2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 17. novembra 2011  Leto XXI, št. 46


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 17. novembra 2011

Porabje, 17. novembra 2011

POVRNAUTI SE
V DOMANJO ITAKO
STR. 3
EMPATIJO SEM
MEJLA DO NJI
STR. 5

Minister akademik dr. Boštjan Žekš v Monoštru in Sombotelu

SLOVENSKA BESEDA DOMA, V PESMI, NA ULICI ...

Vsebinsko temeljito zastavljen obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministra za kulturo Boštjana Žekša v Monoštru in v Sombotelu se je začel pri županu Gáborju Huszárju in zaključil na slovesnosti, ki sta jo v Sombotelu pripravila slovenska samouprava in Slovensko društvo Avgust Pavel. Ministru so se pridružili, v imenu slovenskega veleposlaništva Dubravka Šekoranja in slovenski generalni konzul Dušan Snoj, na pogovoru v Monoštru sta sodelovala predsednika krovnih narodnostnih organizacij Martin Ropoš in Jože Hirnök. V parku pred Termalnim kopališčem sta minister in župan posadila lipo, ki jo je Slovenija ob dvajsetletnici samostojnosti podarila Slovencem na Madžarskem. Nekaj pesmi je zapel komorni zbor Zveze Slovencev pod vodstvom Tomaža Kuharja. Župan Gábor Huszár je povedal, da pomeni zasaditev lipe v parku in ne ob Slovenskem domu Lipa izraz odličnega sodelovanja s Slovenijo in dobrega sožitja med Madžari in Slovenci v Porabju. 
Na oddelku za slovenščino Univerzitetnega centra Savaria v Sombotelu so ministra seznanili z delom slovenske katedre in aktivnostmi Slovencev v županijskem središču in mu pokazali spominsko sobo Avgusta Pavla, nato je bilo srečanje z županom Tivadarjem Puskásem in za zaključek koncert ter predstavitev zgoščenke sombotelskih Spominčic Gnes je edna lüšna nauč. Za uvod v odličen kulturni dogodek, na katerem se je zbralo blizu 200 obiskovalcev, Slovencev iz Železne županije in prijateljev iz Prekmurja, je minister Boštjan Žekš v imenu Slovenije izročil prof. dr. Károlyu Gadányiju Priznanje in zahvalo za osebni prispevek k razvoju študija slavistike na Univerzitetnem centru Savaria ter za prizadevanja za krepitev položaja slovenske manjšine v Szombathelyu in Porabju. 
Minister Boštjan Žekš je nagovoril zbrane in poudaril pomen učenja in seznanja s slovenskim jezikom doma, skozi pesem in na ulici. Povedal je, da v svetu zanimanje za učenje slovenskega jezika zelo narašča od tedaj, ko je postala Slovenija samostojna država. Marija Kozar Mukič je predstavila zgoščenko, na kateri je leta 2004 ustanovljena pevska skupina Spominčice, ki jo je najprej vodila Judita Pavel, zdaj pa Francek Mukič, zapela 24 porabskih in tudi drugih pesmi. V pevskem nastopu so nastopile tudi pevke iz Porabja. 
Ernest Ružič


Lipo, simbol miru in slovenstva, sta v parku ob Termalnem kopališču posadila minister Boštjan Žekš in župan Gábor Huszár 


Minister Boštjan Žekš je v imenu R Slovenije izročil priznanje prof. dr. Károlyu Gadányiju 

Pomurski muzej Murska Sobota

TÜ MO – TUKAJ BOMO: SLOVANSKA POSELITEV PREKMURJA

Do konca maja prihodnje leto bo v Pomurskem muzeju zelo zanimiva razstava – odprta v petek, 21. oktobra – Tü mo - Tukaj bomo: Slovanska poselitev Prekmurja. Avtor razstave in teksta v odličnem katalogu, tudi v angleškem jeziku, je diplomirani arheolog Branko Kerman. Razstavo sta zasnovala Branko Kerman in Domen Fras. Direktorica Metka Fujs je povedala, da se z razstavo Pomurski muzej vključuje v program Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. 
Razstava Tü mo – Tukaj bomo – Slovanska poselitev Prek-murja je zgodba o slovanskih prišlekih, ki so se naselili v drugi polovici 6. stoletja na območju sedanjih polj južno od Murske Sobote. Že sam naslov razstave je dovolj pomenljiv, saj pove, da so se slovanski priseljenci preprosto odločili, da se naselijo med polji in potoki pri Murski Soboti, da tukaj živijo in tukaj umirajo. Kasnejšim rodovom so pustili sled spomina svojega bivanja preko skromnih ostalin, da jih odkrije lopata arheologa. Največ slovanskih objektov je bilo odkrito na Novi tabli pri Murski Soboti na površini skoraj 40 hektarjev. 
Med leti 2000 in 2002 so bili na poljih južno od Murske Sobote izkopavanja na avtocestni trasi odkriti ostanki zgodnjezgodovinske poselitve. Sicer pa so bila izkopavanja od leta 1999 do 2008. Odkritje preprostih slovanskih bivališč – zemljank, katerih starost je bila strokovno določena z analizo drobcev oglja – je potrdilo nastanek slovanskih naselbin na tem območju že v drugi polovici 6. stoletja.
Odkopane zemljanke, peči, vodnjaki, gospodarski objekti in grobišča, predvsem pa značilna lončenina, so ključni dokazi za razumevanje slovanske naselitve. Pridobljeno gradivo je izjemno in predstavlja novost v raziskovanju in poznavanju slovanskega obdobja v širšem prostoru. Arheolog je povedal, da so bila podobna naselja tudi na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. 
Na razstavi je predstavljena bivalna in materialna kultura slovanskega življa v Prekmurju. Slovanske ostaline se spoznajo preko preprostih bivališč in najstarejših neokrašenih posod, ki sodijo v konec 6. in v 7. stoletje, do prevladujočih loncev, okrašenih z valovnicami iz 8. in 9. stoletja. Med ostalinami, ki jih pripisujejo Slovanom, so se ohranili tudi sočasni, a maloštevilni predmeti bizantinskega in avarskega izvora, predvsem deli noše in okrasja. Rekonstrukcija zemljanke in film Prišli so z vzhoda pa dodatno približata način življenja zgodnjih slovanskih priseljencev. 
Branko Kerman dalje v katalogu opisuje preseljevanje Slovanov, katerih pradomovina je bila vzhodno od dežel germanskih ljudstev, na območju evropskega dela današnje Rusije, Belorusije, Ukrajine in Poljske. Slovanska naselitev v Panonski nižini je bila odvisna od privolitve Avarov, ki so naselitev dovoljevali znotraj meja svoje države. Ob koncu 6./7. stoletja se pojavijo sledovi zgodnje slovanske poselitve v Prekmurju. Pod naslovom Romani in Slovani piše Branko Kerman o začetkih slovanskega naseljevanja na prostor današnje Slovenije, kar je povezano z odhodom Longobardov iz Panonije preko zdajšnjega slovenskega ozemlja proti Italiji. Od takrat naprej je Panonska nižina pripadala azijskim konjeniškim ljudstvom, najprej Avarom in pozneje Madžarom, na njenem obrobju pa so se začeli naseljevati Slov  ani. 
Dosti zanimivih informacij, ne zgolj za strokovnjaka, je zbrano pod naslovom Slovanska poselitev Prekmurja. Primer: V 9. stoletju je postalo tudi območje Prekmurja del Pribinove in Kocljeve Spodnjepanonske kneževine z upravnim središčem v Blatogradu pri Blatnem jezeru. Kar tri tekste Branko Kerman namenja lončenini, in sicer slovanski, zgodnjeslovanski in poznoslovanski, ter nadaljuje z Avarskimi najdbami. Piše, da med najdbami iz zgodnjeslovanskih objektov na naselbinah v Prekmurju prevladuje lončenina, pladnji in sklede, ki se oblikovno in ornamentalno bistveno med seboj ne razlikujejo. Znanih je tudi več železnih predmetov, kot so noži, škarje, pasne spone ter nekaj glinastih vretenc in steklenih jagod. V arheologiji ne gre tudi brez grobov, zato Način pokopa, kjer sta bila ugotovljena dva načina: žgan in skeletni. Leta 2006 so v Lipovcih, denimo, odkrili 11 žganih grobov iz 7. in začetka 8. stoletja. 
Iz vsebinsko bogatega kataloga, iz katerega črpamo informacije, zvemo tudi, da je v času slovanskega priseljevanja njihovo gospodarstvo temeljilo na poljedelstvu in živinoreji. Obdelovalne površine so pridobivali s krčenjem gozdov na požigalniški način. Posebno pozornost upravičeno zaslužijo zemljanke – rekonstrukcija ene je na razstavi – ki so bile preprosta slovanska bivališča oziroma stanovanjske jame, za katere je značilno, da so vkopane v zemljo. Uporabljali so jih za bivališča, shrambe in delovne prostore. Večina zemljank je bila zaradi globokega oranja uničena, ohranila so se le globlje vkopana dna. 
Razstavo Tü mo – tukaj bomo, je skupaj s katalogom, dvema filmoma, že omenjenim Prišli so z vzhoda in Kako so posodo izdelovali stari Slovani in še nekaterimi dejavnostmi moramo uvrstiti med letošnje najpomembnejše kulturne dogodke v Prekmurju. Za ogled razstave si je potrebno vzeti čas, in pomaknili se bomo daleč nazaj k našim prednikom. Razstava tudi priča o načrtnem arheološkem raziskovanju Prekmurja, kar je pospešila in celo finančno omogočila gradnja avtoceste, kajti najprej so na trasi svoje naredili arheologi, potlej pa delavci in stroji. 
Ernest Ružič



