desinicijo ak- tivnosti za naslednje leto v vseh vidikih in želimo ga realizirati stoodstotno ter tako doseči visoko postavljene cilje s področja obratovalne stabilnosti, investicij, vplivov na okolje in ekono- mije. Zopet stavimo na naše ljudi, za katere verjamemo, da so tega sposobni. Želimo biti v svetovni eliti operaterjev jedrskih objektov, kar pomeni biti v prvi četrtini najuspešnejših. Perharič: Poleg letnega načrta je nadzorni svet potrdil tudi petletni načrt vlaganja v tehnologijo in revizijo, ki jo je pred- lagala elektrarna. To je prav tako velika ugodnost za nas, saj imamo ne samo tehnološke, ampak tudi finančne okvirje za pet let naprej. Točno vemo, v kaj želimo in moramo vlagati. V teh petih letih, do leta 2009, lahko pride do določenih korek- cij načrta, vendar dejstvo, da tak načrt obstaja in so zanj odo- brena sredstva s strani lastnikov, nam veliko pomaga. Prav ta- ko kot letni načrt nameravamo tudi ta petletni načrt stoodstot- no uresničiti. Se pravi, da presenečenj ne pričakujete? Rožman: Ne bi jih smelo biti. Sicer nikoli ni absolutnih trdi- tev in absolutnih resnic, življenje lahko prinese marsikaj, Ce- sar danes morebiti ne predvidevamo, vendar je velika verjet- nost, da ne bo kakšnih presenečenj v tej srednjeročni perspek- tivi obratovanja NEK, vsaj v roku petih let ne. Peter Pavlovič Foto: Robert Sajovec November 2004 NEK 30 let s v Posayju Jedrska energija pri nas, v Evropi in svetu Jedrske elektrarne so danes pomemben proizvajalec električne energije. Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) je konec leta 2003 v 31 državah sveta obratovalo 438 jedrskih elektrarn, katerih skupna moč je bila 364 000 megavatov. Proizvedle so prek 16 od- stotkov vse električne energije, kar je več, kot je znaša- la celotna svetovna proizvodnja električne energije v le- tu 1960. V Evropski Uniji (EU) je delež jedrskih elektrarn 35 odstotkov. Kar 263 jedrskih elektrarn v svetu je opremljenih z lah- kovodnim tlačnim reaktorjem. Pri tern tipu reaktorjev na- staja toplotna energija pri cepitvi urana 235 v reaktorski sredici. Vroča voda iz reaktorja neprestano kroži v zapr- tem primarnem krogu, ki ga poleg reaktorja tvorijo še re- aktorski črpalki, tlačnik, uparjalnika in povezovalni vo- di. V sekundarni - drugi krog - se prek sten cevi v upar- jalnikih prenaša samo toplotna energija, ki v uparjalni- ku - izmenjalniku toplote - na drugi strani proizvaja pa- ro za pogon turbine in s tern električnega generatorja. Pr- va dva kroga izolirata reaktor od okolice, šele tretji krog je odprt, saj se za hlajenje izkoriščene pare uporablja vo- da iz reke ali morja. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je opremljena z We- stinghousovim lahkovodnim tlačnim reaktorjem, toplo- tne moči 2000 megavatov. Njena moč na pragu je 670 megavatov. Elektrarna je priključena na 400-kilovolt- no omrežje za napajanje potrošnih središč v Sloveniji in Hrvaški. Letno proizvede nad pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja približno 40 odstot- kov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. V letošnjem decembru se bo številka oddane energije za- okrožila na 100 milijard kilovatnih ur. Po uveljavitvi meddržavne pogodbe NEK od 19. 4. 2003 dobavlja vsakemu družbeniku (ELES-GEN in Hrvatska elektroprivreda) polovico proizvedene energije. Delež NEK v Sloveniji tako pokriva okvirno 20 odstotkov po- rabe električne energije in je poleg hidroelektrarn in ter- moelektrarn na fosilna goriva eden od treh stebrov elek- Proizvodnja v letu 2003 NEK 40,66% HE 21,74% |NEK ¦ HE riTE TE 37,61% Zgodovina v slika.li Zgodovina v slika.li Zgodovina Zaradi pomanjkanja energetskih virov in na podlagi energetskih in ekonomskih study, s katerimi je bila dokazana upravičenost vklju- čevanja jedrskih elektrarn v elektroenergetski sistem, sta izvršna sveta Slovenije in Hrvaške oktobra 1970 na pobudo elektrogospo- darstev obeh republik sklenila sporazum o gradnji jedrske elektrar- ne, ki sta ga potrdila skupščina in sabor. Na podlagi sporazuma sta elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvaške marca 1974 sklenili Po- godbo o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije Nuklearne elektrarne Krško ter zagotovili po polovico potrebnih sredstev za investicijo. Na mednarodnem razpisu je bila za dobaviteljico elektrarne izbrana ameriška firma Westinghouse. Spomladi leta 1975 se je pričel izkop gradbene jame. Sledila je iz- gradnja masivne železobetonske plošče, na kateri stojijo vsi po- membnejši tehnološki objekti. V okviru graditve po sistemu na ključ je Westinghouse s posebnimi medsebojnimi pogodbami vklju- čil ameriške poddobavitelje za izdelavo projekta in proizvodnjo opreme ter domača podjetja za izvajanje specialističnih del na grad- bišču. Gradbena dela sta opravili podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa Hidromontaža in Djuro