Avtor razstave in besedila v katalogu je arheolog Branko Kerman

Na povabilo sombotelskih Slovencev so 5. novembra obiskali rojstni kraj svetega Martina romarji iz Vidma v Dobrepolju pod vodstvom župana Janeza Pavlina in vodje Turističnega društva Dušice Hočevar. (V Vidmu in pri sv. Martinu v Podpeči so bili letos Sombotelčani na romanju.) Gostje so si ogledali cerkev sv. Martina in razstavo o njegovem življenju, center mesta ter Martinov sejem v Skansnu. V slovenski hiši so jih sprejeli sombotelski Slovenci. 

Povrnauti se v domanjo Itako

Založba Franc-Franc pa Zveza Slovencov organizerata literarne večere z imenom Domanja rejč zatok, ka bi štenjé, slovenske knige bliže prinesli porabskim bralcom. Tau je istina tak za pesmi, novele ali romane v domanjoj, prekmursko/porabskoj rejči kak za tiste v knjižnom slovenskom geziki tö. 3. novembra so se v Slovenskom domi nutpokazali pisatelica pa pesnica Karolina Kolmanič pa pisca Tine Mlinarič in Ernest Ružič. Vsi trgé skoro samo v knjižnoj rejči pišejo (zvün kakšoga dela ali ništerni domanji rejči v svoji knigaj), so pa vsi trgé člani Drüštva slovenski pisatelov. Pogučavanje je pelala Simona Cizar.
Karolina Kolmanič je srečanje s pisateli oprla s svojov pesmov ’Najna paut’, štera guči od toga, kak moremo včási zbaugom dati svojomi lüblenomi, djenau gda ga zaistino pa najbole radi mamo. (»idiva, nazaj nika ne gledajva – vsak aj sebi iške paut.«) Pesnica se je naraudila v Lomanošaj pri Gornjoj Radgoni, v Ljubljani je končala višjo šaulo za lerance. V svojom žitki je včila na več šaulaj v Prekmurji, gnes žive kak upokojenka v Murskoj Soboti. 
Prve novele je napisala v 1960-i lejtaj v novine Naša žena, od tistoga ipa go poznamo kak publicistko, pisatelico pa prevajalko (dosta del je z nemške rejči dojobrnaula). Piše kratko prozo, drame pa romane ranč tak, zvekšoga o žmetnom žitki gnešnjoga človeka (po tradiciji prekmurski pisatelov).
V Porabji Karolino Kolmanič najbole poznamo prejk gibanja Bralna značka (Olvasójelvény Mozgalom), v šteroj škejo dosegniti, ka aj bi šaulska mladina s kem več štejla. »Leta 1985 smo začnili prošnje pisati pa za edno leto se nam je prišikalo oprvin priti v Porabje. Na srečanja vsikder pozovémo slovenske pisatele, naš prvi gost v Monoštri je biu (žau, gnes že pokojni) pesnik Tone Pavček,« - je povödala prekmurska pisatelica pa cüjdala, ka je na začetki nej naleki šlau: »Mlajši so šteli, spitavati so tö znali, pesmi so gučali na pamet, depa je žmetno bilau. Gnesneden se vidi, ka smo napravili stopaje naprej. Pogučavamo se, mlajši ponavlajo kaj za nami. Šaulare trbej na njé vzeti, aj štejo slovenske knige.«
Karolina Kolmanič je sploj dosta del napisala, letos pripravla že 24. knige v redej. Pogučavanje ž njauv se je končalo tak, ka je pripovejdala edno svojo novelo o ednoj lejpoj ženski »Gloriji«, štera ostane sama za stara lejta. Žitek pa ji pripela ednoga nauvoga pajdaša, šteri je inda kriminalec biu, depa je v stari lejtaj več nej nevaren (za ženske). 
Drügi gost na večeri Tine Mlinarič, šteroga ime že tö kaže na tau, ka se spravla z mlini (»nomen est omen«). Kak je nindri napiso, »v mlini se vrti kraug žitka, s staroga žita grtüje mlada mela«. Djenau pri Müri, v vesnici Ižakovci se je naraudo leta 1955, gnes dela v špitalaj v Murskoj Soboti. V prvom redej je pesnik, piše pa eseje ranč tak (pa se spitava, kak je človek povezani z naravov pa dühovnim svejtom). Rejsan je mlinar, aktivno pa dela pri gnešnji »büjraški« programaj tö (té majstri so inda brejg Müre bole krepkoga napravili). Svoje prve eseje je napiso v 1970-i lejtaj, že te je isko čalarijo mürske vodé pa vökivečnost narave.
»Po dvajseti lejtaj sem se povrno k svojim starim knigam. Gor sem prišo, ka se moremo v etom modernom cajti malo staviti, ka smo že vsi malo prejk svoji grajnc staupili. V naravi gvüšno najdemo sebé, vejpa nas lepau gorprija. Gda go gledamo, se nika v nas znautra zgodi. Kak pravi čednjak Jung: če delaš na materiji, delaš na sebi,« - je povödo Mlinarič, šteri pa ovak misli, ka če se preplejtajo stare stvari, je tau leko nika nauvoga. Staro nas obogati, tak nika nauvoga grata, nika takšoga, ka dugo trpi. »Če nika živé, je nej za muzeje. Pokazalo se je, ka je indašnji žitek pravi žitek. Ka je našim starcom najbole normalno bilau, moremo mi po dugoj pavzi (szünet) pá začniti, pá primliti zemlau« - pravi »moderni büjraš«, šteri ovak z držinov na maloj gazdiji vertiva. Pauva stare kulture (indašnjo kukarco, dino), ka so tiste pokazale, ka vse leko preživéjo. Tau je leko dobra pelda za lidi.
Tine Mlinarič je iz svoje stare-nauve knige prešto, kak so inda trgé-štirge lidgé postavili mlin, za tem so pa navzauči leko čüli pesem iz prvi njegvi pesniški knig z imenom »Dnika« (takša dolina blüzi reke, gde je dosta vodé). Pesnik je za konec eške povödo, ka se k Müri vsikdar povrné, kak grčki Odisej v domanjo Itako.
Tretjoga gosta večera v Porabji nej trbej ejkstra nutpokazati. Novinar, publicist, pesnik in pisateu Ernest Ružič je oprvin djenau pred 45 lejtami prišo v Porabje. V preminaučom cajti je dosta piso pa intervjune delo o porabski pa avstrijski štajerski Slovencaj (za Sotočja pa drüge programe RTV Slovenija in za novine Delo, Primorski dnevnik ptt.). Že duga lejta piše za naše novine Porabje ranč tak.
Na prvo srečanje se je na večeri tak spomino: »V Števanovce sem oprvin prišo s pomočjauv zdaj že pokojnoga Jožeta Šebjana. Un me je pito, če dém ž njim, ge pa sem nej znau, gde Porabje djenau gé. Tistoga ipa sem biu novinar 1. programa Radiona Slovenija za Pomurje. Napravo sem 20 minut za radijski program ’Nedeljska reportaža’ o Porabji pa se je uredniki vidlo. Nej je znau, ka sem tü oprvin.« Od tistoga ipa je Ernest Ružič dosta spoznancov najšo v Porabji, če rejsan so bili žmetni časi, eške s pikastim drautom. Cüj se je vzeu, prišo je pa napiso, ka je trbölo, pravi. (V Porabskom kalendari za leto 2012 leko preštete eške več o njegvi spominaj.)
Na večeri smo leko eške zvödali, ka če rejsan se dimplomska dela pišejo zvekšoga o pokojni pisatelaj, si je edna študentka leta 2009 za temo izbrala Ernesta Ružiča. »Nej je nikdar bila v Prekmurji. Gnauk je prišla v Porabje, čüla za méne, pa mi pisala. Dobila sva se v Ljubljani pa tak se je začnilo. Pozvala me je na zagovor diplome, ge sem pa začüdeni biu. V pozitivnoj smeri« - je pripovejdo prekmurski pesnik, šteri je prešto edno svojo pesem, ka je bila puna s hejcnimi špilami z rečami pa rimami. Čüli smo pa o lübezni med molarom Erikom pa skrivnostnov Gajov, štera sploj rada má mürske lokvanje (tavirózsa), iz romana Ernesta Ružiča z imenom Portret, šteroga so nej davnik pri Pavlovoj iži na Potrni vödali v slovenskoj pa nemškoj rejči. 
Na konci večera smo se povrnauli h Karolini Kolmanič pa s pomočjauv moderne tehnike čüli njeno pesem Najna paut z muzikov. Lübiteli slovenske rejči pa knige so pá leko od blüzi spoznali tri prekmurske pisatele, šteri – če rejsan na drügoj strani grajnce živejo – so bližanje žlate porabski düš.
-dm-


Na drugom srečanji Domanja rejč so gučali v svojom deli Tine Mlinarič, Karolina Kolmanič pa Ernest Ružič


Priložnostna razstava

OD
SLOVENIJE…

Pismo iz Sobote

Komemoracija
v Sárváru

Maskenbal

Nej, nejsam se zmejšo. Vejn, ka je do fašenka eške daleč gé. Prva eške Miklauž baude pa božič pa nauvo leto pa eške vse kaj drugoga. Depa, neškem ge od fašenka v tom mojom pismi pisati. Zaprav, od fašenka, depa nej od tistoga rednoga fašenka, ka ga mamo vsikšo leto. Tau pa vse zatoga volo, ka mi mamo v Sloveniji že neka kusti kednov reden fašenek. Ja, kak je vsikšomi poznano, naš parlament se je razpito, je tamrau. Pa je zdaj tak gé, ka mo mogli nauvoga odebrati, mo meli volitve (választás). Nej trbej dvakrat prajti, ka so vsi gnaki, ka so to tejga mau bili, vüpajo nazaj nut priti. Vej sam od toga že nika piso. Depa, zdaj sam na neka vcejlak nauvoga gor prišo. Zaprav, znauva je na tau gor prišla moja tašča Regina, trno čedna ženska. Dugo ji je gledala pa poslüšala na teveni. Trno lejpi pa čedni, maudri, pošteni pa eške kak ovak vövidijo v tom časi. 
»Na, ka se pa zdaj lejpe delajo?! Ka se pa zdaj eti nika gor prosijo?! Lafline so si na glavé gor dali, kak bi uni z vsejm tejm, s cejlo tau našo krizo vcejlak nika nej meli. Kak bi uni za tau sploj nej bili krivi.«
Ja, tak je prajla. Tak je prajla, ge pa sam kcuj djau, ka se uni zdaj idejo nekše féle maskenbal. Tisti, ka je svoje pajdaše k najvekšim pejnezom kcuj spravo, gda je prejgen biu, je zdaj nagnauk najvejkši poštenjak pa šké, aj se korupcija tak nagnauk enja. Njegvi pošteni laflin sija od svete svekline. Eden drugi, ka nam je trno dragi žitek napravo, zdaj nagnauk na sebi drugi laflin ma. Un nam tumači, kak mo falo živeli, kak mo nazaj malo menjši srmacke. Edna ženska… Na, nej una, njeni nauvi laflin, nam tumači, ka do porcije tak male, ka toga nin v Evropi nega. 
Tak nam zdaj vsikši nauvi laflin na starom človeki na velke guči, kak de nam trno dobro šlau. De nam trno dobro šlau, samo če na volitvaj vöodaberejmo njega pa njegvo partijo. Če bi nej tak za istino šlau, bi tem laflinom vörvo, kak se vejo trno dobro šaliti. Depa, tau je sploj nej za istino. Laflinge gučijo eno, tisti lidgé spodkar pod njimi pa si brodijo tadale vcejlak po svoje. Samo aj gratajo najbole prejgnji.
»Vej pa! Gda pa najbole visko pridejo, lafline dole vzemejo pa de vse po starom. Tadale do samo za sebe delali, za nas pa nikoga nede nikšna briga,« vej prajti moja tašča Regina, trno čedna ženska. 
Leko, ka de tak, leko pa, ka lafline na sebi njajo. Leko, ka de rejsan tak, kak obečavajo, ka do delali za naše dobro. Depa, brodim, ka nede tak. Ne more biti tak, ka je tak eške nigdar nej bilau. Kak na svoje prestole staupijo, laflinge tak brž doj spadnejo. 
Kakoli do se tadale šli té njivi maskenbal, kakšekoli lafline do na sebe dejvali, mi je zato trno dobro poznamo. Pred nami se ne morajo skriti. Depa, tau je eške najmenje. Najüše je tau gé, ka té njivi maskenbal mi vöplačamo. 
Miki