Djakovič. Pri izgradnji, ki je tra- jala pet let, je sodelovalo prek 60 domačih podjetij. Temeljni kamen za NEKje bil poloien 1. decembra 1974 Začetek gradnje elektrarne 6 NEK 30 let November 2004 ____zfVetr v Posayju troenergetskega si- stema. Glede na svo- je obratovalne ka- rakleristike pokri- va potrebe po pasov- ni energiji skozi vse leto in je kot zanes- ljiv vir delovne in ja- love moči pomemb- na podporna točka elek troenergetske- ga sistema v okviru evropske povezave UCTE. Vstop v EU z vidika kriterijev varnosti obratovanja ne pri- naša sprememb. NEK izpolnjuje enake varnostne in eko- loške standarde, kot jih imajo dosedanje članice EU. Po- glavje o energetiki skupaj z jedrsko energetiko je Slove- nija uspešno zaključila že v pristopnih pogajanjih. Dolo- čene dodatne zahteve lahko Slovenija pričakuje na podro- čju trajnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih od- padkov iz NEK, raziskav in zdravstva. Izgradnja trajnega odlagališča v Sloveniji je nujna čim prej zaradi lastnih po- treb in okoljskih standardov ter pričakovanj EU. Naloga je v pristojnosti Agencije za radioaktivne odpadke Repu- blike Slovenije. Kar zadeva ostale vidike vstopa v EU, kot so liberalizacija trga z električno energijo, je NEK prila- gojena in konkurenčna na odprtem energetskem trgu in ne potrebuje niti zaščite niti prehodnega obdobja, saj je z nizko lastno ceno daleč najcenejši proizvajalec pasovne električne energije v Sloveniji in v tem delu Evrope. MAAE predvideva povečanje porabe jedrske energije v svetu. Ocenjuje, da se bo količina električne energije, pridobljene v jedrskih elektrarnah, do leta 2030 poveča- la za 2,5-krat, do leta 2050 pa celo za štirikrat. Delež jedr- ske energije se bo tako s sedanjih 16 odstotkov dvignil na 27 odstotkov. Ocene temeljijo na dolgoročnih domnevah o izkoriščanju fosilnih goriv, kot sta nafta in premog, ter porabi energije, ki je potrebna za povečanje življenjske- ga standarda svetovnega prebivalstva. Ne moremo mimo dejstva, da več kot dve milijardi ljudi ali ena tretjina ce- lotne svetovne populacije še danes nima dostopa do elek- trične energije. S povečanjem populacije in industrijskim razvojem bo potreba po energiji v svetu še naprej rasla. Za zadovoljitev teh rastočih potreb in izboljšanje sveto- vnega standarda prihodnjih generacij bo treba povečati proizvodnjo električne energije. Upoštevanje trajnostne- ga razvoja zahteva, da mora biti povečanje izvedeno z naj- manjšim vplivom na okolje. V enajstih državah, predvsem v Aziji, kjer so gospodarska rast in potrebe po električni energiji največje, gradijo 30 novih elektrarn. V jedrskih elektrarnah v Evropi in ZDA povečujejo njihovo zmogljivost s posodobitvami. Števil- ne jedrske elektrarne so vložile in že dobile potrebna do- voljenja za podaljšanje življenjske dobe. Takšen trend, ki v slika.li Zgodoviiia v slika.li Zgodovina v slikali Prva oprema za jedrski del elektrarne je v pristanišče na Reki pri- spela v juniju 1976. Dve leti kasneje sta bila vgrajena oba uparjalni- ka in reaktorska posoda. Elektrarna je bila projektirana in zgrajena v skladu z domačo zako- nodajo ob upoštevanju predpisov in standardov države dobavitelji- ce opreme ter priporočil Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je nadzorovala vse faze izgradnje elektrarne. Dobavitelji opreme in sodelujoči pri gradnji elektrarne so izvedli dela po programu za zagotovitev in nadzor kakovosti. Maja 1981, ko je bilo v reaktor prvič vloženih 121 gorivnih elemen- tov, je elektrarna postala jedrski objekt. Pred začetkom obratova- nja so bila opravljena preizkušanja, ki so potrdila skladnost opreme in sistemov s projektom. Izdelano in potrjeno je bilo Končno var- nostno poročilo. 2. oktobra 1981 je bil generator elektrarne prvič sin- hroniziran z električnim omrežjem. Med poskusnim obratovanjem elektrarne so se nadaljevali preizkusi pri povečevanju moči. Januar- ja 1983 se je začelo komercialno obratovanja elektrarne. Uparjalnik na gradbišču Prva 8inhronizacija elektrarne November 2004 NEK 30 let 7 ____ZfVetf _ v Posayju je ob izpolnjenih tehničnih pogojih ekonomsko zelo zani- miv, se predvideva tudi v prihodnje. Tudi temu procesu gre pripisati zmerno rast števila novogradenj. Generaini direktorat za energijo in promet Evropske ko- misije je letos spomladi pripravil Poročilo o širitvi in energetski politiki EU, saj ocenjujejo, da bo širitev moč- no vplivala na njeno energet- sko politiko in zlasti na ener- getski sektor novih članic. Glavna težava, ki je opisana tudi v zeleni knjigi o evrop- ski strategiji za varnost oskr- be z energijo, je predvsem so- razmerno velik delež uvoza energije, ki sedaj znaša pri- bližno 50 odstotkov; glede na sedanje trende pa bi se uvoz v primeru, da se ne sprej- mejo nikakršni ukrepi, lah- ko do leta 2030 povečal celo na 70 odstotkov. Ta odvisnost pa vpliva na vsa gospodarska področja držav članic. Direktorat ugotavlja, da ta- ko proizvodnja kot poraba energije pomembno vplivata na okolje. Varstvo okolja pa je ena od prednostnih nalog EU, zato morajo okoljski vidi- ki vplivati na prihodnje z energijo povezane odločitve EU. Boj proti učinkom tople grede je postal neodložljiva nalo- ga. Večina emisij CO2, ki jih ustvarja človek, se pripisuje energetskemu in prometnemu sektorju. Promet in proiz- vodnja električne energije sta po grobi oceni odgovorna vsak za tretjino emisij CO2. Zgodovina v slikali Zgodovina v slika.li Zgodovin Obratovanje NEK stalno nadzoruje Uprava RS za jedrsko varnost s pooblaščenimi institucijami. Ker je skrb za varnost jedrskih elek- trarn globalna, opravlja nadzor tudi Mednarodna agencija za atom- sko energijo. Misija OSART, ki jo sestavljajo mednarodni strokov- njaki, izvaja obsežen pregled obratovalne varnosti vsakih deset let. Ob zadnjem pregledu v letu 2003 je misija ocenila, da je elektrarna dobro vzdrževana in vodena ter ima veliko zglednih področij, ki pre- segajo obratovalne standarde v svetu. Elektrarna je vključena v številna mednarodna združenja, katerih cilj je izboljšanje varnosti in stabilnosti delovanja elektrarn. Spremljanje lastnih obratovalnih izkušenj, stanja opreme in naprav, svetovnih industrijskih standardov ter upravnih zahtev so osnovna vodila, ki jih NEK uporablja pri izboru potrebnih zamenjav opreme in tehnoloških posodobitev. Največji tovrstni projekt je bil izveden v drugi polovici 90-tih let in je obsegal: izdelavo dveh novih uparjalni- kov, njuno vgradnjo med remontom 2000, izdelavo varnostnih analiz za zamenjavo uparjalnikov in povečanje moči ter nabavo simulator- ja za usposabljanje obratovalnega osebja. Izvedena modernizacija je potrdila svojo upravičenost s povečano proizvodnjo ter večjo stabil- nostjo in zanesljivostjo obratovanja. Misija OS Alii jv lain U!)3 pregledala obratovalno varnost. Zamenjana uparjalnika NEK 30 let November 2004 ___zfVeti_ v Posayju V zadnjem desetletju je bilo ugotovljeno, da so toplogred- ni plini (CO2, metan itd.), za katerih nastanek je odgovo- ren človek, resna nevarnost za podnebje planeta. Količine se povečujejo hitreje in v celo večjih deležih, kakor je bi- lo sprva napovedano. EU prispeva 14 odstotkov svetovnih emisij CO2. Na konferenci v Kjotu decembra 1997 se je EU zavezala v obdobju 2003-2012 zmanjšati svoje emisi- je toplogrednih plinov za 8 odstotkov v primerjavi z vred- nostmi za leto 1990. Sedanji trend je 5-odstotno povečeva- nje. EU bi spuščala v ozračje dodatnih 300 milijonov ton CO2 (približno 10 odstotkov letno), če v EU ne bi uporab- ljali jedrske energije za proizvodnjo elektrike. Vse jedr- ske elektrarne v svetu zmanjšujejo izpuste CO2 za 1,8 mi- lijarde ton na leto. Razmere na tern področju v Sloveniji so podobne. Obra- tovanje NEK ugodno vpliva na ekološke razmere v Slove- niji, saj je zaradi njenega obratovanja delež fosilnih goriv v energetski oskrbi zmanjšan za okoli 10 odstotkov. Ta- bela prikazuje vpliv NEK na ekologijo, kot ga podaja do- kument "Strategija racionalne rabe in oskrbe Slovenije z energijo" Ministrstva za gospodarske dejavnosti iz le- ta 1994. Pri opredeljevanju do energetske prihodnosti in vloge je- drskih elektrarn tako v Evropi kot v svetu bo - poleg za- gotavljanja visokih varnostnih standardov in ekonomske upravičenosti - pomemben dejavnik tudi upoštevanje na- čel trajnostnega razvoja. Ob tem pa bo nujno tudi vredno- tenje prispevka jedrskih elektrarn pri spoštovanju omeji- tev izpusta toplogrednih plinov, kot jih narekuje Kjotski protokol. Industrijske države so se z njim obvezale, da bo- do med letoma 2008 in 2012 zmanjšale izpust toplogred- nih plinov za 5,2 odstotka v primerjavi z letom 1990. Pro- toko] je podprlo 55 držav, ki so leta 1990 v ozračje izpusti- le 55 odstotkov svetovnih toplogrednih plinov, in bo v pri- hodnjem letu zavezujoč. SO2 Nox CO2 TRDNI DEPON. iz,ruöi % % % DELCI pEPEL prihranek izpusta gledena premog ' prihranek izpusta glede 115 17 8 0 0 na plin ' ' v slikali Zgodovina v slikaJh Zgodovina v slika.li Po uveljavitvi Pogodbe med vlado RS in vlado RH o ureditvi status- nih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklear- no elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ter Druž- bene pogodbe marca 2003 je NEK organizirana kot družba z omeje- no odgovornostjo. Osnovni kapital družbe je razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti družbenikov ELES GEN, d. o. o., Ljubljana in Hrvatske elektroprivrede, d. d., Zagreb. Organi družbe so sestav- ljeni paritetno. Od 19. 4. 