Ob dnevu mrtvih obiščemo pokopališča, da se spomnimo naših umrlih svojcev. Je tudi čas, da se spomnimo žrtev zgodovinskih dogodkov, kot je tudi II. svetovna vojna, ki je pustila za sabo ogromno vdov in sirot. Med žrtvami pa najdemo tudi veliko otrok.
V času II. svetovne vojne so slovenske in srbske družine iz takratne Jugoslavije odpeljali v taborišče v Sárvár. Med internirani je bilo največ žensk in otrok. Da spomin na te dogodke ne bo zbledel, ob dnevu mrtvih tudi Slovenci obiščejo pokopališče v Sárváru, da se skupaj s predstavniki mesta spomnijo krutih dogodkov vojne, in se poklonijo žrtvam vojne. Pomembno je, da nam bo v opomin, da se take strahote ne bi nikoli več zgodile. 
V imenu Republike Slovenije so 28. oktobra 2011 položili venec Darja Bavdaž Kuret, veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti, Dušan Snoj, generalni konzul RS v Monoštru, Darko Fras, svetnik Državnega sveta RS, Štefan Gjerkeš, načelnik Upravne enote Lendava, Jože Vidič, predsednik Območnega združenja Zveze združenj borcev NOB Lendava ter Jasna Bračič-Szabo in Tibor Hebar predstavnika Občine Lendava, v imenu mesta Sárvár pa župan mesta István Kondora ter namestnik notarja János Sütő. S strani Slovencev na Madžarskem se je spominske prireditve udeležil Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Patrik Bajzek, učenec Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča z Gornjega Senika, pa je pred spomenikom zrecitiral pesem Karla Destovnika Kajuha z naslovom Materi padlega partizana. 
A. Kovač

Začela se je volilna kampanja
Volilna kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami se je uradno začela 4. novembra, končala pa se bo 2. decembra opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Stranke in liste, ki bodo nastopile na volitvah, se nanje že intenzivno pripravljajo ter predstavljajo svoje programe in kandidatne liste. Organizatorji kampanje morajo vsa finančna sredstva, ki jih namenijo ali dobijo za kampanjo, zbrati na posebnem računu. Višina sredstev, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena. Lista, ki bo imela kandidate v vseh 88 volilnih okrajih, bo lahko tako za financiranje kampanje porabila dobrih 680.000 evrov. Zadolženost nekaterih parlamentarnih strank zaradi preteklih referendumov in volitev napoveduje skromnejšo kampanjo. 
Najbogatejši Slovenec ima dvesto milijonov evrov premoženja
Lestvica najbogatejših Slovencev po oceni revije Manager ima novega prvaka, na njej pa se je znašlo tudi nekaj novih prišlekov. Novi najbogatejši Slovenec je z nekaj več kot dvesto milijoni evrov ocenjenega premoženja Sandi Češko, lastnik podjetja Studio Moderna, ki se ukvarja z neposredno prodajo na domu. Do zdaj najbogatejši, trgovec Mirko Tuš, ki je na vrhu lestvice kraljeval kar štiri leta, je s sto milijoni evrov zdrsnil na četrto mesto. Na drugem mestu se je obdržal Igor Lah, med prvo peterico pa so se letos prebili štirje novinci. Albin in Tatjana Doberšek sta inženirsko podjetje Engineering Dobersek razvila v Nemčiji, drugi par pa sta Samo in Iza Login, ki sta okoli 80 milijonov evrov premoženja iz nič ustvarila v pičlem letu, in to z zabavnimi aplikacijami Talking Friends. Povsem novih obrazov je letos na lestvici okoli četrtina, za uvrstitev nanjo pa je bilo potrebnih nekaj več kot 11 milijonov evrov premoženja. Čeprav zaradi rastočih trgov po svetu skupno premoženje najbogatejših Zemljanov raste, slovenski milijonarji niso nič bogatejši kot lani. Njihovo skupno premoženje se še vedno giblje okoli 2,5 milijarde evrov. 


Predstavniki slovenske diplomacije in občine Sárvár na pokopališču v Sárváru

Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
18.30 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri

»Empatijo sem mejla do nji«

… DO
MADŽARSKE

Po pravici sem samo telko znau od te ženske, od štere mo zdaj piso, ka se Margit zovejo pa ka so Slovenka. Tau informacijo sem daubo od Valike, štera pri Radioni Monošter dela, gda sem go pito, aj mi nekakoga povej iz Varaša, s šterim bi reportažo leko delo. Istina, ka nika sem nej vedo od njej, dapa zato delaš reportažo, ka do informacije prideš, sem si mislo. Za volo tauga, leko ka malo špajsno, dapa najprvo pitanje sem tau emo, kak se zovejo.
»Po možej sem Čuk, dapa rojena sem Margita Trajber z Dolenjoga Senika. Moja mati je Gubina Micka bila z Gorenjoga Senika pa te so nas na Dolenjom Seniki tö tak zvali, ka Gubini.« 
• Tau ka znamanüje, ka Gubini?
»Na Janezovom brejgi, kak je kasarnja bila, cejli grünt pa tista zidina je babicino pa dejdakino bilau. Kak kulakom po drugi svetovni bojni so te velki marof pa krave, zato ka so bogati bili, vse vkrajvzeli. Nji so nej taodpelali, liki tam paulak so dobili edno malo kučo pa te so tam živeli. Gda je babica mrla, te je dejdak tam na Janezovom brejgi v edno drügo kučo üšo tak v arando, dapa moja mama so že nej tam bili, liki v Bekavaraši so živeli. Tisti tau, gde sta prvin dejdak pa babica živela, ka so njim vkrajvzeli, se je tak zvau, ka Gubin dau. Tau je pa zato, ka tam je niši stari živo gnauk svejta, šteri se je tak zvau, ka Guba, pa je Vogrin biu. On se je v 1700 lejtaj taoženo, dapa tau ime je tak goraostalo že potistim. Zato pa nas te tak zovejo po kuči ka Gubini. Eške zdaj dostakrat, gda na Seniki odim, poglednam te Gubini dau pa kučo, gde sta babica pa dejdak živela. Dosta grünta so nam vkrajvzeli dapa zato eške nika lesa ostalo. Vsikšo leto telko poderemo, ka nam na zimau trbej za küriti. Hvala Baugi, ka telko nam eške ostalo. Za volo tauga, ka so grünt vkrajvzeli, smo mi sploj nej dobili odškodnino. Nin proti Farkašovci je nika malo lesa dobila moja mama, dapa tam je pa telko lastnikov (tulajdonos) na tisto lasej, ka se ranč nej vrejdno spravlati z njim.« 
• Zmišlavata na tejm, gda na Gorejnjom Seniki odite, ka bi bilau, če bi vam nej vkrajvzeli tisti grünt pa kučo?
»Dostakrat mi na pamet pride gda tamta odim, zato ka sploj lejpo mesto je tam v grabi gé. Prvin sem zmišlavala na tejm, kak bi dobra bila tista kuča tak za vikend, gda bi soboto, nedelo vö iz Varaša šli. Dapa moja mati je večkrat prajla, ka ona bi že ta nazaj nej üšla, pa tak mislim, ge tö nej. Tisti lejpi sadovnjak zato šanjalivam, zato ka sploj dosta djablani je tam bilau, dapa ka vejš, če je že gnauk tak. Dapa tau gvüšno, ka bi ležej živela, če bi s tistoga kaj erbala, ka sta dejdak pa babica mejla, nej bi se mi trbelo telko mantrati.«
• Kak ste v Bekavaraš prišli?
»Tak, ka moja babica, Kaucina Justina, je z Bekavaraša bila, pa moja mama je tam erbala grünt, tak smo mi taprišli. Tak vögleda, kak če bi na Gorejnjom Seniki bili, dapa te tau se je k Dolenjomi Seniki držo. Mena je tam sploj dobro pa lejpo bilau, zato ka ge sploj rada mam lejs, tam je pa cejlak paulek biu. Zato vse je nej tak dobro bilau, kak se zdaj vidi, pejški sem odla na Gorenji Senik v šaulo, ka je zavolé daleč bilau. Sledkar, gda sem že vekša bila, te že biu bus, tisti fakarus ali pa s biciklinom sem se pelala, dapa zato ta nam je itak daleč bilau. Zaman smo se mi k Dolenjoma Senika držali, zato smo itak na Gorenji Senik odli kak k meši tak v bauto ali kakoli trbelo.« 
• Gda ste ausmi klas vözopojdli, te ste kama šli se tadala včit?
»V gimnazijo sem üšla, potistim sem pa fejst v NDK (vzhodna Nemčija) stejla titi delat pa se včit, dapa moji stariške so me nej pistili. Tau mi je fejst žau, ka se mi je tau nej posrečilo, zato ka sem ge fejst dobro gučala nemški. Tau pa zato bilau, ka je moj oča dosta bola znau nemški kak vogrski, pa te tak sem se ge tö navčila. V gimnaziji smo se tö včili, tak ka kamaut bi leko üšla v NDK, dapa nej se je posrečilo, ka so me nej pistili. Tau bi nam mladim taša velka pomauč bila, ka tau teba ranč taprajti ne vejm.« 
• Ka ste te po gimnaziji delali?
»Tak sem te po maturi v Szociális Otthon (Dom za duševno prizadete) prišla, pa tam sem začnila delati kak pomožna medicinska sestra leta 1971. Dapa zraven dela sem se že začnila včiti za medicinsko sestro v Somboteli v srejdnji šauli Ensbruder. Če tak gledamo, ge sem v cejlom živlenji edno slüžbo mejla, zato ka do penzije, 38 lejt, sem v taum daumi delala. Ge sem sploj rada delala tam, zato, ka ge sem te betežnike sir rada mejla, šanjalivala sem je, pa sem empatijo mejla do nji. Istino, bili so zato taši tö, s šterimi smo si težko djali, dapa ge sem se zato dobro razmejla z njimi. Eške zdaj dostakrat, gda se srečam z njimi, ma spitavajo, kak sem kaj. Ge sem znala, šteri betežnik kakšen je, pa te tak sem se ponašala do njij, tak ka sem ge z njimi niše nevole nej mejla. Dapa ranč tak oni so name tö vsigdar parštimali. Ge sem vsigdar tak bila do nji, ka človek ne vej, ka čaka na njega. Leko ka zranja ge ali stoj drügi pride tak. Oni so se tü nej tak naraudili, samo sledkar so betežni gratali. Med njimi je sploj dosta tisti, šteri so vönavčeni, kak doktorge tak inženiri.«
• Vi, da ste se oženili, ste se v Varaš prišli, pa tašo srečo ste meli, ka ste samo prejk pauti šli pa ste že na delavnom mesti bili.
»Jaj, tau je tak fajn bilau zame, dostakrat, gda sem vidla, ka drügi že dejo delat, te sem se brž zravnala pa v slejdnji minuti sem letejla. Tü je meni dosta ležej bilau, kak če bi se z busom rano pripelala, večer bi pa domau üšla, kak so tau drügi delali, šteri so nej iz Varaša bili.« 
• Nej je vam špajsno bilau, gda ste dvejgezero šestoga v penzijo šli?
»Sprvoga zato špajsno bilau, dapa nej tak fejst, zato ka človek, gda tista lejta zadobi, te že zato čaka, aj leko v penzijo dé. Ge sem se k taumi vejn zato tak naleki vcujvzela, ka vsakši den sem se srečala z betežniki pa s kolegi tö. Če ovak nej, te sem samo vö na okno poglednila, pa sem je vidla. Gda sem v penzijo šla, sem naleki preživela, zato ka sem dosta v drüžbi, rejdko je tašo, ka bi sama doma bila pa bi vö na okno gledala. Gda sem penzionistka gratala, sem včasin nutstaupila v varaško pa v slovensko drüštvo upokojencev pa v Harmónia klub. Fejst sem aktivna, kamakoli dejo, ka koli majo, ge sem vsigdar paulek. Mam dva pojba, pa tri vnuke pa eden mali ogračenek. Tak ka tašo pri meni nega, ka bi nej vejdla ka delati. Mam edno padaškinjo, z njauv se pa z biciklinom voziva kaulivrat, gda je tašo vrejmen. Če nikam nedem, ka je slabo vrejmen ali po večeraj, te pa knjige štem. Moraš aktiven biti, zato ka če se gnauk tanjaš, te je že gotovo.«
Karči Holec 

Pomanjkanje zdravil za bolnike z rakom
Prejšnji teden so iz bolnice v Zalaegerszegu poslali domov 25 bolnikov z rakom, ker jih zaradi pomanjkanja zdravil niso mogli oskrbeti. Vodja onkološkega oddelka bolnice Ágnes Ruzsa je povedala, da je po celi državi zmanjkalo zdravilo 5-fluor-uracil, ki je sestavni del več zdravil za kemoterapijo. Kot je povedala, je vzrok za to pomanjkanje osnovnega materiala v Evropi. V bolnici so že naročili material iz tujine, vendar se nabava zdravila lahko zavleče. Če ne bodo našli rešitve, obstaja tveganje, da se bo stanje bolnikov poslabšalo. Kemoterapijo je namreč brez posledic možno prekiniti za največ dva tedna. 
Končal se je popis prebivalstva
8. novembra se je končal tudi dodatni popis prebivalstva, se pravi popisovanje tistih oseb, ki do konca oktobra niso mogle oddati svojih podatkov. Obdelava le-teh se bo začela kmalu, predhodni podatki bodo s strani Centralnega statističnega urada posredovani spomladi 2012. Končne podatke pa lahko pričakujemo konec naslednjega leta. Na podlagi popisa bomo dobili podatek tudi o tem, koliko Slovencev živi na Madžarskem, saj so vprašalniki vsebovali vprašanja tudi glede narodnosti prebivalcev. Na Madžarskem je bil zadnji popis izveden pred desetimi leti, ko se je za Slovence opredelilo 3040 oseb.
Nesreča madžarskih turistov v Egiptu
V Egiptu, v letovišču Hurghada, se je v nedeljo, 6. Novembra, zgodila prometna nesreča avtobusa, ki je prevažal madžarske turiste, ki so bili na poti na letališče. 11 potnikov je umrlo, 27 pa jih je ranjenih. Žrtve so prepeljali domov z madžarskim vojaškim letalom in tudi vse poškodovane osebe so se že vrnile v Budimpešto. Vzrok nesreče še preiskujejo, sicer pa je bilo v egiptovskem tisku objavljeno, da šofer ni imel vozniškega dovoljenja za turistični avtobus. 