2003 prevzemata družbenika vsak polovico proizvedene električne energije. NEK glede na svoje obratovalne karakteristike pokriva potrebe po pasovni energiji skozi vse leto. Letno proizvede prek pet milijard ki- lovatnih ur električne energije. Poleg tega je kot zanesljiv vir delo- vne in jalove moči pomembna podporna točka elektroenergetskega sistema v okviru evropske povezave UCTE. Je bistven dejavnik pri stabilizaciji kritičnih obratovalnih stanj in napetostnih razmer, še posebej ob velikih prehodnih pojavih znotraj UCTE. Z nizko lastno ceno je NEK konkurenčen proizvajalec pasovne električne energije v Sloveniji in na odprtem trgu. Podpis meddržavne pogodbe NEKje pomemben proizvajalec električne energije November 2004 NEK 30 let 9 ___Zffeti_ v Posayju Odnos lokalne skupnosti do jedrskega objekta Pri oblikovanju odnosa do jedrskega objekta lokalna skupnost vseskozi sledi osnovnim načelom in pogojem sobivanja, ki pou- darjajo varno obratovanje objekta, dolgoročno rešitev in finan- ciranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnje ter ure- jeno nadomestilo zaradi omejene rabe prostora. Največje zagotovilo za varno obratovanje jedrske elektrarne so ljudje, ki elektrarno vodijo. V dosedanjih letih obratovanja se je v Krškem oblikovala strokovna ekipa, ki s 'transparentnim delom in odprtim odnosom do lokalne skupnosti gradi zaupa- nje okolja do jedrskega objekta. Pomembno je tudi, da ti ljud- je s svojimi družinami živijo v tern okolju. Poleg tega zaposleni predstavljajo pomemben intelektualni potencial regije. Jedrska elektrarna, termoelektrarna v Brestanici in gradnja hidroelek- trarn na Savi vse bolj oblikujejo Posavje kot energetsko regijo. V Posavju potekajo usklajena prizadevanja, da se okoli ELES GEN-a, ki izvaja ustanoviteljske funkcije za NEK, oblikuje dru- gi energetski steber v Sloveniji. Ob tern v občini Krško že dve leti potekajo prizadevanja za ustanovitev visokošolskega pro- grama za področje energetike. Varno delovanje je povezano tudi z rednim vzdrževanjem in stalnim posodabljanjem objekta. Zamenjava uparjalnikov, do- graditev simulatorja, ki omogoča stalno izobraževanje in uspo- sabljanje zaposlenih, ter redni remonti in vzdrževalna dela so dodatni razlogi, ki pomembno gradijo odnos lokalnega okolja do objekta. Občina Krško je ob sprejemanju meddržavne pogodbe o uredit- vi statusnih in drugih pravnih razmerij povezanih z NEKposta- vila jasne zahteve glede reševanja trajnega ravnanja z jedrski- mi odpadki. Državni zbor RS je pred ratisikacijo meddržavne pogodbe sprejel dopolnila zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Sprememba zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in je- drski varnosti tako določa, da mora Vlada RS pripraviti nacio- nalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in z izrablje- nim jedrskim gorivom in ga predložiti v sprejem Državnemu zboru RS z namenom, da je lokacija odlagališča nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov odobrena (sprejet lokacijski načrt) do leta 2008, odlagališče pa mora biti zgrajeno in pridobiti do- voljenje za obratovanje najkasneje do leta 2013. S sprememba- mi zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaga- nja radioaktivnih odpadkov, ki so bile potrebne zaradi uskladit- ve z meddržavno pogodbo, pa je določeno, da sklad ohrani teda- nji status in nadaljuje zbiranje namenskih sredstev, vendar sa- mo za slovenski del porabljene električne energije. Redno zbi- ranje sredstev v namenskem skladu namreč sistemsko rešuje vprašanje financiranja aktivnosti po prenehanju obratovanja NEK in predstavlja odgovoren odnos do generacrj, ki prihaja- jo za nami. Občina Krško prejema nadomestilo za omejeno rabo prostora zaradi prisotnosti jedrskega objekta, ki predstavlja skoraj polo- vico razpoložljivih investicijskih sredstev občinskega proračuna. S sprejetjem zakona o financi- ranju občin je občina Krško leta 1999 ostala brez tega pomembne- ga proračunskega vira. Po števil- nih usklajevanjih z državo občina od leta 2001 zopet redno pre- jema ta sredstva, z letošnjim letom pa je to nadomestilo prvič doslej zakonsko urejeno. Prav tako sta nadomestilo za začasno prisotnost radioaktivnih odpadkov v letošnjem letu začeli pre- jemati sosednji občini. Občina Krško iz sredstev, ki jih prejema kot nadomestilo za prisotnost jedrskega objekta, vlaga v posodabljanje družbene, komunalne in gospodarske infrastrukture. Od leta 2001 so bi- le tako zaključene številne investicije, kot so izgradnja novega zdravstvenega doma, dograditev osnovne sole na Senovem, či- stilni napravi v Kostanjevici na Krki in v Brestanici, ureditev mestnega parka v Krškem, obvoznica na Vidmu, ureditev Le- skovca ter nakup zemljišč za poslovno cono Vrbina. Občina Krško že vrsto let sodeluje z evropskimi občinami, ki imajo jedrski objekt, in se tako seznanja z izkušnjami, ki jih imajo lokalne skupnosti po Evropi. Lansko leto pa se je obči- na Krško tudi formalno včlanila v Združenje evropskih občin z jedrskimi objekti. Združenje je bilo ustanovheno z namenom, da zastopa lokalne interese območij z jedrskimi objekti, s pou- darkom na varnosti, ravnanju z radioaktivnimi odpadki, trans- parentnosti, sodelovanju, kot