Margita Čuk (rojena Trajber) se je cejlo živlenje spravlala z betežnimi lidami

Slovenska knjiga za Porabce, madžarska za prekmurske Madžare

27. oktobra so v prostorih Pok-rajinske in študijske knjižnice Murska Sobota priredili 3. strokovno posvetovanje pomurskih in železnožupanijskih knjižničarjev. Posvet je obeležil 50. obletnico sodelovanja med knjižnicama v Murski Soboti in Sombotelu.
Direktor pomurske ustanove Jože Vugrinec je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil, da murskosoboška knjižnica kot območna knjižnica za Pomurje danes sodeluje že s petimi partnerskimi inštitucijami na Madžarskem (v Sombotelu, Monoštru, Zalaegerszegu in z dvema v Budimpešti). Kot enega od največjih dosežkov je označil redne obiske bibliobusa v Porabju, prvo pot so izved-li 20. septembra 2000. Danes pripotuje potujoča knjižnica v štiri porabske vasi in v Monošter dvakrat na mesec in znatno prispeva k dvigu slovenske bralne kulture in nacionalni osveščenosti prebivalcev. S pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu načrtujejo nastope prekmurskih literatov v vrtcih in šolah v Porabju, pomurska ustanova pa skrbi tudi za promocijo Porabja v slovenskem prostoru. V preteklosti je prišlo do izdaje dvojezične publikacije z naslovom »Sodelovanje ob meji«, leta 1989 so pripravili razstavo o slovensko-madžarskih kulturnih stikih, leta 2003 pa so (z udeleženci iz Porabja) priredili simpozij na temo prekmurske narečne slovstvene ustvarjalnosti. Danes poteka med obema ustanovama poleg knjižne tudi izmenjava zgoščenk in drugih sodobnih nosilcev podatkov. 
Sekretarka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS mag. Tatjana Likar je na odprtju posveta izpostavila, da knjižnice povezujejo vede, vsebino z obliko in ljudi, tudi če le-ti živijo na območjih z različno kulturo. Vsaka knjižnica je prostor multikulturnosti - odprti odnosi, izmenjava in medsebojno spoštovanje pa lahko prispevajo k aktivnemu bivanju v nekem prostoru. »Branje ne more spremeniti sveta, spreminja pa ljudi, ki lahko spremenijo svet,« - je še dodala na koncu.
Vzdrževalko sombotelske knjižnice, Skupščino Železne županije, je zastopala vodja sekretariata Sarolta Kapiller, sicer tudi sama nekdanja knjižničarka. Poudarila je, da je strokovna drža vedno neodvisna od politike in opozorila na pomen knjižnice pri ohranitvi manjšin, saj le-ta zagotavlja kulturno ozadje njihove borbe za obstanek. Udeležence je spomnila na življenjsko pot Avgusta Pavla, ki je bil »slovenski izobraženec in madžarski znanstvenik«. Zaželela je še nadaljnje uspešno delovanje ustanovam, neodvisno od upravnih sprememb. 
Kot zadnja je o »hitro odletelih petdesetih letih« spregovorila direktorica Knjižnice Dániela Berzsenyija iz Sombotela dr. Márta Toldi Pallósi. Orisala je začetke sodelovanja, ko so v davnem letu 1961 slovenski knjižničarji prvič obiskali Sombotel in so jih madžarski voditelji sprejeli z odprtim srcem. V 60. letih so želeli ohranjati materni jezik in identiteto Porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov s knjigo. Sodelovanje se je začelo s podarjanjem, nato izmenjavo knjig, za kar so pristojni zagotovili sredstva. Naslednje generacije so nadaljevale s sodelovanjem in ga razširile s konferencami in medknjižnično izposojo. 
»Naš arhiv hrani pisma, v katerih želi takratna pomurska direktorica Nikica Brumen navezati stike. Želela je Porabske Slovence oskrbovati s slovenskimi knjigami. V obdobju po revoluciji leta 1956 so bili težki časi, saj je bilo veliko preprek in so morali kolegi biti zelo pogumni. Sombotelčani so ponudbo z veseljem sprejeli, in so jim Slovenci kmalu dostavili nekaj ducatov knjig. Leta 1963 so podpisali sporazum, ki je postal temelj izmenjave in velja še danes: krasno opremljene slovenske knjige prepošiljamo v vasi v okolici Monoštra, naša ustanova pa zalaga s knjigami Madžare v Sloveniji,« - je v kasnejšem pogovoru povedala direktorica iz Sombotela in o oblikah današnjega sodelovanja še dodala: »Medsebojno si naročamo periodične publikacije, v čitalnicah hranimo pomembne monografije. V spremenjenih zgodovinskih okoliščinah smo zamenjali učbenike za zgodovino, zemljepis in književnost. Na obeh območjih sledimo izdajam, povezanim z manjšinami, naprimer tednikoma Porabje in Népújság, ki ju vključujemo tudi v bibliografijo.«
Temelj obmejnega življenja je po njenih besedah medsebojno sprejemanje in spoštovanje, ki nas lahko obogati. Lahko se učimo in si prisvojimo vrednote iz drugačnosti in podobnosti. 
Na koncu slovesnosti je direktor Jože Vugrinec predal zahvalno listino za delovanje v dobrobit manjšin sedanji direktorici dr. Toldi Pallósijevi, druga listina pa je bila namenjena nekdanjemu direktorju, začetniku sodelovanja dr. Mik-lósu Takácsu, ki pa ni mogel biti prisoten. (S slovenske strani sta bila za sodelovanje najbolj zaslužna profesor Štefan Sedonja in nekdanja direktorica knjižnice Nikica Brumen.) Sledila je izročitev knjižnega darila najbolj uspešnim mladim piscem esejev na temo »Sanjam v dveh jezikih«.
V kasnejšem intervjuju je direktor Jože Vugrinec poudaril: »Ob zamenjavi knjižničarskega gradiva, izdaji edicij in občasnih strokovnih srečanjih si obe knjižnici tudi izmenjujeta bibliotekarje. Prihodnje leto bo šla na tridnevno izobraževanje naša bibilotekarka začetnica, nato pričakujemo mi nekoga iz Železne županije. Medsebojno obiskujemo tudi nove knjižnice, tako smo bili pomurski knjižničarji letos v novem kulturnem zavodu v Pécsu.« O prizadevanjih za Porabske Slovence pa je še povedal: »Poleg bibliobusa je omembe vredna še domo-znanska zbirka. Mi si ’lastimo’ vse tisto, kar ustvarijo Porabski Slovenci. Zbiramo vsaj po en izvod vsake stvaritve Porabskega Slovenca, ki ga arhiviramo in ne izposojamo.«
Direktorica dr. Toldi Pallósi pa je poudarila, da bi se stike še dalo razvijati, tudi v prid obeh manjšin: »Na obeh območjih bi morali okrepiti gojenje književnosti. Pomemben je program Pravljični zaboj, kjer se skriva ljudska pravljica v vsakem zaboju in iz nje vzraste. Otroci oživijo like z ročno dejavnostjo in med tem vadijo tudi materinščino. Ta program smo pripeljali v Prekmurje in bi se lahko pogosteje odvijal, če bi imeli zadostna sredstva in osebje.« O sodelovanju pa je še dodala: »Na posvetih lahko ugotavljamo, če je stroka na dobri poti. Od Slovencev bi se lahko marsikaj naučili na področju digitalizacije, saj se to odvija tukaj bolj osredotočeno, zato smo to vprašanje vgradili tudi v današnje posvetovanje.«
Na posvetu so pomurski knjižničarji in strokovnjaki z drugih področij predstavili madžarskim kolegom svoje najnovejše izsledke. V prvih predavanjih so lahko udeleženci prisluhnili predvsem temam, povezanim z Madžari v Sloveniji (njihove splošne knjižnice, dejavnost na območjih Lendave in Goričkega, bralne navade učencev), po odmoru pa so pozornost posvetili sodobnim digitalnim tehnologijam (slovarski prog-rami, digitalna knjižnica in vsebine na spletu).
Nadaljevanje programov ob 50-letnici sodelovanja se bo vršilo naslednje leto v Monoštru ali Sombotelu, leta 2013 pa nameravajo sodelujoči izdati dvojezični zbornik referatov z obeh posvetov.
-dm-



Direktorja Jože Vugrinec in dr. Márta Toldi Pallósi

Del občinstva na posvetovanju v Murski Soboti


Priprave na adventno okraševanje

MRAVLAK LEJKI

OTROŠKI

V soboto, 5. novembra, smo člani otroške folklorne skupine Sakalovci šli v gozd, da bi nabirali jesenske plodove. Po kosilu smo se s kolesi peljali do gozdarske hiše. Imeli smo zelo lepo vreme, sonce je sijalo, ptice so pele, pikapolonice so letale okrog nas. Ob poti smo nabirali jesenske plodove in občudovali jesensko obarvano listje. Otroci in tudi mi, odrasli smo uživali na prostem. Nabirali smo storže, želode, orehe, hrastove šiške, kostanje, našli smo tudi grmovje, polno šipka. Otroci so bili navdušeni in tudi radovedni, stalno smo morali odgovarjati na različna vprašanja v zvezi z gozdom in gozdnimi živalmi ter rastlinami.
Nabrane plodove smo v vrečkah nesli v kulturni dom, kjer sta nas že čakali srebrna in zlata barva na mizah in smo jih pobarvali. Ko smo končali, smo pili sok in jedli pecivo, ki nam ju je ponudila slovenska manjšinska samouprava.
Ideja izvira od vodje odrasle folklorne skupine, Jožefa Illésa, ki je tudi organiziral ta mali izlet v gozd, potem pa nam je pomagal pobarvati jesenske plodove. Namen barvanja je, da pobarvane izdelke lahko damo na adventni venec ali jih lahko uporabimo za okraševanje hiš. 
Lilla Fasching
foto: J. Illés  

V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. 
»Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau.
Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. 


Ogen

Mravlak Lejki je šou vcejlak po svoje po svejti. Tam nin skrajma edne male vesi si je škeu malo spočinouti na toj svojoj pauti. Ja, dola si je vseu pa zmejs med posenjenimi travami gledo doj v dolino. Gledo je, si zdijavo pa počivo. Že bi skur zaspo. Že bi skur zaspo, če njemi ne bi v njegvi mravleči naus nikšna saga nut vdarila. Najprva je tau nej bila kakša vonječa saga. Najprva sploj nej! Vö se je zravno, ka bi vido, od kec je tau prišlo v njegvi mravleči naus. Pa je najprva nika nej vido. Gda pa je tisto v njegvom nausi gratala gausta vonječa saga, je vido tö. Tam zmejs med posenjeno travo se je nika na velki kadilo. Se je kadilo, spodkar pa gorelo. Na, nikšna rdeča pa oranžna farba se je gibala es pa ta. 
»Tau rdeče je tak vonječe?« si je zbrodo. »Leko pa tisto, ka se vö iz rdečoga süče?« se je pito. 
Tisto rdeče pa tisto, ka se je sükalo tavö, pa je bilau vse bliže pa vse bliže njemi. Tak se je več nika nej spitavo. Nika si je več nej brodo. Vej je pa tisto bilau vse bole vrauče pa vonječe ranč tak.
»Ka je, ti mravla? Ne stoj na mesti, bejži, bejži, bejži, ka te ogen ne zaodi!« se je mimo njega paškila velka zelena gausanca.
»Ge sam nej mravla. Ge sam mravlak. Ge sam mravlak Lejki,« je škeu povedati gausanci, depa nje več nej bilau. »Ka je tau ogen?« je zatoga volo pito kobilico, ka je skakala, kak je najbole leko.
»Ti mravla zabita! Vej pa ogen je ogen, ka nej?! Tau te leko gor vužge, te speče pa te po tejm več nega,« je nje že tö več nej bilau.
»Ge sam nej mravla. Ge sam mravlak. Ge sam mravlak Lejki,« bi se eške tadale koriu, če bi ma nej prekleto vrauče gratalo. 
Tak nagnauk so ga drauvne mravleče noge začnole nositi najbole brž, kak so ga leko. Nika je več nej zmantrani biu, nika več je nej škeu počivati pa gledati doj po dolini. Sam nej vedo, kak je prišo na friško zorano njivo. Ta je ogen nej segno. Tam si je zdaj dun leko spočino. Na, škeu je zač-noti počivati. Vpamet je vzeu tisto kobilico.
»Ti,« go je začno na red gemati. »Ti, ge sam nej mravla, aj to vsikši vej! Ge sam mravlak. Ge sam mravlak Lejki.«
Pa se je ta na gaulo zemlo potülila gausanca tö. Eške njau je začno na red gemati.
»Ti zeleno stvorenje! Ge sam nej mravla. Ge sam mravlak. Ge sam mravlak Lejki, ka ‘š vejdla!
Gausanca ga je poglednola. Ga je gledala pa si samo naraji zdenila, plünila zeleno slino pa prajla:
»Vej pa ja! Če bi mravla biu, bi vedo, ka je ogen. Mravlaki pa tau eške ne vejte. Depa, zdaj si se dun navčo pa boš za tadale vedo.«
Mravlak Lejki je nika nej počivo. Trno čemeren je vcejlak po svoje odišo tadale po svejti. 
Miki Roš