tudi skrbi za ekonomski razvoj. Osnovni cilji združenja so tudi, da aktivno in neposredno sode- luje pri procesih odločanja, ki so povezani z delovanjem jedr- skih objektov in vplivajo na okolje, kjer so ti objekti locirani. Pred kratkim je Evropska unija sprejela direktivi o varnosti in o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki uvajata standarde na področju varnosti obratovanja, odlaganja odpadkov in financi- ranja ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnjo. Skupna ugotovitev evropskega združenja občin in Direktorata Evrop- ske komisije za energetiko je, da se interesi in načela EU in lo- kalnih skupnosti na tern področju dopolnjujejo, zato je sodelo- vanje na tej ravni obojestransko koristno in smiselno. Obrato- vanje jedrskih elektrarn in vsa vprašanja, ki so s tern povezana, namreč na eni strani presegajo meje lokalne skupnosti, z obli- kovanjem globalnega trga električne energije pa tudi že prese- gajo meje držav. Ob 30-letnici položitve temeljnega kamna in 10-letnici ustanovit- ve Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK vodstvu in zaposlenim v NEK in Skladu čestitam za do- sedanje dobro vodenje in poslovanje ter želim uspešno delo tudi v prihodnje. Ob tern si želim, da bi sodelovanje med elektrarno, Skladom in lokalno skupnostjo tudi v prihodnjih letih potekalo z vzajemnim sodelovanjem in razumevanjem kot do sedaj. Franc Bogovič, župan občine Krško 10 NEK 30 let November 2004 feaaas^ai Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK w ww.sKTaci ¦ n c? k. s n S^^fe^rdZ^d^r^^^^IÜa|2.827HM Studio3S, Foto^BI^^^^^^I ttt/ ŽfVetT, v Posayfu SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK DESET LET Obeležitev 10. obletnice obstoja Sklada za financi- ranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktiv- nih odpadkov iz NEK ni samo pomemben dogodek za Sklad kot finančno in- stitucijo ampak za vse ti- ste v Sloveniji, ki se zave- damo odgovornosti za sa- nacijo posledic uporabe jedrske tehnologije. Ob izgradnji jedrske elek- trarne v Krškem je osta- lo vprašanje razgradnje in končnega odlaganja ra- dioaktivnih odpadkov nerazrešeno. Poleg dileme o družbeni sprejemljivosti za trajno odlagališče vseh vrst radioaktivnih odpadkov je ostalo še vprašanje, na kak način bosta državi sovlagateljici zagotovili ogromna finančna sredstva za dekomisijo NEK. Zaradi bojazni, da bodo ti problemi ostali nerešeni tudi po prenehanju obratovanja NEK, smo štirje po- slanci v letu 1993 predlagali zakon, s katerim naj bi sistemsko rešili vprašanje načina financiranja raz- gradnje jedrske elektrarne in trajnega odlaganja ra- dioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega go- riva. Državni zbor je predlagani zakon sprejel v no- vembru 1994 in s tern zapolnil pravno vrzel. Finanč- ne obveznosti za dejanja vezana z razgradnjo je ta- ko prevzela generacija, ki uporablja energijo pro- izvedeno v NEK ter obe državni sorazmerno pora- bi električne energije. Rešitve v zakonu glede zbira- nja sredstev, vodenja, upravljanja in nadzora poslo- vanja Sklada so omogočili, da je Sklad postal samo- stojen, s prevladujočo kontrolno vlogo parlamenta pri zbiranju sredstev in odgovornostjo vlade pri po- rabi sredstev. Ta rešitev in stalni finančni nadzor računskega so- dišča zagotavljajo, da bo Sklad v celoti izpolnil pri- čakovanja zaradi Cesar je bil ustanovljen. Vesel sem, da sem sodeloval pri ustanavljanju in upravljanju Sklada v vseh desetih letih. Še bolj pa bom vesel, če bo Sklad v celoti izpolnil obveznosti zaradi Cesar je bil ustanovljen. Branko Jane, predsednik upravnega odbora Sklad NEK je bil ustanovljen v mesecu decembru leta 1994 z Zakonom o Skladu za financiranju razgradnje NEK in odlaganja RAO iz NEK (Ur. list RS, St. 75/94, in St. 35/96). Razgradnja NEK in odlaganje visoko, srednje in nizko ra- dioaktivnih odpadkov (RAO) iz jedrske elektrarne Krško do takrat ni bilo opredeljeno v nobeni pogodbi in spora- zumu, sklenjenem med Hrvaško in Slovenijo od 1970 do 1982 leta. Statusno pravna ureditev je bila nujna za vzpo- stavitev sistemske rešitve vezane na obratovanje in zaprt- je NEK. Tako so se izoblikovala izhodišča za ustanovitev Sklada. V ospredje so se postavila vprašanja zagotovitve sredstev za razgradnjo NEK in za trajno odlagališče vseh jedrskih odpadkov. Sprejeti zakonski normativi v letu 1994 so bili osnova, da je Sklad leta 1995 začel delovati. Sredstva naj bi se zagotav- ljala preko mesečnih vplačil in sicer iz razlike med lastno ceno električne energije za vsako kWh proizvedene elek- trične energije v NEK in prodajno ceno, ki jo slednja dose- ga na trgu električne energije. Način obračunavanja in pla- čevanja v Sklad je predpisal minister, pristojen za energe- tiko. Prva sredstva v Sklad, s strani NEK, so bila vplačana v mesecu februarju in marcu 1996 leta. Takšen način obračunavanja in plačevanja je bil v veljavi vse do uveljavitve Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Ur. list RS, št. 23/03; Ur.l. RS- MP, št.5/03). Pogodba je stopila v veljavo 11.03.2003. Sklad- no z določili Pogodbe sta strokovni organizaeiji Republike Slovenije in Republike Hrvaške izdelali nov Program raz- gradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. Z novim progra- mom razgradnje NEK so se določile tudi nove osnove za zbiranje sredstev v Sklada za razgradnjo v Sloveniji in Hr- vaški. Na osnovi 11. člena te pogodbe sta pogodbenici Re- publika Slovenija in Republika Hrvaška, dolžni zagotoviti vsaka polovico sredstev za financiranje vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo NEK in odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Vsaka pogodbe- nica mora zagotoviti redno plačevanje sredstev v svoj po- sebni sklad. 12 SKLAD NEK 10 let November 2004 v Posayju V septembru leta 1999 je upravni odbor Sklada sprejel Strategijo nalaganja finančnih srcdstev, ki zajema obdobje do leta 2005 in podrobno opredeljuje problematiko investi- ranja sredstev, osnovne usmeritve ter strukturo in uprav- ljanje naložb Sklada. V oktobru 1999 je Vlada Republike Slovenije Strategijo ocenila kot primerno za nadaljnje delo Sklada. Sklad vsako leto natančno opredeli način investi- ranja sredstev v tekočem letu v "naložbeni politiki Sklada" h kateri Vlada Republike Slovenije daje soglasje. Upoštevajoč Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je Državni zbor RS, sprejel Za- kon o spremembah zakona o Skladu za financiranje raz- gradnje NEK in odlaganju radioaktivnih odpadkov iz NEK (Ur. list RS, št. 24/03). V slednjem je določeno, da je zave- zanec za obračun in vplačilo sredstev, ki jih mesečno vpla- čuje v Sklad od 1.1.2004 dalje ELES GEN d.o.o. Tako je bi- la NEK zavezanec za plačilo prispevka do 11.3.2003 od ce- lotne energije na pragu NEK, od 11.3.2003 dalje pa ELES GEN d.o.o. v višini 0,462 SIT/kWh od prevzete energije. Po planu razgradnje NEK, ki ga je sprejela Vlada RS je dolo- čeno, da se uporabi scenarij takojšnje razgradnje, ki pred- videva obratovanje NEK do leta 2023. Zakon o Skladu določa, da Sklad zbrana sredstva nalaga v prvorazredne vrednostne papirje in depozite pri poslovnih bankah. To pomeni poslovanje v smeri zagotavljanja real- ne donosnosti kapitala, v višini najmanj 3% letno ob zago- tovljeni varnosti naložb. S tovrstnim poslovanjem Sklad stremi k uresničitvi dolgoročnega cilja, da se do leta 2023 zbere dovolj sredstev za izvedbo programa razgradnje. Poslovanje Sklada v desetletnem obdobju Zgodovina Sklada za financiranje razgradnje NEK in za od- laganje radioaktivnih odpadkov iz NEK je prepletena z raz- ličnimi dogodki, ki so vplivali na njegovo poslovanje in ob- stoj. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK je začel poslovati leta 1996, ko je Nuklearna elektrarna Krško v mesecu februarju naka- zala prva sredstva namenjena za prihodnjo razgradnjo nu- klearne elektrarne. Takoj po prvem nakazilu pa je vplačeva- nje prispevka zaradi različnih tolmačenj zakona zastalo. V obdobju od leta 1996 do leta 1997 je Nuklearna elektrarna Krško na račun Sklada NEK vplačala le 898,8 mio. SIT. Skupni zaostali dolg je tako konec leta 1997 znašal že 8.645 mir. SIT. V letu 1999 sta se Sklad in Nuklearna elektrarna Krško do- govorila o rednem poravnavanju obveznosti in sklenila tu- di dogovor o poravnavi zaostalih obveznosti iz preteklih ob- dobij. Od junija leta 2000 dalje, sta Nuklearna elektrarna Kr- ško in ELES GEN d.o.o. redno in v dogovorjenih rokih po- ravnavala vse obveznosti, ki so se nanašale na prispevek iz naslova električne energije, ki je bila dobavljena slovenske- mu elektrogospodarstvu. V letu 2003 je bila sklenjena meddržavna pogodba, s katero sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška uredili med- sebojna razmerja vezana na NEK. Sklad NEK je na osnovi te pogodbe odpisal 8.596 mir. SIT obveznosti za prispevek iz naslova električne energije dobavljene hrvaškemu elektro- gospodarstvu. Do konca leta 2003 je v Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK zbra- nih 75.1 mio EUR iz naslova prispevka NEK in ELES GEN d.o.o. Sklad NEK pa je v tem ob- dobju ustvaril skupno 32.7 mio EUR bruto prihodkov od finan- ciranja. Kljub zelo konzervativ- ni naložbeni politiki, je Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK dosegal dono- se, ki so se v zadnjih treh letih gibali med 8 % in 10 % na EUR. Od leta 1998 Sklad za financira- nje razgradnje NEK in za odla- ganje radioaktivnih odpadkov iz NEK financira tudi aktivno- sti Agencije za radioaktivne od- padke, ki so vezane na izvedbo študij in projektov s področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Do leta konca leta 2003 je Sklad za financiranje raz- gradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Agenciji za radioaktivne odpadke nakazal sredstva v skupni višini 1.4 mio EUR; za leto 2004 pa je podpisana pogodba za financiranje projektov v višini 0,58 mio EUR. Poleg sinanci- ranja programov dela Agencije za radioaktivne odpadke, pa Sklad NEK od leta 2004 dalje lokalnim skupnostim plačuje tudi nadomestilo za omejeno rabo prostora na obmoeju ob- stoječega jedrskega objekta v višini 2,3 mio EUR letno. Redno izpolnjevanje obveznosti s strani zavezancev za plači- lo prispevka, uspešno upravljanje z zbranimi sredstvi in ra- cionalna poraba sredstev so zagotovilo, da bodo zbrana sred- stva zadoščala za izvedbo vseh faz razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Milan Venek, direktor November 2004 SKLAD NEK 10 let 13 ____žrV&T v Posa^Ju Zbiranje prispevka za razgradnjo Do uveljavitve meddržavne pogodbe o NEK je bila NEK za- vezanec za plačilo prispevka. S spremembo Zakona o Skla- du je postal nov zavezanec za plačilo prispevka ELES GEN d.o.o., ki od 11. marca 2003 dalje mesečno vplačuje v Sklad prispevek v višini 0,462 SIT/kWh od razlike med prodajno in lastno ceno električne energije iz NEK. NEK je pred uveljavitvijo meddržavne pogodbe plačevala Skladu prispevek v višini 0,61 SIT/kWh od celotne energije, kar je na letnem nivoju pomenilo prispevek v višini cca. 14 mio EUR. ELES GEN d.o.o. pa od 11.03.2003 plačuje prispe- vek v višini 0,462 SIT/kWh od polovice električne energije iz NEK, kar pomeni cca. 5,3 mio EUR na letnem nivoju. Tabela prikazuje vsa plačila prispevka v EUR. Leto Prispevek v EUR 1995 0 1996 844.986 1997 2.952.289 1998 7.879.092 1999 9.408.919 2000 16.346.450 2001 16.649.880 2002 13.653.299 2003 *7.350.654 Skupaj 75.085.569 Plačani prispevek po le- tih v EUR (preračunan po srednjem tečaju BS na dan 31.12.2003) * Do sredine aprila leta 2003 je NEK celotno električno energijo dobavila slovenske- mu gospodarstvu; kasneje pa v skladu z meddržavno po- godbo tudi hrvaškemu, kar se odraža tudi na višini vplača- nega prispevka v Sklad v le- lu 2003. Prikaz strukture portfelja po letih državne ostale obvez- obvez- zadolž-leto nice depoziti nice delnice nice skupaj 1996 21% 79% 100% 1997 6% 17% 77% 100% 1998 31% 69% 100% 1999 27% 63% 10% 100% 2000 31% 58% 11% 100% 2001 30,5% 66% 3,5% 100% 2002 42% 52% 6% 100% 2003 48% 28% 19% 5% 100% Qf\O/ \S . I 1 oU% I I __I 20 /o ' ^H ^H ^^m ^H ^H ^^1 ij^^^^k '-----------——— 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 leto Naložbe Strategy a nalaganja finančnih sredstev Sklada, ki zajema obdobje do leta 2005 določa, da sme Sklad nalagati denar- na sredstva v domače državne vrednostne papirje, depozite, bančne obveznice, ostale obveznice (obveznice paradržavnih skladov), delnice gospodarskih družb ter vrednostne papirje določene v skladu z Zakonom o deviznem poslovanju (ZDP, Ur. list RS St. 23/99). Od leta 2003 Sklad lahko nalaga denar- na sredstva tudi v delnice investicijskih družb, točke vza- jemnih skladov in strukturirane finančne produkte z zajam- čenim donosom. Investicijska politika Sklada je usmerjena k ciljem dosega- nja primerne varnosti, donosnosti in likvidnosti. Cilj Skla- da je z razpršenostjo naložb in strokovnim upravljanjem, ob upoštevanju zakoriitosti trga vrednostnih papirjev, do- seči stabilno naložbo. Zato imajo prednost naložbe s stabil- no rastjo, ki hkrati zagotavljajo ustrezno likvidnost sredstev. Temeljno merilo pri odločitvah za posamezno investicijo je stopnja donosa ob predpostavljeni varnosti. V skladu s strategijo nalaganja finančnih sredstev ima Sklad najmanj 30% naložb v vrednostnih papirjih, katerih izdaja- telj je Republika Slovenija, Banka Slovenija, država člani- ca Evropske unije oziroma država članica OECD, ali medna- rodna finančna organizacija, za katero jamči ena od teh oseb. Sklad mora imeti naložbe razpršene v vrednostnih papirjih različnih izdajateljev in ne sme imeti več kot 5% naložb v vrednostnih papirjih istega izdajatelja. Kot je iz tabele razvidno je bil do konca leta 1998 portfelj Sklada sestavljen ]e iz obveznic Republike Slovenije in de- pozitov pri bankah, s katerimi je Sklad pasivno upravljal. Glede na razmere na trgu, kjer je začel prevladovati trend zniževanja obrestnih mer, je Sklad v letu 1999 prvič vključil v portfelj tudi bančne in ostale obveznice (Slovenski odškod- ninski sklad, Stanovanjski sklad RS,...). Struktura bančnih in ostalih obveznic v skladu z naložbeno politiko ne sme pre- segati 15% celotnega portfeha Sklada. Leta 2003 se je Sklad odločil manjši del svojih sredstev na- ložiti v delnice gospodarskih družb (največ 5% ), delnice in- vesticijskih družb ter točke vzajemnih skladov (do 5% ). Ta del portfelja Sklad aktivno upravlja, kar pomeni, da izkoriš- ča tržne možnosti in zasleduje kapitalske dobičke, spremlja rezultate in donosnost naložb ter ugotavlja, katere investici- je so nadpovprečno donosne in hkrati unovčuje dobičke. Uspešnost upravljanja portfelja se odraža v relativno visokih realnih donosih, ki jih Sklad dosega, kljub neugodnim trž- nim razmeram. 14 SKLAD NEK 10 let November 2004 ___ZfVeti v PosaUju Finančni portfelj Sklada Na dan 31.12.2003 je imel Sklad 24.924 mio SIT oziroma 105,3 mio EUR finančnih naložb; od tega je 33 % sredstev bi- lo naloženih pri bankah v obliki depozitov in potrdil o vlogi, 49% v državnih vrednostnih papirjih (domačih, EURO ob- veznicah in HR obveznicah) ter 13% v drugih obveznicah, malo man] kot 3 % v vzajemnih skladih in ID-ih ter 2% v del- nicah slovenskih gospodarskih družb. Vrednostfinančnega portfelja po letih 120 .............-----------------------.......--------......--------.....------------------.....------------------ * 100 ^* o so ........ ^*r....... > 60 .....^yr... \ 40 ....... .....^^*?..... 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 leto Uspešnost Sklada Z uspešnim nalaganjem sredstev je Sklad v letih od 1997 do 2003 ustvarjal relativno visoke prihodke od financiranja. Prihodki od financiranja v EUR po letih (preračunani po srednjem tečaju BS na dan 31.12. 2003) 10.000.000 -j......................-------------------------- 9.000.000------------------------------------------------------------------------------- IK 8.000.000 -.-----------------------------------------------------------------------------If----------W------- 0C 7 (MM) 000--------------------------------------------------------------------_E-----------fy-----------1 UJ 6.000.000----------------------------------------------------------------------; ' -iji > 5.000.(M)0 --------------------------------------------------------------------------- -------- C 4.000.000 - i--------------------------------------------------------1 I----------- --------! 32 3.000 000---------------------------------------------------------- 2.000.1H10 - i»m------------ -----------------------------------------—— 1.000.000 - i................uwi »........¦ 1997 1998 1999 2(MH) 2001 2002 2003 leto Do leta 2000 je realni donos izračunan v DEM, za leta 2001, 2002 in 2003 pa v EUR. Donos izražen v tuji valuti pomeni re- alni donos nad letno rastjo tečaja tuje valute. Sklad NEK je v vseh letih svojega obstoja posloval zelo uspeš- no in nad zahtevanimi cilji. V letu 1999 je realni donos portfe- lja znašal 6,37%, medtem ko je v letu 2003 realni donos portfelja znašal 9,6% (v planu razgradnje je zahtevani realni donos 3%). Investicijska vlaganja Spodnji graf prikazuje višino investicijskih vlaganj v Agen- cijo za radioaktivne odpadke za izvedbo študij in projektov iz področja ravnanja z NSRAO. Investidjska vlaganja po letih v 000 EUR (preračunana po srednjem tečaju BS na dan 31.12.2003) 750 .^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ (,00 -^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^U Ö 450---------------------------------------------------------------------------------^^Hl----j 1998 1999 2000 2001 2002 2003 It-la Upravni stroški Spodnji graf prikazuje delež upravnih stroškov v prihodkih od financiranja v določenem letu. Iz grafa je razvidno, se je delež upravnih stroškov Sklada v prihodkih od financiranja skozi leta zniževal in leta 2003 je znašal 2,90%. Gibanje prihodkov od financiranja in stroškov uprave po letih 10.000.000 -, 8.000.000 K 6.000.000 > 4.(KX).(KMI 2.0(M).(K)() -prihodki od financiranja —•— stroJki uprave Graf pokaže gibanje prihodkov od financiranja in stroškov uprave po letih. Kot je razvidno iz grafa je Sklad z leti zabe- ležil le neznaten porast stroškov uprave, medtem ko so pri- hodki od financiranja z vsakim letom rasli hitreje. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK sodi med racionalne vla- gatelje, katerih cilj ni maksimizacija donosnosli, temveč iskanje najugodnejše kombinacije med pričakovano do- nosnostjo in tveganjem. Aktivno upravljanje s sredstvi je eden izmed ključnih dejavnikov za uresničevanje zastavljenih ciljev Sklada. Ob doslednem izpolnjevanju zakonskih obveznosti je Sklad pri uresničevanju finančnega načrta in naložbene politike ves čas dosegal najugodnejšo dinamiko finanč- nega poslovanja. Predpogoj končnega uspešnega rezul- tata poslovanja Sklada v 10-letnem obdobju je odgovor- no delo in koordinacija vseh vključenih subjektov in de- javnikov, ki so tako ali drugače zaznamovali življenjski ciklus Sklada. November 2004 SKLAD NEK 10 let 15 DbzorniK Tfematal» prlloiaitev. Z, noTember ZOO4 ZfVetr v Posayju Tematska priloga Posavskega obzornika štev. 84: Priloga 2, prvi del: NEK - 30 LET, drugi del: SKLAD NEK - 10 LET Vodja projekta - urednica priloge: Mojca Lovšin Dostal; odgovorni urednik tiskanih izdaj: Silvester Mavsar; oblikovanje in postavitev: Grafični studio Neviodunum, Krško; fotografije in besedila: Nuklearna elektrarna Krško, Sklad za financiranje razgradnje NEK, Zavod Neviodunum. Naklada: 15.000 izvodov, Tisk: DeloTČR, Ljubljana Krško, november 2004