MLAŠEČI

KAUT


»PLES NARODOV,
GLASBA NARODOV«

PETEK, 18.11.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 BINE: POSPRAVLJANJE, LUTK. NAN., 10.55 PROFESOR PUSTOLOVEC: JUBILEJ, 11.15 BEŽEČI ZVOKI, KRATKI FILM, 11.30 PASJA PATRULJA, NIZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 TISTA LEPA LETA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.00 SLOVENSKI UTRINKI, 16.25 BABILON.TV: KIČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 VRTIČKARJI: EINSTEIN, NADALJEVANKA, 18.30 RISANKA, 18.35 BALI, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: TUDI NAM SE LAHKO ZGODI, 0.15 GANDŽA, AM. NAD., 1.10 POSEBNA PONUDBA, 1.35 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
PETEK, 18.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.05 VIDEOZID, 13.50 GLASNIK, 14.20 EVROPSKI MAGAZIN, 14.50 OSMI DAN, 15.25 FIRMA.TV, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 MINUTE ZA ..., 17.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.30 RAD IGRAM NOGOMET, 18.05 CIRCOM REGIONAL, 18.30 ČRNO-BELI ČASI, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 VIDEOZID, 20.00 ZVOK HOLLYWOODA, DOK., ODD., 20.50 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.40 SIROTIŠNICA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.30 TEMPLJI POTROŠNIŠTVA, DOK. ODD., 0.45 VIDEOZID, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 19.11.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 7.15 BINE, LUTK. NAN., 7.35 STUDIO KRIŠKRAŠ: ŠOLSKI NABIRALNIK, 8.20 RIBIČ PEPE: RESTAVRACIJA PRI PEPETU, OTR. SER., 8.40 IZ POPOTNE TORBE: KOLO, 9.00 SMRKCI: VITEZ BISTRI, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.45 POLNOČNI KLUB: TUDI NAM SE LAHKO ZGODI, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 BLEDI MESEC, SRBSKI FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 PRENOVA DOMA, 17.30 KDO IMA PRAV, 17.45 JERMANOVO OKO, 17:50 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 OSS 117: KAIRO, VOHUNSKO GNEZDO, FR. FILM, 22.10 ZAPELJEVANJE POGLEDA: ALEN OŽBOLT IN ARJAN PREGL, DOK, SER., 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 OZEMLJE NA PREPIHU: PRIHOD SLOVANOV, 23.20 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.10 OZARE, 0.15 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL
SOBOTA, 19.11.2011, II. SPORED TVS
10.00 SKOZI ČAS, 10.10 POSEBNA PONUDBA, 10.35 SLOVENSKI UTRINKI, 11.30 MINUTE ZA ..., 12.15 CIRCOM REGIONAL, 12.45 KNJIGA MENE BRIGA, 13.20 NOGOMET, PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA – ZDA, 15.05 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: SANKT PETERBURG - CIMOS KOPER, 16.25 ŠPORTNI MAGAZIN, 16.55 NOGOMET, PRVA LIGA: MARIBOR – KOPER, 18.55 LONDONSKI VRTILJAK, 19.25 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 JUDO: GRAND PRIX, 21.30 NA LEPŠE, 21.55 VIDEOZID, 22.40 SOBOTNA GLASBENA NOČ: MOVEKNOWLEGMENT, KONCERT, 0.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 20.11.2011, I. SPORED TVS
6.40 OZEMLJE NA PREPIHU: PRIHOD SLOVANOV, 7.00 NINA NANA, RIS., 7.05 ŽELEJČKI, RIS. 7.10 DIM, DAM, DUM, RIS., 7.15 MOJSTER MIHA, RIS., 7.25 POKEC, RIS., 7.30 PENELOPA, RIS., 7.35 TIMI GRE, RIS., 7.45 VETERINAR JOC, RIS., 7.55 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 8.05 FRANČEK, RIS., 8.15 JANEZEK IN SAMUEL, RIS., 8.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.35 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.45 PALČEK DAVID, RIS., 9.05 MALA KRALJIČNA, RIS., 9.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 9.25 SMRKCI, RIS., 9.45 BALI, RIS., 10.00 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.20 ŠPORT ŠPAS, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.15 PRVI IN DRUGI, 15.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.05 ONKRAJ OBZORJA, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.35 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA, 21.40 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.35 POROČILA, 23.15 MARIA WERN, ŠVED. NAN., 0.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.20 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
NEDELJA, 20.11.2011, II. SPORED TVS
9.25 SKOZI ČAS, 9.35 GLOBUS, 10.20 SOZVOČJA SLOVENIJE: LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM, 10.55 KIRIKOU IN DIVJE ŽIVALI, FR. FILM, 12.10 TURBULENCA, 12.40 UNIVERZA, 13.10 RAD IGRAM NOGOMET, 13.40 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 14.10 ŠPORTNI MAGAZIN, 15.00 KOŠARKA (M), EVROPSKI POKAL: KRKA - LIETUVOS RYTAS, 16.45 PLANET ŠPORT, 17.00 ŠPORTNO PLEZANJE: SVETOVNI POKAL, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 ZLATE ROKE, DOK. FELJTON, 21.15 SENCE CASABLANCE, DOK. ODD., 22.45 VUČKO, KRATKI FILM, 23.10 ŠKANDAL, KRATKA TV-IGRA, 23.20 PREZGODAJ DVA METRA SPODAJ, KRATKI FILM AGRFT, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 21.11.2011, I. SPORED TVS
6.10 TEDENSKI IZBOR, 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETEK, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.40 RISANKA, 10.45 TV KOTIČEK: MEDVED FILOZOF, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.50 IZ POPOTNE TORBE: KOLO, 11.10 ŠPORT ŠPAS, 11.40 TONE PAVČEK: ČENČARIJA, OTR. ODD., 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA: SAKRALNA GLASBA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NADALJEVANKA, 18.25 RISANKA, 18.35 POKEC, RIS., 18.40 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.30 AKADEMIK KAJETAN GANTAR, SKICA ZA PORTRET ZOISOVEGA NAGRAJENCA ZA ŽIVLJENJSKO DELO, 0.05 GLASBENI VEČER, 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, 2.20 SLOVENSKA KRONIKA, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL
PONEDELJEK, 21.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 11.10 DOBRO JUTRO, 13.55 VIDEOZID, 14.55 ZVOK HOLLYWOODA, DOK. ODD., 15.50 SOBOTNO POPOLDNE, 17.05 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 FIRMA.TV, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: KRUPP - NEMŠKA DRUŽINA: VZPON IN STRAST, NEMŠ. SER., 21.30 OPERNE ARIJE, SOPRANISTKA IRENA BAAR, 21.35 ČEZ PRAG, DOK. ODD., 22.25 MODROST KROKODILOV, ANG. FILM, 0.00 ARITMIJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 22.11.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PUJSA PEPA, RIS., 10.25 PENELOPA, RIS., 10.30 ANČINE NOGICE, RIS., 10.40 RISANKA, 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: ŠOLSKI NABIRALNIK, 11.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: VELIKI STROJI, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.25 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: KIČ, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 TISTA LEPA LETA, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 21.00 GUDURICA, EVROPA V MALEM, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.35 VOJNA SKOZI OBJEKTIV: POZICIJSKA VOJNA, DOK. SER., 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST: LED DIODE, 0.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.05 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
TOREK, 22.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.35 ARITMIJA, 14.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.05 NA OBISKU, 16.40 ZAPELJEVANJE POGLEDA: ALEN OŽBOLT IN ARJAN PREGL, DOK. SER., 17.10 NA VRTU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG: RAK, DOK. ODD., 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 CITY FOLK – LJUDJE EVROPSKIH MEST: ISTANBUL, DOK. SER., 20.25 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.45 NEMA SVATBA, ROM. FILM, 22.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.45 VIDEOZID, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 23.11.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: RESTAVRACIJA PRI PEPETU, OTR. SER., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: JABOLKA Z OREHI IN MEDOM, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 GUDURICA, EVROPA V MALEM, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST: LED DIODE, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 PROSLAVA OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA, 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: JAPONSKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRISELJENCI, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.35 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.25 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
SREDA, 23.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.55 VIDEOZID, 13.45 ONKRAJ OBZORJA, DOK. SER., 14.35 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 15.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ISTANBUL, DOK. SER., 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 ODBOJKA (M), KVALIFIKACIJE ZA OI:  SLOVENIJA - PORTUGALSKA, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 JUDO: GRAND PRIX, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: EUROPEAN JAZZ ORCHESTRA, NINA STRNAD IN TADEJ TOMŠIČ, 0.00 VIDEOZID, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 24.11.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 PRENOSNI TELEFON IN GOSPODAR REKE, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA, RIS., 12.00 POROČILA, 12.10 SLOVENSKI VODNI KROG: RAK, DOK. ODD., 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST: LED DIODE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 14.20 ZLATE ROKE, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 AKADEMIK KAJETAN GANTAR, SKICA ZA PORTRET ZOISOVEGA NAGRAJENCA ZA ŽIVLJENJSKO DELO, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 BABILON.TV: NOČ, 17.55 RAZJARNIKOVI V PROMETU: HITROST, TV NAD., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 RISANKA, 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 SVETO IN SVET, 0.25 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
ČETRTEK, 24.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 9.45 SOZVOČJA SLOVENIJE: LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 VIDEOZID, 13.35 MISIJA EVROVIZIJA, 15.10 KINGDOM, ANG, NAD., 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 UNIVERZA, 16.55 ODBOJKA (M), KVALIFIKACIJE ZA OI: SLOVENIJA - UKRAJINA, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ZOISOVE NAGRADE 2011, 21.10 KOMISAR REX: ŠOLA GROZE, ITALIJANSKO-NEMŠKO-AVSTRIJSKA NAD., 22.00 GEORGE GENTLY: V KRVI, ANG. SER., 23.35 VIDEOZID, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL

Hotel Majerik v Hévizu je razpisal tekmovanje za kulturne skupine, ki ohranjajo in negujejo plese in glasbo evropskih narodov. Na kulturno tekmovanje se je prijavila tudi gornjeseniška folklorna skupina v kategoriji narodnostni folklorni ples. 
Cilj prireditve je, da povezuje domače in zamejske narodnostne folklorne skupine, pevske skupine in ljudske pevce. Za organizatorje je pomembno, da se narodnosti, ki ohranjajo svoje tradicije, lahko predstavijo v okviru nekega festivala in spoznajo kulturo drugih narodov. Polfinale se je odvijal 6. novembra, ko smo se lahko predstavili v kulturni dvorani Mestne hiše v Hévizu. Naš  nastop je ocenila strokovna žirija. Maksimalno število točk je bilo 150. Komisija je nagradila našo skupino s 146 točkami, zato smo bili zelo veseli. Nastopajoči so prišli z vseh koncev države in so se predstavili s kvalitetnimi produkcijami. 
Serija tekmovanj v Hévizu se nadaljuje, razglasitev rezultatov bo predvidoma konec decembra.
Bettina Bajzek
članica Folklorne skupine Gornji Senik 





Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu