LETO IX.
3
marec 1983 glasilo szdl občine logatec
Ml ° L
ce
NOVICE
Delovni utrip OK SZDL Logatec
Za februar 1983 smo v programske usmeritve zapisali, da bomo izdelali programe koordinacijskih odborov in svetov pri P OK SZDL. Ta naloga ni bila uresničena in bo potrebno nekaj naporov, da se to čimprej opravi. Tudi delovanja Zveze društev prijateljev mladine nam ni uspelo vzpostaviti in bo to potrebno opraviti takoj na začetku marca, kajti iniciativni odbor je že formiran in naloge razdeljene. Uspešni pa smo bili pri ustanovitvi Društva invalidov, kajti ustanovni zbor bo 12. marca 1983. Uresničili smo tudi predvideni program izobraževanja delegatov, ki ga bomo glede na sprejete programske usmeritve nadaljevati.
Vidimo, da vseh zastavljenih ciljev nismo uresničili, zato bo potrebno neopravljeno delo opraviti v marcu.
Poleg uresničevanja sprejetih programskih usmeritev je OK SZDL pomagala pri organiziranju taborniške organizacije, katere ustanovni občni zbor je bil 28. februarja 1983. V tem času ie bila tudi letna programska seja RK SZDL, ki je ocenila svoje in naše delo in sprejela obvezujoč program dela. V februarju smo imeli tudi posvet s predsedniki krajevnih konferenc SZDL, na katerem smo se dogovorili o ustanavljanju vaških odborov in sekcij, o izvajanju akcije:
»88 dreves za tovariša TITA v vsaki KS«, o statutarni vlogi krajevne konference SZDL in nekaterih tekočih nalogah krajevnih konferenc, kot so: organiziranje javne razprave o osnutku zakona o invalidsko-pokojninskem zavarovanju ter o samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, in o izvedbi drugega ciklusa izobraževanja delegatov.
Sestal se je tudi izvršni odbor predsedstva OK SZDL, ki je sprejel zaključni račun in finančni načrt OK SZDL za leto 1983, ter oblikoval dnevni red
36. seje P OK SZDL Logatec. Dvakrat v tem mesecu se je sestal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL, ki je razpravljal o tekočih kadrovskih zadevah.
Sestal se je tudi koordinacijski odbor za planiranje, ki je obravnaval samoupravni sporazum o usklajevanju načrta zaposlovanja v občini Logatec. Člani KO nanj niso imeli pripomb. Sestal se je tudi koordinacijski odbor za SLO in DS pri P OK SZDL Logatec, ki je sprejel načelne usmeritve akcije NNNP-83 in razpravljal o usmerjanju mladih v vojaške poklice. Svet za zdravstvo pa je na svoji seji razpravljal o organiziranju javne razprave o osnutku zakona o invalidsko-pokojninskem zavarovanju, ki bo izvede-
na v vseh temeljnih sredinah in imenoval aktiv razlagalcev tega zakona, ki se bodo udeležili razprav v krajevnih skupnostih.
Poleg naštetih sta»bila sklicana tudi KO za uvajanje COŠ, ki naj bi razpravljal o delovanju in problematiki COŠ, pa ni bil sklepčen, in KO za družbenopolitično izobraževanje, ki naj bi poskrbel za koordinirano izobraževanje delegatov in se dogovori še o nekaterih aktualnih problemih na tem področju. Vendar pa tudi ta ni bil sklepčen.
Pri tem je zopet potrebno pozvati vse delegate, ki so delegirani iz svojih sredin v organe predsedstva OK SZDL, naj se sej udeležujejo.
Zadnji dan februarja 1983 pa je nadzorna komisija pregledala poslovanje občinske konference SZDL Logatec.
Jakob Kokalj
36. seja predsedstva OK SZDL Logatec
Na tej seji je tekla razprava o delu COŠ na OŠ 8 talcev in OŠ Edvarda Kardelja Logatec. O delu celodnevnih osnovnih šol na nižji stopnji (1 -4 r) sta poročala ravnatelja obeh šol.
Poudarjeno je bilo, da je celodnevna'osnovna šola v času od 1. septembra dalje uspešno opravila svoj namen, pri čemer je bila dobrodošla ugodna kritika s strani staršev na roditeljskih sestankih oz. govorilnih urah. Delovnik za otroke v COŠ je sicer zlasti za nižjo stopnjo (V do
2. r.) nekoliko uspešnejši, za učence
3. in 4. r. ne predstavlja prevelike obremenitve. Tudi delo učiteljev v COŠ je bolj naporno in odgovorno. V pripravah na COŠ sta se obe šoli povezali, da je lahko delo normalno steklo, vendar so kljub temu še.težave, na katere so opozorili predstavniki obeh šol, kot so: prevoz učencev v smeri Logaške Žibrše, Grčarevec, Veharše in Hotedršica; pridobivanje zunanjih sodelavcev, pri čemer bi bilo potrebno urediti nagrajevanje le-teh, saj jih pri nas nagrajuje ustanova sama; kuhinja na OŠ 8 talcev ne ustreza sanitarnim predpisom; slabo je bilo ocenjeno
delo KO za COŠ pri OK SZDL; premalo je učnovzgojnih učil itd. Premalo je še sodelovanja kraja s COŠ. V COŠ 8 talcev je bil uspeh 100 %, COŠ Edvarda Kardelja pa so razen enega izdelali vsi učenci.
Poleg poročila o delu COŠ je predsedstvo obravnavalo in spreje-
lo predlog samoupravnega sporazuma o razvijanju prostovoljnega dela v občini Logatec. Nekaj več razprave je bilo o združevanju sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti, kjer aneks k samoupravnemu sporazumu predvideva 25 % porast - torej s sedanjih 480 din na delavca na 600 din. Predsedstvo je ocenilo, da je potrebno IS SO Logatec podpreti pri tej akciji, saj bi v nasprotnem primeru krajevne skupnosti imele velike težave pri uresničevanju programov.
Obravnavan in sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o usklajevanju načrta zaposlovanja v občini Logatec, ki ga bodo sprejele TOZD, samoupravne organizacije, skupnosti in OSS. S tem sporazumom namreč podpisniki v okviru skupnosti za zaposlovanje Logatec usklajujejo svoje potrebe po delavcih z dejanskimi kadrovskimi in dohodkovnimi možnostmi za pokrivanje celotnih družbenih stroškov zaposlovanja.
Občinski sindikalni svet je podal informacijo o poteku razprav o osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Pripombe bodo zbrane do 4. marca. Rečeno je tudi bilo, da razprava poteka premalo koordinirano
Glede izobraževanja je bilo dogovorjeno, da poteka na enak način -na sejah delegacij - kot januarja. Pri tem pa je bilo opozorjeno, da delegati koordinacijskega odbora za družbeno-politično izobraževanje ne hodijo na seje tega organa pri OK SZDL Logatec. Zato bo potrebno ugotoviti vzroke in verjetno imenovati novo sestavo KO za DPI.
Jakob Kokalj
VABILO!
OK ZSMS LOGATEC vabi vse mladinke stare od 15 do 27 let, da se udeležijo rekreacije, ki bo ob petkih v telovadnici Oš »3 TALCEV«, ob 20. uri. Potrebujete le copate, dres ali trenirko in veliko dobre volje. Upoštevali bomo vaše želje, vi pa naše možnosti. Organiziramo lahko košarko, odbojko, »med dvema ognjema« In podobno.
Pridite vse, ki čutite, da imate zarjavele sklepe, odvečno težo in podobne težave.
Z rekreacijo, ki vam jo ponujamo, se boste vseh teh težav zagotovo rešili.
ŠPORTNI ZDRAVO!
KOMISIJA ZA TELESNO KULTURO OK ZSMS LOGATEC
LoflaSke
NOVICE 2
Novi načrti v TOZD-u Drobno
pohištvo
V TOZD-u Drobno pohištvo smo se odločili, da bomo začeli izdelovati nov program krivlje-nih stolov. Ti so v svetu poznani kot »Thonet« stoli. Proizvodnjo tega stila pohištva je na industrijski način razvil Mihael Thonet z Dunaja okrog leta 1830. Stil stola se od tistih časov ni bistveno spremenil, saj po dobrih 150 letih v svetu še vedno proizvajajo to pohištvo. Danes v svetu nastopa le nekaj pomembnih svetovnih proizvajalcev in je proizvodnja tega stila pohištva doma v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški in Italiji. Pri tem lahko povemo, da je vsa proizvodnja tega stola (pohištva) v Italiji skoncentrira-na v Furlaniji, ki proizvede v enem letu skupno 10 krat več sedežnega pohištva kot cela Jugoslavija v istem obdobju. Prodaja stolov bo v celoti namenjena za izvoz. V Jugoslaviji sta trenutno le dva proizvajalca tega pohištva. To sta »Stol« Kamnik in »Mundus« Varaždin.
Prisotna svetovna gospodarska kriza sili tudi TOZD Drobno pohištvo k uvajanju novega proizvodnega programa. V tem času je ponudba na svetovnem trgu večja kot povpraševanje, cene padajo, kupci zahtevajo kakovost, proizvodni stroški pa se ob tem večajo. Povpraševanje po »Thonet« programu pa v tej gospodarski krizi na svetovnem tržišču ne upada. Trgovci celo povedo, da lahko prodajo vse, kar lahko dobijo od proizvajalcev tega pohištva. Ponudba pa je omejena zaradi določenih proizvodnih pogojev.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj proizvajalci pohištva ne proizvedejo več tega pohištva, če je že povpraševanje tako visoko. Proizvodnja je omejena zaradi dveh ali treh omejitvenih dejavnikov v proizvodnem procesu. Prvi dejavnik je izbor surovine, saj za proizvodnjo »Thonet« pohištva uporabljamo
Elektronlk servis Cankarjev trg 3 Vrhnika
Od 1. marca 1983 dalje popravljam:
mlado in lepo raščeno bukovino. Drugi omejitveni dejavnik je parjenje, krivljenje in sušenje naslonjal - zadnjih nog, ki so izdelane iz enega kosa lesa. Kot tretji omejitveni dejavnik lahko smatramo tudi težavno brušenje zakrivljenih okroglih naslonjal, za kar se v sodobnem proizvodnem procesu uporablja posebne stroje.
Tehnologi TOZD-a Drobno pohištvo so že izdelali tehnologijo za proizvodnjo »Thonet« stola. Rešili so tudi večrno tehnoloških vprašanj, ki so pomembna za naš primer proizvodnega procesa ter opravili že nekaj poskusov izdelave proizvodno zahtevnih elementov stola. Tako že razpolagajo z izkušnjami za nadaljnje usmerjanje razvoja in proizvodnje stola.
Za proizvodnjo »Thonet« stolov bomo potrebovali nekaj novih posebnih strojev. Poleg zagotavljanja kvalitetne surovine, ki jo v logaškem gozdnem bazenu ni dovolj, imamo pri nabavi strojev še največ težav. Potrebovali bomo 6 ali 7 novih strojev, dva bomo izdelali doma v KLI-ju v mehanični delavnici TOZD-u ESO, enega bo izdelala tovarna Iskra, ostale stroje moramo kupiti v tujini - 3 v Italiji in enega v ZDA. Trenutno je težava v tem, da je ZIS sprejel ukrep o prepovedi uvoza opreme v letu 1983 in 1984, razen nekaj izjem. Računamo, da bo ZIS delno sprostil uvoz opreme vsaj za tiste organizacije združenega dela, ki večji del svoje proizvodnje usmerjajo v izvoz ter ga z novimi naložbami v osnovna sredstva lahko še povečajo.
V DO KLI smo izdelali rokovnik za začetek proizvodnje »Thonet« stolov. V načrt se vključujejo, poleg tehnološkega oddelka TOZD-a Drobno pohištvo, tudi druge službe kot nosilci posameznih nalog. Po rokovniku naj bi do junija 1983 opravili naslednje najpomembnejše na-
loge: določili konstrukcijo stola, izdelali potrebne naprave in šablone za proizvodnjo stola ter izdelali in nabavili najpotrebnejše stroje. Julija bi sledila poskusna proizvodnja in jeseni tega leta naj bi stekla redna proizvodnja približno 2000 stolov na mesec. Tehnične in proizvodne probleme bomo rešili. Ostaja največja težava nabava kvalitetne bukovine. Za premagovanje teh težav pričakujemo pomoč ne samo gozdarjev v Lo-
tehnične kulture
Po dolgih priprevah predvsem administrativnega značaja, Je bila 8. februarja sklicana ustanovna skupščina modelarsko maketarskega kluba Logatec. Zamisel o ustanovitvi kluba se je porodila v glavah peščice mladih, ki so se že doslej aktivno ukvarjali na tem področju, vendar pa niso bili organizirani. Kot Je že navada, smo na ustanovni skupščini sprejeli pravila modelarsko maketarskega kluba, programske zasnove In program dela za letošnje leto ter izvolili vodstvo.
Predsednik je postal Bogo ŠTEMPIHAR, ki se Je že doslej precej ukvarjal z letalskim modelarstvom, za tajnika je bila Izvoljena Zvonka LOŠT-REK, za blagajnika pa Niven PLEČNIK. V upravnem odboru sta še vodji obeh sekcij (modelarske In maketarske) In dva člana, funkcije članov nadzornega odbora pa smo zaupali starejšim. Predsednik Je Viktor ŠEN, člana pa Janez
1. Organizacija razstave izdelkov s področja letalskega in ladijskega modelarstva v sklopu prireditve »Dnevi kulture mladih«
ROK: marec
2. Organizacija modelarskega tečaja na osnovi šoli »8 talcev« in vodenje tečaja
ROK: marec
3. Organizacija In Izvedba tekmovanja letalskih in ladijskih modelarjev, članov kluba In tečajnikov po končanem tečaju
ROK: Junij
gatcu, temveč tudi izven Logatca.
Na svetovnem trgu se »Thonet« stoli dobro prodajajo, cene so visoke in s tem je lahko dober tudi dohodek, če le niso proizvodni stroški previsoki. Ti stoli imajo še to prednost, da se z njihovo prodajo lahko veže prodajo stolov ostalih programov, ki se zaradi ostre konkurenčnosti slabše prodajajo.
Samo Oblak, dipl. ing.
ŠTEMPIHAR In LIH KAUČIČ. Tako kot večina novo ustanovljenih klubov Je tudi naš že v začetku naletel na prostorske In finančne težave. Prve smo začasno rešili tako, da smo se povezali z vodstvom osnovne šole 8. talcev. V učilnici za tehnični pouk bomo vodili tečaj za učence osnovne šole in sestavljali tudi svoje modele, za denarno pomoč pa smo zaprosili oddelek za LO in občinsko konferenco ZSMS, ki sta nam obljubila določena sredstva. Finansiranje pa bo treba rešiti sistemsko, saj samo s temi sredstvi in s članarino ne bomo mogli pokriti vseh izdatkov.
Ob tej priložnosti pozivamo vse mlade, ki jih zanima področje modelarstva in maketar-stva, da se včlanijo v naš klub. Skupaj bomo lažje premagali težave pri nakupu materialov In opreme, pa tudi - več glav več ve.
Marko KEK
4. Priprava In ureditev prostorov kluba, nakup opreme In materiala
ROK: februar - april
5. Eksibicij8ki nastop letalskih modelarjev v okviru občinskega praznika
ROK: september
6. Nadaljevanje modelarskega tečaja na osnovni šoli ROK: september - oktober
7. Ogled modelarskih tekmovanj in eventuelna udeležba članov kluba, ki Jih organizirajo ostali klubi In ZLOS
1. računalniške stroje
2. črno-bele TV sprejemnike
3. radio aparate
4. avto radioaparate
5. magnetofone - gramofone
6. HI-FI naprave
7. žepne računalnike
8. male gospodinjske aparate
Po 1. maju 1983 sprejemam v popravilo tudi barvne TV sprejemnike. Če nimate prevoza, sprejemam naročila na tel. St. (061) 328-412 od 12.00 do 14.00 ure.
Do 25 km nudim brezplačen prevoz.
Nova dejavnost v okviru
Program dela modelarsko maketarskega kluba Logatec za leto 1983
Najtežja preizkušnja zadnjih
10 let
Poslovanje Gradnika v letu 1982
Omejevalni zategljajl
V letu 1982 smo v Gradniku gospodarili po samoupravno sprejetih načrtih in sporazumih. Ob tem pa moramo ugotoviti, da je bilo v tem letu gospodarjenje uokvirjeno z dogovori in predpisi, ki so jih sprejemali in predpisovali forumi, kot so izvršni sveti, zbornice, sindikati ipd. Ti so v mnogočem omejili odločanje delavcev v naši organizaciji in celo onemogočali delo po sprejetih aktih o delitvi dohodka in čistega dohodka. V tem letu nas je prav gotovo najbolj prizadela omejevalna politika pri naložbah, uveljavitev določb zakona o stanovanjskem gospodarstvu in zamrznitev cen.
Omejevanje naložb smo pričakovali in smo bili nanj priprav-!jeni, nikakor pa nismo mogli pričakovati, da bodo tudi družbeno sprejemljive naložbe obravnavane administrativno tako togo, da je njih začetek praviloma padel v jesen, namesto v pomlad (mrliška veža, separacija, motel Lom, KLI).
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu je onemogočil gradnjo stanovanj za trg. Prehod na sistem investitorstva v Logatcu ni uveljavljen in tako vse finančno breme gradnje soseske S-1 leži na Gradniku. Obresti za sredstva pri tem močno najeda-jo naš čisti dohodek.
Zamrznitev cen, posebno v komunalni dejavnosti, je Gradniku močno oklestila realizacijo dohodka. O čem naj bi se delavci Gradnika pri tem samoupravno odločali, tudi če je med uporabniki dokajšnje razumevanje? te bi šlo pri komunalnem gospodarstvu za običajno poslovno dejavnost, bi se kar na mestu odločali za prenehanje in preusmeritev. V primeru komunalne oskrbe prebivalstva pa so delavci z vso odgovornostjo v letu 1982 pa tudi vsa leta nazaj prevzeli breme na svoja ramena.
Planske premene
V takih pogojih smo v polletju morali spremeniti plan. Načrtovali smo bistveno manjši prihodek in dohodek. Delitev čistega dohodka smo naravnali tako, da ob koncu leta 1982 nismo prekoračili z družbenim dogovorom določenih sredstev za izplačilo osebnega dohodka.
Odločali smo o delitvi sredstev za skupno porabo, o nabavah osnovnih sredstev, o stanovanjskih  posojilih, spremenili
pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. V teh odločanjih smo bili aktivni in prizadeti; Ko smo odločali o sredstvih, ki jih združujemo v raznih SISIH pa smo z apatijo sprejeli ponujene predloge. Razlogi so znani: z goro papirja obravnavani predlogi in razlogi, ne najbolj jasni argumenti, dolgovezne seje ipd. Zato odločanje v delegacijah ni zaživelo.
Obeti sovlaganj
V letu 1982 smo se odločili za sovlaganje na podlagi dohodkovnega odnosa v dveh primerih.
Vložili smo dva milijona din za proizvodnjo siporexa in osem milijonov din za naložbo na KLI-ju.
Cilji obeh sovlaganj so različni. V primeru siporexa gre za zagotovitev surovine, v primeru KLI ja pa smo ugotavljali več razlogov: tu gre zlasti za uvedbo nove proizvodnje v Logatcu, za večanje izvoznih možnosti, kar bi tudi Gradniku zagotavljalo del dohodka v devizah; videli pa smo tudi možnost poživitve naložbene dejavnosti, ki nam bo v letih 1983 in 1984 omogočila več dela.
Zastajajoči kazalci
Kazalce, ki zgovorno pričajo o našem poslovanju, lahko razberemo iz finančnega poročila. Osnovna ugotovitev je, da smo presegli rezultate iz leta 1981, vendar manj, kot je znašala inflacija. Tudi z rebalansom določenih nalog nismo dosegli plana, vendar so odmiki majhni (dohodek 99 %, ČD 94 %, OD 98 %). Te zastoje lahko pripišemo nerealizaciji komunalnih plačil. Pri doseganju poslovnih rezultatov je zelo pomembno to, da smo v letu 1982, čakaje na začetek obsežnejših del, izdelali za občutno vrednost naprav, opreme in obnovitev za naše lastne potrebe. Tako smo sicer izvedli nujna opravila, ki smo jih v prejšnjih letih odložili in pripravili vse potrebno za povečanje zmogljivosti v betonarni. Posodobili smo opremo železokrivni-ce, deponije peska v betonarni, postavili rezervno betonarno, preselili delavnice, uredili steze za proizvodnjo blokov in izdelali nove kalupe za odlitke, sejalno napravo v kamnolomu, vibracijsko mizo in drugo opremo. To obrnjenost k sebi smo lahko prenesli le preteklo leto, pri tem smo tudi povsem izkoristili naše finančne možnosti.
Zaloge In zaloge
Posebno poglavje v naši poslovnosti velja zalogam, ki so najmočnejše predvsem v stanovanjski gradnji in komunalnem opremljanju. Te so glede na lansko leto narasle za 21 %. Vzrok tej rasti so predvsem vlaganja v opremo soseske S-1, kjer smo vselili šele prvi stanovanjski blok. Polovica povečanja gre na rovaš sredstev, ki bi jih kupci morali dobiti po razpisu stanovanjske skupnosti Logatec že v letu 1982, pa razpis v tem letu ni bil realiziran. Analiza zalog kaže, da bodo zaloge do vselitve bloka H, ki je v gradnji, aktivirane. Nove zaloge pa bodo nastale le v primeru, če bo kasneje še možna gradnja za trg.
Komunalna izguba
Zaradi zamrznitve cen in zaradi nerešenih vprašanj v komunalnem gospodarstvu imamo ob koncu 1982. leta nepokritih zaokroženo 4,640.000- din stroškov, ki gredo na račun upravljanja in vzdrževanja komunalnih naprav in komunalnih storitev. Del teh stroškov smo razmejili zaradi posegov dolgoročnejše narave, del pa je ostal nepokrit. Prav gotovo je, da nam je kritje vseh zalog in razmejenih stroškov manjkajo obratna sredstva, zato so plačila z menicami in izposojenim denarjem tudi povzročila izredno visoka obrestna bremena.
Najtežje leto, toda še vedno zadovoljivo poslovanje
Leta 1982 je bilo za Gradnik najtežje leto zadnjih 10 let. Naša srednjeročna usmeritev v večanje proizvodnje prefabrikacije izdelkov iz betona in armiranega betona je v letu 1982 bila izpeljana le do polovice. V težkih pogojih smo prav v preteklem letu ta prehod pospešili, vendar sadov tega v preteklem letu nismo užili. Uvedli smo proizvodnjo montažnih elementov, pospešili proizvodnjo zidnih blokov in pri njih dosegli skoraj 100 % večji fizični obseg kot v letu 1981. Končujemo separacijo v kamnolomu, kjer nameravamo proizvajati kakovostne peske, tudi za nadaljnji razvoj proizvodnje betonskih izdelkov.
Kljub vsem navedenim zagat-nim razmeram lahko ocenimo naše poslovanje v letu 1982 kot zadovoljivo. Rezultati so doseženi brez bistvenega povečanja cen, saj smo uveljavili 15 % višje cene, gramoza, betona in betonskih izdelkov le za polovico leta in 15 % višje komunalne tarife šele od septembra dalje. Operativa je svoje delo začela in izvajala po cenah, ki so bile
oblikovane v prvih pomladanskih mesecih. Cene surovin in energije, predvsem pa cene kooperantskih storitev so naraščale bistveno hitreje, kar dokazuje večja rast porabljenih sredstev.
V nadaljnjih prizadevanjih bomo uspešni kljub ostri bitki za delo, če bomo delali složno, kakovostno, hitro in gospodarno.
Rafael Usenik
Veleslalom na Kopah
Šestič letos je bil na Kopah veleslalom obrtnikov in delavcev. Logačani smo se ga udeležili z osemčlansko tekmovalno skupino. Razpis je opredelil pet moških in štiri ženske kategorije. Sodelovali smo v štirih moških. Ekipa za vsako starostno skupino šteje po dva tekmovalca, tako se je bilo kar težko odločiti za selekcijo v nekaterih, predvsem mlajših kategorijah.
Tekmovanje je bilo dobro organizirano, imelo pa je občutno pomanjkljivost: ista proga za vse moške kategorije je ob koncu predstavljala že pravo nevarnost, saj je pomanjkanje snega onemogočilo kakovostno pripravljeno progo. Uvrstitve naših predstavnikov so bile odsev možnosti. Sicer pa je šlo predvsem za srečanje, za rekreativni nastop, za nova poznanstva in znanstva. Najboljši pa so dobili tudi medalje. Jag0
Novo vodstvo
obrtnega
združenja
Člani logaškega obrtnega združenja so na občnem zboru sredi decembra izvolili novo vodstvo združenja. Predseduje mu Vlado Puc - ključavničar iz Hotedršice, podpredsednika sta Franc RUDOLF - ključavničar s Kale in Alojz Molk - mizar. V izvršnem odboru so še. Janez Zelene, Janez Šen, Berto Menard, Janko Petkovšek, Janez Oblak in Rajko Žakelj.
Združenje je v svoj štiriletni delovni načrt zapisalo nekaj posebnih nalog, ki jih bo skušalo uresničiti: sprejem plana razvoja malega gospodarstva, osnovanje splošne obrtne zadruge, pridobitev poslovnih prostorov zanjo in oblikovanje sklada za premostitveno kreditiranje obrtnikov. Poleg tega naj bi Logača-nom pokazali razvoj in stanje obrtnih dejavnosti.
Upamo, da bo z zavzetim delom funkcionarjev in članov združenja te naloge moč uresničiti.
Konkretne naloge borcev Dolomitskega odreda
Tudi v naslednji mandatni dobi bo odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda, ki ima domicil v naši-občini vodil tov. Franc DOLENC-Peter. Tako so sklenili na nedavni seji odbora, na kateri pa so sprejeli tudi program dela za leto 1983.
V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami domicilne občine Logatec bodo vsestransko sodelovali pri praznovanju občinskega praznika ki bo letos združen s IV. srečanjem borcev in aktivistov Notranjske, predvsem pa bo občinsko praznovanje posvečeno 40-letnici množičnega odhoda Logača-nov v partizane in ustanovitvi Logaškega bataljona
Obnovili bodo tabor Logaške partizanske čete v Žibršah in sodelovali pri organiziranju in izvedbi množičnega pohoda »Po poteh Logaškega bataljona«.
SO Vrhnika bo odbor predlagal poimenovanje ceste, poleg katere je padel prvi komandant Dolomitskega odreda Franc BUKOVEC-Joie JEŽEVNIK v Vnanjih goricah, po temu heroju,
Odveč je pisati v Logaških novicah ali v kakšnem drugem javnem glasilu o zgodovini mladinskih delovnih akcij in o pomenu mladinskega prostovoljnega dela. Vendar pa zasluzi sprejem oziroma sprejemanje samoupravnega sporazuma o razvijanju prostovoljnega dela v občini Logatec, da o tem spregovorimo nekaj besed.
Res je, da je delo mladih v brigadah prostovoljno, vendar pa je treba zagotoviti tudi tudi nekaj sredstev za opremo brigadirjev, za tehnična sredstva, športne rekvizite, zdravstveno zaščito in tudi za prevoz brigadirjev do naselja mladinske delovne akcije, ki predstavlja ponavadi tudi največji strošek. Zadnjih šest let, odkar organizira OK ZSMS svojo brigado, smo problem finansiranja reševali s pokroviteljstvom. Tako so se v teh letih zvrstile kot pokroviteljice vse večje OZD v naši občini. Lani je bila pokroviteljica TOZD Valkarton, ki je prispevala 10 starih milijonov, vendar je delavski svet sprejel obenem sklep, da naj bi v bodoče reševali problem finansiranja na osnovi samoupravnega sporazuma, ki bi zajemal vse delovne organizacije in skupnosti v občini.
ki je 26. septembra 1942. leta izkrvavel na tem območju. Prav tako naj se tudi pionirski odred v OŠ Dragomer poimenuje tudi po odredu. Tudi tradicionalni smučarski tek v Logatcu naj bi preimenovali v smučarski tek Dolomitskega odreda. V sodelovanju SO Ljubljana Vič-Rudnik bodo postavili spominska obeležja na KLJUČU, kjer je 18. decembra 1942 bil zmagoviti boj 2. bataljon odreda v Brezni-ci pa spominsko obeležje, kjer je 22. marca 1943 padlo 9 borcev odreda Prav tako tudi na Malem Ključu, kjer so dolomitski partizani bili uspešno borbo z okupatorjem in domačimi izdajalci 7. maja 1942.
Sprejeli so tudi skupno stališče o vsestranskem sodelovanju borcev pri pisanju in oblikovanju kronike za območje logaške občine, prav tako pa bodo zagotovili kar največjo udeležbo na osrednji slovenski proslavi -40 letnici ustanovitve IX. korpusa ki bo jeseni v Novi gorici, v čigar sestavu so bili tudi Dolomitski odredi.
Roman STANA
Po poletju, ko so se brigadirske aktivnosti zaključile, smo na OK ZSMS pripravili osnutek samoupravnega sporazuma (SaS) in ga 3. novembra posredovali tistim, za katere smo smatrali, da bi morali pri razvijanju prostovoljnega dela sodelovati, bodisi s finančne, bodisi z vsebinske plati. Rok za obravnavo SaS je bil sicer res kratek (20. 11.), vendar smo postavili takega namenoma, da se ne bi obravnave zavlekle v leto 1983.
Žal se je zgodilo prav to, poleg tega pa nekateri sploh niso odgovorili na naš dopis. Vseeno pa smo v začetku januarja 1983 pripravili predlog SaS, v katerem smo upoštevali vse pripombe, ki so se izoblikovale v tem času. 27. 1. 1983 smo poslali predlog sporazuma v obravnavo in postavili rok - 1. 3. 1983.
Bogatejši z izkušnjami iz obravnave osnutka SaS nismo bili preveč razočarani, ko smo do omenjenega roka dobili 10 pristopnih izjav od pričakovanih 42. Za nekatere podpisnike sicer vemo, da so predlog sporazuma obravnavali in še niso poslali pristopne izjave (npr. vsi TOZDi KLI-ja) drugi so se že strinjali z osnutkom, kljub temu pa bi morali dobiti pristopne izjave še 22 podpisnikov.
Nočemo napihovati cele stvari, menimo pa, da je zelo neodgovorno tako obnašanje posameznih podpisnikov, (ali pa ne želijo biti podpisniki?), saj je od sredstev, ki jih načrtujemo s SaS odvisna udeležba naše MDB na mladinski delovni akciji. Ob tem moramo povedati še, da bomo na osnovi tega SaS (če ga bodo podpisali vsi predlagani podpisniki) zbrali približno 15 starih milijonov kar pomeni približno 5 novih dinarjev na zaposlenega mesečno. To pa ne bi smel biti vzrok, da posamezni podpisniki ne pristopijo k sporazumu, čeprav se zavedamo hudih gospodarskih časov. Vendar pa ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na delo, ki ga mladi
Kaže, da je bila ugotovitev, da so mladi slabo informirani o dejavnosti pohodne enote v lanskem letu, ki so jo mladi izrekli na letošnjem prvem sestanku, pravilna saj se nas je na drugem sestanku 3. 8. 1983 stiskalo v prostorih občinske konference ZSMS kar 31 (vabljenih je bilo 40 mladih). Tokrat smo pregledali sklepe prvega sestanka in ugotovili, da smo bili kar delovni, saj smo opravili večino nalog, le skupina, ki je bila določena da obišče vsa obeležja NOB v Logatcu zaradi visokega snega naloge ni mogla opraviti. S predstavnikom Planinskega društva Logatec smo uskladili termine posameznih pohodov,
Logatcu?
Nekateri da, večina ne! To bi bil najkrajši odgovor na to vprašanje. Dejstvo je, da v pismih, ki si jih izmenjujejo »naši« vojaki z domačimi, prijatelji ali dekleti, verjetno ni kaj prida napisano o stvareh, ki se dogajajo v Logatcu, pa naj gre pri tem za novice s področja kulture, politike, gospodarstva, ali s kakega drugega nevsakdanjega zelnika. Dejstvo pa je, da vsakega, ki nekaj mesecev ne vidi domačega kraja, živo zanima vse, kar se dogaja. Če smo malce banalni, tudi to, kdo je podpisnik posameznega samoupravnega sporazuma. Iz razgovorov s fanti, ki so odslužili vojaški rok in so v tem času prejemali Logaške novice namreč vemo, da so prebrali sleherno stran, ne glede na to, kaj je pisalo in čeprav tisti, ki živimo v Logatcu, ne vemo povedati o njih nič dobrega.
opravijo na mladinskih delovnih akcijah. Samo v Sloveniji so v letu 1982 mladi na petih republiških in petih zveznih delovnih akcijah opravili za približno 16 milijard dinarjev različnih del.
In na koncu, da nam ne bo kdo očital, da nismo konkretni in da govorimo samo v tretji osebi naj navedemo nekaj ne-podpisnikov tega prvega »mladinskega« samoupravnega sporazuma: Valkarton (predlagatelj sporazuma!), Konfekcija, osnovna šola 8 talcev (skrb za vzgojo mladih?), Komunalna skupnost, vse krajevne skupnosti razen KS Rovte in Tabora (kje bodo pa delovišča?).
Sekretar občinske konference: Marko KEK
člani pohodne enote pa smo se seznanili tudi z informacijami o prvem pohodu v okviru ljubljanske regije, ki bo 26. in 27. marca Startali bomo v Ljubljani, cilj pa je Ribnica ker bomo počastili spomin na bitko v Jelonovem žlebu, saj letos poteka 40 let od tega dogodka.
Evidentirali smo tudi člane ekipe, ki se bo udeležila tradicionalnega pohoda na Porezen, na koncu pa so nam vsi »povedali« tudi svoje številke srajc, saj bomo člane pohodne enote opremeili z uniformami.
Vsem, ki vas zanima pohod-ništvo, so vrata še vedno na široko odprta.
Marko KEK
Tako lahko vsak, ki se lahko vživi v vlogo mladega fanta nekje v Makedoniji, zaključi: seznanjati, obveščati naše fante, kaj je novega doma.
Tu pa sta vsaj dve vprašanji: prvo, kako to narediti in drugo, kdo naj to naredi.
Preden odgovorimo na ti dve vprašanji, moramo povedati, da to v bistvu že delamo, vendar obveščanje ne zajame vseh fantov, ki služijo vojaški rok. O podrobnostih malo kasneje, povrnimo se raje k prvemu vprašanju.
Odgovor je v bistvu preprost: vsem, ki služijo vojaški rok, je treba poslati nekaj, kjer bodo lahko prebrali, kaj se je zgodilo, se dogaja ali pa se bo v bližnji prihodnosti zgodilo v Logatcu.
In kaj je to nekaj? »Logaške novice« so v ta namen kar primerne in če bo njihova vsebina postala še zanimivejša, toliko
Neresnost ali nevednost?
So fantje, ki služijo vojaški rok, seznanjeni z dogajanji v
Novi pohodi so že tu
bolje. Vsi fantje, ki služijo vojaščino, so mladi, zato bi bilo zanje primerno tudi »Zrcalo mladih«. To je - za tiste, ki ne veste - glasilo občinske konference Zveze socialistične mladine Logatec, ki izhaja približno enkrat mesečno.
Literaturo smo našli, ne vemo Pa še za pošiljatenja in kako naj ta literatura »pride« do vojakov. Morda se zdi paradoksalno, toda mnogo lažje je s pošiljateljem, kot pa z načinom dostave časopisov. Pošiljatelj je bila in bo tudi v bodoče občinska konferenca Zveze socialistične mladine (OK ZSMS), ki je pač glede svoje vloge najbližja tem mladim fantom. Velika ovira, pa so naslovi vojakov. Nimamo namreč naslovov večine fantov, ki služijo vojaški rok in to po njihovi krivdi in po krivdi njihovih staršev.
Pred vsakim odhodom v JLA skličemo fante na posvet. Tu smo prisotni predstavniki OK ZSMS in oddelka za LO. Večina fantov, ki gre čez nekaj dni v JLA, se teh posvetov udeleži in tam jim vedno posebej naročamo naj takoj, ko pridejo v kasarno, pošljejo svoj naslov tudi na
OK ZSMS. Žal jih velika večina tega ne naredi.
Vendar s tem še ne bi bilo vse izgubljeno, če ne bi odpovedali tudi starši. Tudi njih namreč obvestimo, da želimo vsem, ki so v JLA, pošiljati Logaške novice in Zrcalo mladih in naj nam zato posredujejo točne naslove svojih sinov; vendar nam je do sedaj na poslane dopise odgovorila približno tretjina staršev. Zakaj tako, ne vemol
Upamo, da bo ta sestavek prebral kdo od staršev, ki ima svojega sina v JLA in nam bo posredoval njegov točen naslov. Razglednice      in pisma, ki nam jih pošiljajo vojaki namreč pričajo, kako zadovoljni so, ker lahko preberejo vsaj nekaj o Logatcu in njegovih prebivalcih. V pomoč staršem objavljamo seznam vseh, ki nam niso posredovali svojega naslova, pa tudi pismo vojaka Lojzeta, ki navedene trditve lepo ilustrira.
Prosimo, da poleg naslovov napišete tudi, kdaj približno se vrnejo domov, da jim ne bomo pošiljali Novic in Zrcala, ko bodo že doma. Naš naslov je: OK ZSMS Logatec, Notranjska 14.
Marko Kek
Uporabnost zemeljskega plina
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Uporaba zemeljskega plina je namenjena zlasti industrijskim in komunalno-stanovanjskim Potrebam.
Uporaba v industriji
V industrijski proizvodnji nam zemeljski plin pomeni veliko več kot le energetsko gorivo. Znana je njegova predelava v Lendavi v metilni alkohol - metanol, ki je odlično topilo pri Proizvodnji barv in lakov. Uporabnost materiala se izkaže še Pri transportu zemeljskega plina. Majhni dodatki metanola Preprečujejo zmrzovanje plinovodov in plinovodnih naprav.
Predeluje ga tudi Belinka v Ljubljani v vodikov peroksid (prekis) - tega pa uporabljamo kot močno oksidacijsko sredstvo. Dragocena je njegova uporaba v zdravstvu kot razkužilo, naš nežni spol ga uporablja za prelevitev iz rjavolask v pla-volaske. "\
Zemeljski plin vsebuje še pline etan, propan, butan etilen in Propilen, ki ju uporabljamo za izdelavo plastičnih mas.
Pomembno vlogo ima zemeljski plin v železarstvu pri proiz-
vodnji plemenitih jekel. Vsebuje mali odstotek žvepla - kar je pogoj za jeklo odlične kvalitete.
V industriji gradbenih materialov povečuje zemeljski plin kot gorivo v pečeh proizvodnjo tudi do 30 % in istočasno izboljšuje kvaliteto izdelkov.
Pretežni del zemeljskega plina pa porabi industrija za gorivo parnih kotlov, za proizvodnjo tehnološke pare in za ogrevanje proizvodnih prostorov.
Velja poudariti, da je pri uporabi zemeljskega plina izkoristek toplotnih naprav za 5 - 10 % večji kot pri uporabi tekočih ali trdih goriv.
Uporaba za komunalne in stanovanjske potrebe
Tu ima zemeljski plin izjemne prednosti. Zelo majhen odstotek žvepla vpliva na čistost ozračja v zimskih mescih. Ljubljana npr. ima v eni kurilni sezoni 3000 ton žveplovega dioksida manj v ozračju pri kurjenju s plinom. V mestih, kjer je zemeljski plin napeljan v stanovanjsko naselje, omogoča potrošnikom popolno oskrbo s toplotno energijo. Z mestno napeljavo se iuognemo nepravilnemu - večkrat nevarnemu skladiščenju plina v jeklenkah.
SEZNAM MLADINCEV, KI SLUŽIJO VOJAŠKI ROK IN KATERIH NASLOVOV NA OK ZSMS NIMAMO
V JLA odšli aprila 1062:
Šemrl Drago, Blekova vas 20 Treven Slavko, Partizanska 12 Brus Andrej, Novi svet 9 Gantar Benjamin, Vilharjeva 6 Meze Peter, Stranska pot 5 Zgonec Tomo, Jamnica 15 Gorše Stanko, Tovarniška 18 Krička Mladen, Naklo 21 Štirn Bojan, Jačka 27 Petrovčič Franci, Ul. Dolomit, odreda 5
V JLA odšli julija 1982:
Treven Konrad, Zaplana 58 Cempre Andrej, Tržaška 40 Bečaj Franc, Tovarniška 14 Mihevc Boris, Poštni vrt 16 Rupnik Matija, Jačka 41 Brenčič Edo, Gorenjska c. 24 Petrovčič Matjaž, Hot. Žibrše 43 Čuk Marjan, Klanec 2
V JLA odšli oktobra 1982:
Ržek Gorazd, Laze 73 Gantar Boris, Naklo 14 Geohelli Darjan, Tovarniška 22 Jerina Ciril, Ograde 30 Malavašič Vinko, Rovtarska 42 Janjič Srečko, Tovarniška 14 Pfajfar Janez Tržaška 132
V JLA odšli januarja 1963:
Molk Stanko, Tržaška 105 Kobal Andrej, Laze 2 Slabe Branko, Petkovec 16 Rose Miran, Zadružna 7 Treven Janez, Rovta 102 Rupnik Marko, Rov. Žibrše 17 Trček Darko, Tičnica 6 Merlak Stanislav, Rovte 105 Železnik Smiljan, Tovarniška 18 Skvarča Alojz Stara cesta 66 Kovač Stanislav, Stara cesta 3
VOJAKOVO PISMO
ZDRAVO!
Lep pozdrav iz Pule, kjer sem na služenju vojaškega roka. Sem v eni od enot RM (vojne mornarice) in sem na patrolnem čolnu. Tu mi dnevi minevajo zelo hitro, saj opravimo precej voženj ob naši modri meji. Na patrolnem čolnu sem lahko tudi delno spoznal življenjske naših pomorcev, ki so na vojaških ali civilnih ladjah. Imam dovolj prostega časa, da se lahko ukvarjam s športom, branjem in izobraževanjem.
Ko smo se vkrcali na ladjo sem mislil, da na njej ne bom mogel ostati dolgo in se privaditi na to življenje, vendar pa se sedaj ne bi vrnil v nobeno kasarno. Tu smo mornarji iz vseh republik in obeh pokrajin in to je velika priložnost za kovanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Ob tem pa spoznaš tudi veliko novih tovarišev in prijateljev.
Zelo sem bil presenečen, ko sem dobil list Zrcalo mladih in Logaške novice. Tako sem v celoti seznanjen z dogajanjem v svojem kraju. Obenem se vam opravičujem, ker se nisem že prej oglasil.
Vsem želim veliko uspeha pri izdajanju glasila Zrcalo mladih, ki je dobro sestavljeno in se iz njega spozna marsikaj zanimivega o življenju naših mladincev. Lep pozdrav!
Lojze
Pravšnja ekonomičnost plinske napeljave se pokaže šele v obsežnejših stanovanjskih soseskah. Namesto centralne kotlovnice za toplovodno ogrevanje, ki zahteva cel kup izoliranih cevi, položenih v posebne kanale, ki povezujejo posamezne objekte, nam zemeljski plin odpira možnost vgraditve pretočnih vodnih grelcev na strehi vsakega objekta, kar zelo zmanjša stroške naložbe, daje pa nam tudi direktne možnosti za kombinacijo uporabe energije s sončnimi kolektorji.
V tej smeri bomo morali še precej storiti, da bomo z razvojem ujeli dežele, ki take sisteme že na široko uporabljajo.
JAT
(Se nadaljuje)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
IVANE OSOLIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Logatca in Domžal za izrečene izraze sožalja, za darovano cvetje in vence Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu v njen zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo dr. SkvarCi za trud in skrb ob bolezni. Hvala kolektivu tovarne »He-lios-, jamarskemu društvu in pevcem za zapete žalostinke
Iskrena hvala vsem. ki ste nam karkoli pomagali
Žalujoči: Slavica z možem in sin Janez z družino
Živahna dejavnost TO Logatec ŠPORTNE
Poleg rednih nalog s področja vojaško-strokovnega usposabljanja, se v TO Logatec aktivno vključujemo tudi na druga' področja družbenega življenja v občini.
Najaktivnejši smo na športnem področju, kjer naše ekipe dosegajo odlične rezultate, kar pomeni, da je fizična pripravljenost pripadnikov TO naše občine dobra. Da je to res, se je izkazalo tudi na lanskoletnih urjenjih naših enot kjer so vsi sodelujoči, kljub napornim vsakodnevnim maršem in z ožuljenimi nogami, vzdržali do zaključka vaj.
Še naprej se bomo dobro fizično pripravljali in krepili športni duh, prijateljstvo in tovarištvo.
Da je taka usmeritev pravilna, najlepše potrjuje organizacija tekov SLO, s katero smo pričeli v lanskem letu. Prvih tekov SLO se je udeležilo 30 tekmovalcev, letos pa že 72 (tudi iz občin Vrhnika in Cerknica) Vzdušje na teh tekih je prijateljsko, ni pretirane tekmovalne zagrizenosti, pripadniki SLO pa se med seboj spoznavajo in navezujejo stike.
V moški konkurenci je bila letos prva ekipa TO Logatec, druga ekipa PM Logatec, tretja pa ekipa KO ZSMS Tabor. Še posebno razveseljivo je, da so se letošnjih tekov SLO udeležile tudi tri ženske ekipe.
Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta se je TO Logatec udeležila tudi mnogih drugih športnih tekmovanj: »Te-ritoriada Kamnik-82«.
»Teki TO Ljubljanske pokrajine«, kjer sta članska in mladinska ekipa prostovoljcev dosegli drugo mesto.
Smučarsko tekmovanje - teki »Po poteh partizanske Jelovice« v Dražgošah, kjer je moška ekipa dosegla 6. mesto med ekipami TO iz SR Slovenije in ostalimi ekipami iz drugih republik, ekipa žensk prostovoljk TO pa 4. mesto.
Udeležili smo se tudi športnih tekmovanj, v počastitev 22. decembra - dneva JLA, ki jih organizira garnizon JLA Vrhnika. Med ekipami JLA, TO in LM obeh občin smo dosegli skupno drugo mesto, posamično pa smo bili pri streljanju peti, v šahu prvi, v kegljanju prvi in v namiznem tenisu drugi.
Nismo sodelovali samo na športnih tekmovanjih, vključevali smo se tudi v ostale aktivnosti, pomagali pri organizaciji obrambnih dnevov, ki jih organizirajo osnovne šole, materialno, vojaško in strokovno smo po-
magali društvom in organizacijam ...
Ob dnevu OS vsako leto obiščemo nekaj šol, kjer učencem prikazujemo filme z vojaško tematiko (življenje v JLA, vojaški poklic ...). Leta 1981. smo obiskali osnovne šole v Rovtah, Vrhu nad Rovtami in v Lazah; lansko leto pa smo pripravili manjšo slikovno razstavo, razstavo orožja in opreme ter predvajali film v osnovni šoli »Edvarda Kardelja« v Gor. Logatcu.
V sodelovanju z OK ZSMS Logatec je bilo ob dnevu OS 22. decembru sprejetih v vrste TO tudi enajst mladincev in mladink prostovoljk. Ob tej priložnosti vabimo mladinke in mladince, da se v letošnjem letu v čimveč-jem številu vključijo v naše vrste.
Občinski štab TO Logatec aktivno sodeluje pri ustanovitvi strelske družine Logatec in vabi vse prijatelje strelskega športa, da se vključijo v delovanje strelske družine. Še posebej pa vabimo vse pripadnike TO.
V OŠTO Logatec bomo tudi letos nadaljevali s podobnimi aktivnostmi in jih razširili še na druga področja družbenega življenja.
K sodelovanju vabimo še posebej društva in organizacije (jamarje, tabornike), saj se njihova dejavnost lepo dopolnjuje
s SLO.
TERITORIALNA OBRAMBA LOGATEC
VESTI
Zaradi preobilice napak v prejšnji številki, ponovno objavljamo:
Lokve, 23. 1. 1983
Na množičnem 4. »lokvar-skem teku« na Lokvah nad Novo Gorico, ki se gaje udeležilo nad 100 tekačev, so člani SK Logatec dosegli izvrstne rezultate:
pionirke: 1. mesto      Mojce Usenik
2 mesto      Darja Preželi pionirji: 4 mesto      Marjan Na-
gode
eianice: 1 mesto      Milojka Cigale
Marko Dodlc Tone Nagode
Člani: 10. mesto
14. mesto 15 mesto       Srećko Brus 20. mesto      Andrej Fečur
Jezersko, 30. 1. 1983
Na Jezerskem, edini »snežni oazi« v Sloveniji sta smučarska zveza Slovenije in SK Triglav organizirala republiško prvenstvo za mladince. V kategoriji mlajših mladink je štafeta 3 x 5 km v sestavi Judita Sovan, Mojca Usenik in Mojca Šemrov dosegla peto mesto.
RAZPISUJEMO
vpis predšolskih otrok v starosti od 5 do 7 let v počitniško kolonijo, ki bo trajala 10 dni In sicer v času od 15. 6. 1983 do vključno 25. 6.1983. Otroci bodo nastanjeni v počitniškem domu ZZB NOV Banjole pri Puli.
Starši bodo morali prispevati k ceni oskrbnega dne od 126,00 do 210,00 din - odvisno od dohodka na družinskega člana.
Točen datum odhoda in povratka otrok bo določen kasneje, ko bodo zbrane prijave. Prav tako bomo starše pravočasno obvestili o vseh drugih pogojih (zdravniški pregled, oprema, itd).
Ker je število otrok, ki se bodo lahko udeležili letovanja, glede na finančna sredstva omejeno, bodo v primeru, da bo vpisanih preveliko število otrok, imeli prednost:
- otroci, ki niso vključeni v redno varstvo v VVZ;
- otroci iz socialno šibkejših družin;
- otroci, ki se v preteklih letih niso udeležili letovanja.
OTROKE LAHKO PRIJAVITE OSEBNO NA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC, NOTRANJSKA 14/1., NAJKASNEJE DO 29. 4. 19831
Rogla, 5. in 6. 2. 1983 - državno prvenstvo
Na Rogli sta SK Olimpija in SZS organizirala državno prvenstvo v tekih za mladince in člane. V soboto so bili posamezni teki in so naše tekmovalke v kategoriji mlajših mladink dosegle naslednje rezultate:
27. mesto Milojka Cigale
28. mesto Judita Sovan
29. mesto Mojca Šemrov
Še uspešneje pa so nastopile v nedeljo, ko je bil na sporedu štafetni tek 3x5 km. V postavi Judita Sovan, Milojka Cigale in Mojca Šemrov je logaška štafeta dosegla tretje mesto.
Občlce, 12. 2. 1983
V organizaciji časopisa TV 15 je bil v Občicah pri Dolenjskih toplicah »7. roški tek«. Po lanskem uspehu so imeli tudi letos tekači iz Logatca med 110 tekmovalci najboljše rezultate. Dosegli so zmago med pionirkami, drugo mesto med pionirji. To pa je bilo dovolj tudi za skupno zmago. Posamezniki so se uvrstili takole:
Mlajše pionirke:
1. mesto Nagode Brigita
2. mesto Nagode Jožica
Mlajši pionirji:
1. mesto Leskovec Marko
3. mesto Smole Jure 5. mesto Lukan Andrej
Starejše pionirke:
1. mesto Usenik Mojca
2. mesto Leskovec Irena
3. mesto Slabe Bernarda
4. mesto Prezelj Darja
5. mesto Malnar Melita
Starejši pionirji: 5. mesto Eržen Marko 12. mesto Nagode Marjan 16. mesto Malnar Albert
Bloke, 13. 2.1983 - Bloški teki
Na množičnem teku na Bloški planoti so med 1500 tekmovalci logaški tekmovalci dosegli zelo dobre rezultate: Pionirke na 7 km: 1. mesto Mojca Usenik 3. mesto Milojka Cigale
Pionirji na 7 km:
1. mesto Rafael Marn
Ženske na 15 km:
1. mesto Judita Sovan
2. mesto Mtojca Šemrov
Bohinjska Bistrica, 19. in 20. I 1983 - republiško prvenstvo
V Bohinjski Bistrici je bilo v organizaciji SK Bohinj priprav-
Ijeno republiško prvenstvo za Pionirske kategorije. Tekmovalci iz Logatca so dosegli naslednje uvrstitve:
Mlajše pionirke:
26. mesto Irena Leskovec
30. mesto Melita Malnar
Starejši pionirji:
16. mesto Rafael Marn
Starejše pionirke:
16. mesto Mojca Usenik
21. mesto Darja Prezelj
22. mesto Bernarda Slabe
V štafetnih tekih je štafeta mlajših pionirk v postavi Melita Malnar, Irena Leskovec in Nagode Brigita dosegla 10. mesto; Prav tako pa so dosegli 10. mesto starejši pionirji, ki so nastopili v postavi: Rafael Marn, peter Nagode in Alojz Molk.
Kočevje, 26. 2. 1983
Na I. teku »Po poteh roških odposlancev« v Kočevju so udeleženci iz Logatca dosegli take uvrstitve:
Mlajše pionirke:
13. mesto Irena Leskovec
16. mesto Melita Malnar
Starejše pionirke: 6. mesto Darja Prezelj
Starejši pionirji:
15. mesto Marko Eržen
Mlajši mladinci:
9. mesto Andrej Fečur
Pionirke:
1. mesto Mojca Usenik
2. mesto Darja Prezelj
Pionirji: 4. mesto Marjan Nagode
Članice: 1. mesto Milojka Cigale
Člani:
10. mesto Marko Dodič
14. mesto Tone Nagode
15. mesto Srečko Brus 20. mesto Andrej Fečur
Mladinke na 20 km:
1 • mesto Judita Sovan
2 mesto Mojca Šemrov
Mladinci na 20 km:
1. mesto Marko Dodič
Mladinke na 10 km:
1- mesto Irena Leskovec
2. mesto Darja Prezelj
Mladinci na 10 km: 2. mesto Tone Nagode elani do 40 let na 20 km: 2. mesto Srečo Brus
Hoče, 26. In 27. 2. 1983
V reprezentanco Slovenije v biatlonu za pokal republik in po-krajin je bil uvrščen tudi tekmovalec Rafael Marn iz logaškega Srnučarskega kluba.
Na samem tekmovanju je dosegel lep uspeh, saj je bil v posameznih tekih uvrščen na 6. mesto, v štafetnem teku pa je reprezentanca Slovenije, katere član je bil, dosegla 1. mesto.
8tarl trg pri Ložu, 27. 2. 1983
Meddruštveno kategorizacij-s^o tekmovanje za pokal Loža 'e Potekalo v izredno »težkem« snegu, saj je odjuga naredila Syoje. Manjša skupina tekaške sekcije (večina je bila na Tir-n°vskem maratonu) je dosegla v konkurenci 125 tekačev na-s|ednje rezultate:
M|ajši pionirji: |8 mesto Gregor Prezelj ^9 mesto Tomaž Skvarča 20 mesto Marko Leskovec
Doseženi rezultati članov skakalne sekcije SK Logatec na tekmovanjih februarja in marca 1983
Rezultati II. novoletnega teka v Logatcu:
Pionirke - 6 km
1. Nagode Brigita, Logatec
2. Eržen Marta, Hotedršica
3. Fečur Urška, Logatec Pionirji - 6 km
1. Fečur Andrej, Logatec
2. Moroz Srečko, Hotedršica
3. Malnar Albert, Logatec
T rim ženske - 6 km
1. Čufar Milojka, Podbrdo
2. Nevbauer Jasna, Ljubljana
3. Brenčič Ivanka, Hotedršica Trlm moški - 6 km
1. Velepec Uroš, Dol Beričevo
2. Kovač Polde, Podgorica
3. Sajovic Ivan, Logatec
Ženske do 30 let - 20 km
1. Sovan Judita, Logatec
2. Šemrov Mojca, Logatec
3. Dolenec Irena, Poljane Ženske nad 30 let - 20 km
1. Grom Mateja, Vrhnika
2. Leskovec Barbara, Logatec
3. Toplišek Roza, Ljubljana Moški do 40 let - 20 km
1. Melinc Darko, Kobarid,
2. Rupnik Benedikt, Črni vrh
3. Krajnik Marjan, Kobarid Moški nad 40 let - 20 km
1. Kavčič Peter, Tolmin
2. Roje Branko, Ljubljana
3. Toplišek Janez, Ljubljana
Kategorizirani tekmovalci - 20 km
1. Slabanja Robert Dol
2. Ivančič Franc, Rakek
3. Velepec Jure, Dol
Ljubljana 26. 2.
»Pokal Cockta« starejši cicibani GOSTIŠA Samo - 5. mesto RAZLOŽNIK Simon - 12. mesto CELARC Jure - 14. mesto
Žiri 20. 2. »Pokal Alpine« mlajši pionirji
GOSTIŠA Samo -11. mesto URBAS Rok - 14. mesto TRŽAR Boštjan - 17. mesto RAZLOŽNIK Simon - 27. mesto
starejši pionirji
GOSTIŠA Matjaž - 10. mesto
Lokve 26. 2. »Pokal Poldanovec« starejši pionirji URBAS Rok - 2. mesto SOVAN Klemen - 5. mesto TRŠAR Boštjan - 7. mesto
mladinci
KAVČIČ Peter - 2. mesto člani
DEBEVC Tone - 3. mesto MIHEVC Brane - 5. mesto
Borovnica, 6. 3. »Pokal Borovnica« pionirji
GOSTIŠA Matjaž - 1. mesto mladinci
KAVČIČ Peter - 1. mesto FERENC Tomaž - 2. mesto
Člani
URBANČIČ Marjan - 1. mesto DEBEVC Tone - 2. mesto MIHEVC Brane - 5. mesto
»Super veleslalom Kalce 83«
Zadnjo nedeljo v februarju so kalški mladinci na hudi strmini, ki bi tudi Križaju ustrezala, nad Hotenjsko cesto, priredili odprto tekmovanje v veleslalomu. Na hitri in dolgi progi z 32 vratci se je pomerilo prek 50 tekmovalcev, od katerih so se najbolje odrezali:
Kategorija nad 25 let:
1. Andrej ŠEMROV - Kalce
2. Miro ŠEMROV - Kalce
3. Matjaž BAJC - Kalce
Kategorija 15 do 25 let:
1. Andrej MODIC - Logatec
2. Andrej RUPNIK - Kalce
3. Peter RUPNIK - Logatec
Na nekoliko krajši progi pa so se kosali tudi najstniki do 15. leta. Najboljši so bili:
1 Bogdan MARKIČ - Hotedršica
2. Primož LUKANČIČ - Logarec
3. Boštjan RUPNIK - Hotedršica
Prepričan sem, da bodo mladi na Kalcah še kdaj organizatorji takšnega tekmovanja in da se ga bo ob malo večji obveščenosti udeležilo še več smučarjev.
Miro ŠEMROV
KOZMETIKA
NEGA OBRAZA IN TELESA Maruša Puc
Loka 14, LOGATEC
Odprto od 17. do 20. ure Sobota od 8. do 13. ure
Naročite se lahko osebno aH po telefonu 741-347
Ustvarjalno prijateljstvo
Iz logaške knjižnice
Boris Kralj Je razvnel mlade poslušalce, nič man] tudi Silvester Mihelčič (Foto: fotokrožek OŠ 8 talcev)
Iz pogovora z Borisom Kraljem
V počastitev obletnice Prešernove smrti smo na šoli »8 talcev« posvetili kulturni teden od 7. do 12. februarja. Prvega dne sta nas obiskala gledališki igralec Boris Kralj in glasbenik Silvester Mihelčič. Pripravila sta nam zanimiv enourni program: Boris Kralj je recitiral pesmi slovenskih pesnikov, predvsem Prešernove, Silvester Mihelčič pa je deklamacije povezoval z igranjem na elektronsko harmoniko.
Ob tej priložnosti sva Borisa Kralja poprosila za droben pogovor.
O svojih igralskih začetkih je pripovedoval gledališki umetnik, da sodijo že v drugo gimnazijo, v leto 1949, kot profesionalec pa je začel nekaj let kasneje, koje končal igralsko akademijo v Ljubljani, kjer je spoznal in do-
življal velikega prijatelja in učitelja Staneta Severja. Pripovedoval nama je tudi o tem, da je nastopal že v 27 filmih, v gledališču pa je oblikoval že 120 vlog, v televizijskih igrah je nastopil kar 140-krat sodeloval pa v 6000 (šesttisoč) radijskih oddajah. Najbolj všeč so mu nastopi v gledališču, čeprav sodeluje rad tudi v filmu. Prvi film, v katerem je sodeloval, je bil Jara gospoda, posnet po romanu Janka Kersnika. Najljubša filmska vloga pa mu je bila tista iz Okupacije v 26 slikah.
Gledališki umetnik je zaposlen v Drami Slovenskega gledališča v Ljubljani. Kolikor mu pač čas dopušča, se ukvarja z lovom. V trofejni zbirki šteje že 29 srnjakov, 9 jelenov, 7 gamsov in 3 divje svinje.
Ob koncu pogovora se nam je v pogovor pridružil tudi Silvester Mihelčič, ki nama je zaupal, da se ukvarja z glasbo že od svojega tretjega leta. Ko mu je bilo 7 let je začel igrati mali boben, v 5. razredu pa ga je oče začel učiti igrati harmonike, ki jo igra še danes. Kasneje je glasbo študiral na pedagoški akademiji. Zaposlen pa je v glasbeni šoli v Črnomlju. Znanstvo med Kraljem in Mihelčičem traja že dolgo, spoznala sta se bila v Novem mestu. Družno nastopata že 9 let; njun nastop pri nas je bil 235, kakor je pristavil igralec Boris Kralj.
Anita Rupnik Primož Tollazzi
Mladinska delovna akcija Ljutomer 83
Sedmo leto zapored se bo mladinska delovna brigada Logaški bataljon udeležila mladinske delovne akcije. Letos bo to MDA Ljutomer in spet bomo lahko občudovali pokrajino severovzhodne Slovenije. Do sedaj smo se namreč vedno udeleževali akcij v tem delu Slovenije razen leta 1980, ko smo bili na akciji v Srbiji.
Naj vam ob tej priložnosti predstavim občino Ljutomer, kjer bo prvič organizirana epubliška delovna akcija. Ljutomer obsega 17870 km' in ima nekaj preko 18000 prebivalcev, od katerih se jih skoraj polovico ukvarja s kmetijstvom. Občina spada med manj razvite v Sloveniji.
Želje po hitrejšem razvoju občine zavirajo velike težave na področju komunalne infrastrukture, predvsem vodovoda. Ker te težave občutijo najbolj v krajevni skupnosti Razkriž-je, ki je od Ljutomera oddaljena 8 km, bosta naselji delovne akcije in delovišče prav v tej KS.
Krajevna skupnost Razkrižje meji na občino Čakovec, s katero je Lju-
tomer pobraten. Krajevna skupnost s 1600 prebivalci obsega sedem naselij. Nekatere objekte družbenega standarda krajevna skupnost že ima (vrtec, osnovna šola s telovadnico in zdravstveni dom). Na to so krajani še posebno ponosni, saj so vse zgradili s samoprispevkom. Velika želja krajanov je, da dobijo v svojo KS tudi kakšen industrijski obrat, saj industrije sedaj praktično nimajo. Seveda pa morajo najprej dobiti vodovod, kajti deževnica, ki se sedaj zbira v vodnjakih, v poletnih mesecih ne zadošča niti za potrebe krajanov.
Njihove oče bodo zato uprte v brigadirje, od katerih pričakujejo veliko pomoč pri izgradnji vodovoda.
Krajevna skupnost Razkrižje zelo dobro sodeluje s KS Strigovo iz SR Hrvatske. Obe osnovni šoli sta pobrateni, otroci iz KS Štrigovo pa obiskujejo osnovno šolo v Razkrižju in obratno. Skoraj vse prireditve organizirata krajevni skupnosti skupaj. Zelo je razgibano delovanje DPO in društev, za kar so leta 1980 prejeli
Že večkrat smo pisali o naši knjižnici. Čitalnice, ki je sestavni del knjižnice, vam nismo še predstavili.
Kljub majhnemu prostoru in samo devetim sedežem je v čitalnici velik obisk in izposoja. Obiskujejo jo predvsem mladi bralci, saj jih je bilo lani kar 3036 ali 91 %. Pregledanih je bilo 9108 enot.
Tu lahko berejo strokovne in poučne knjige: Odkritja v slikah (18 knjig), Pisani živalski svet
Tu lahko berejo strokovne in poučne knjige:
Odkritja in raziskovanja (5 knjig), Ljudstva sveta (5 knjig), Umetnost v slikah (18 knjig), Pisani živalski svet (16 knjig), Živalstvo Evrope, Knjiga rekordov, Čudovita Jugoslavija, Slovenske gore, Vsa čuda sveta, Vulkani, Himalaja, Oceani, Sahara ... Bralci uporabljajo slovarje večjih evropskih narodov in leksikone, kot so:: Krajevni leksikon Slovenije (4 knjige), Leksikon športnih panog, Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, Vojni leksikon, Splošna enciklopedija. Razne informacije dobijo še v 36 revijah in časnikih. Časopise in časnike sposojamo tudi na dom (razen zadnje številke). Strokovnih in poučnih knjig večjega
formata praviloma ne sposojamo na dom.
Seznam revij in časnikov: Delo Mladina Komunist Pionir Naša obramba   Pionirski list Teorija in praksa Kurirček Glasnik Ciciban Logaške novice Življenje in tehnika
Zrcalo mladih Proteus Naš časopis Krila Knjiga Galaksija Obzornik TIM Sodobnost Sam Nova revija Zdravje Radar Naša žena
Raziskovalec Jana Kulturni život Teleks Ekran Stop Tribuna Burda Avto magazin Vez
Naši redni bralci vedo, da imajo druge knjižnice veliko več revijalnoga gradiva (npr.: Cankarjeva knjižnica na Vrhniki ima 79 naslovov, Idrija 108 naslovov).
Z izgradnjo nove knjižnice bomo pridobili večjo čitalnico (30 sedežev), popestrili bomo izbiro in s tem pritegnili še več novih bralcev.
M. Ž.
PRIJAVNICA
ZA   UDELEŽBO   NA   MDA  LJUTOMER 83
- - _ _'ime,priimek), /etim sodelovati z
MDB Logaški balalion v Času od 17.7. do 6.8.1983 na MDA Liutomer 83.
Rojentalsem
, moi naslov ie__
Do sedai sem sodelovallal na MDA
IH »"milj 81 SpISj ™"&| tUfli, uff" Ba ffl 11HP1 H H liafl mmm
El ŠPišl lUlE1 ArVP'l lEf'OO umi niui'  TBp  BH  tttf iiiuni    tttt HH BI «ffi "UllU  91 tttt* umni  ^^BBB^' ^^BBB^
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
J
Torta ali žganci?
Nafte ljudstvo ne mara takih reči, nafte ljudstvo nI zrelo za take r**l, ne ponujajte našemu ljudstvu torte, ko Je igancev vajeno! In res moderna ali klasična drama Izgine sramotno z odra, na °dru pe se prikaže domača umetnost, ki Ima na čelu zapisano Oeslo Ejduš in ga že 'meja!
Tako se godi gledališču, drugim pa se ne godi nič bolje...
Kdo je subjekt izjavljanja v naslovu bulvarske komedije N. Manzarija »Naši ljubi otroci« (I "ostri cari bambini)? Kdo smo "mi« in čigavi so ti »ljubi otroci«? Komu se posmehuje avtor in komu se smejejo gledalci?
Ivan Cankar
Treba je priznati, da osnovna misel, da starši hudičevo malo vedo o svojih otrocih in da so kaj malo dojemljivi za njihovo iskanje lastne identitete, prav nič ne pristaja komedijantskemu tonu. Ker se mi zdi komedija
Generacijske »okope« so branili Marcel Štefančlč (v alternaciji z Mar-*0m Kavčičem), Majda Urbas In Boris Katallnič (Foto M. Trftar)
, vl°gah »naših ljubih otrok« sta nastopila Olga Molk In Vlado Lenarftič (Fo»o M. Trftar)
|udi posebno priznanje Zvezne kon-'firence SZDL.
več o delovišču in samem naselju 7I°A Ljutomer si boste lahko pre-rali v naslednji številki Logaških n°v'c, prav tako pa tudi vse o možnostih za izvajanje interesnih dejavnosti in programu le-teh.
2a konec naj povem še to, da bo MDB Logaški bataljon sodeloval v
drugi izmeni te akcije, to je od 17. 7. do 6. 8. 1983. V naši izmeni pa bosta še brigadi iz Ljubljana-Center in Novega mesta, torej bomo v družbi samih velikih občin. Ali je to prednost ali ne, vam ne bom izdal. Pojdite kar z nami na akcijo in videli boste sami.
Vse, ki želite dobiti več informacij glede sodelovanja na akciji in akcije same pa vabim, da pridete na občinsko konferenco ZSMS, ki ima svoje prostore na Notranjski 14.
Janez Arhar
premalo (preslabo) smešna bom sebi v zabavo o(b) njej zapisal nekaj resnih besed.
Ključni problem vidim v manipulaciji, fiktivni ideji totalitar-nosti, ki se skuša obdržati s popolnim nadzorom, s tem da hoče svoje objekte držati v nevednosti kot majhne otroke, ki o velikih stvareh nič ne vedo, ki naj ostanejo otroci in s tem po mnenju totalitaristov bolj prikladni za manipuliranje. Oče je gospodar, vrhovna avtoriteta (pater familias ali pa tudi pater nationis; v vojski npr. velja komandir enote kot »oče in mati« svojih varovancev). V vlogi gospodarja se pojavlja tudi množičen subjekt, totalitarna vlada ali vladajoča partija, država če hočete. V naši komediji pride seveda do upora, do intrige, ki razkrinka nesmiselno početje »staršev« in vzpostavi »otroke« kot samostojne subjekte, ki so sposobni še kaj več, kot pridnega poslušanja in pokorne vdanosti. Naravnega poteka stvari se seveda ne da zaustaviti. Kako se opisana situacija pojavlja prenesena na družbeno področje? Ali ni nekaj podobnega tudi v peripetijah okrog šolske reforme (za naše ljube otroke!)? Tudi tu so »Starši« in »Otroci«. Žal nam je le, da se intriga, ki bi otroke naredila za subjekte, ne zgodi. Starši na veliko razpravljajo, medtem ko otroci v svoji absurdni situaciji lahko le ugotavljajo, da se jim »vse jebe« (citiramo enega izmed mladih slovenskih šolarjev na sekcijski razpravi o usmerjenem šolstvu). Ali se ne kaže pokroviteljstvo in želja po nadzoru »otrok« tudi v odnosu ZK - ZSMS?
Ali ni obžalovanja vredno, da tudi tu ne pride do »otroške intrige« (s čimer seveda ne mislim na anarhoidne akcije), do pomladitve, do vzpostavitve novih subjektov?
Če ne bi dodal svoje diverzije, bi imel kaj malo zapisati o tekstovni plati predstave. Ko so taisto komedijo leta 1958 igrali v MGL, je kritika govorila o neljubem repertoarskem spodrsljaju. Če bi se je takrat lotilo kako amatersko gledališče, bi to še ne bilo tako hudo, da pa jo 25 let kasneje igrajo v logaški »Mladosti« je dejstvo, zaradi katerega bom kasneje povedal nekaj o položaju ter sicer zelo prizadevne komedijantske skupinice. Iz limonade se ne da napraviti šampanjca, toda če smo 19. 2. zvečer dobili vsaj kupo dobrega vina, gre to predvsem na račun uprizoritve same.
Režiser Marcel Štefančič st. radikalnejših posegov v tekst ni napravil (v MGL gledalec ve za
spletko že od začetka), zato pa ga je temeljito predelal in očistil odvečnega balasta tako da je predstava pridobila ritem in zgoščenost. Pokazal je veliko posluha za številne drobne situacije (odličen prizor slačenja na obali). Kljub temu, da ritem predstave v sklepnem prizoru nekako upade, je režija v celoti zadovoljila. Posebej razveseljiv (in za dobro mnenje o predstavi odločilen,) je igralski delež. Predvsem velja pohvaliti izvrstnega Vlada Lenaršiča, ki je z veliko komedijantskega smisla izoblikoval svojega Borčija. Igralski višek predstave je bil zlom in preporod otroškega sodnika ki ga je bravurozno upodobil Marcel Štefančič st. Tudi Molkova (Sonja) je prikazala več kot smo lahko pričakovali glede na prejšnja leta.
To velja v celoti tudi za Urba-sovo (odvetnica Magda), Katalini-ča (inženir Marko) in Loštre-kovo (služkinja Julči). Skoraj povsem so izginili govorni spodrsljaji, ki smo jih opazili v prejšnjih predstavah. Igralci so se odra navadili, kar nam daje upanje, da se bo v prihodnje skupina spoprijela tudi s kakšnim težjim tekstom. Scena, kostumi in glasba so bili prikladni in so se dobro ujemali s celotno predstavo, ki jo lahko z izjemo tekstovne podlage, ocenimo kot lep uspeh, predvsem pa napotilo ansamblu k tršim orehom, kajti sposobnost je na dlani.
Ob vsem zapisanem je potrebno nakazati tudi realne perspektive logaških gledališčni-kov. Največja težava je prav gotovo v pomanjkanju igralskega kadra, predvsem moških, zato naj ob tej priliki v imenu skupine povabim k sodelovanju vse, ki imajo kaj nagnjenja za gledališko dejavnost. Tudi tehnični pogoji so skromni in pomenijo veliko omejitev možnosti. Kar pa je nemara najpomembnejše je to, da je »Mladost« sploh edina gledališka dejavnost v Logatcu, ki je kolikor toliko stalna, saj imamo redko priložnost videti tudi druge amaterske skupine, kaj šele gostovanje kakšnih večjih gledaliških hiš. Z malo več odprtosti in širokogrudne politike bi postalo logaško gledališko življenje pestrejše, kar bi gotovo dvignilo kvaliteto in možnosti gledališke skupine »Mladost«. Le-ta bi si morala v prihodnje zadati zahtevnejše naloge, četudi je v tem nemalo tveganja. Je pa to edini pogoj, da skupaj z logaškim občinstvom pokusi tudi malo torte, da ne bomo ostali vedno samo pri žgancih.
Marjan Geohelli
Logaške
NOVICE_I
naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje
c*
C
g
<D >co (O C
.9Ž.
05 c
E
d)
£
C
i
CD
18 c
■9> c
0J C
E a>
ca c
§
C
(D
ca
C
Tone Rupnik-Storžev
NAGAJIVKE
Godovčan
imajo gvant opran.
Ko industrijo skup zvlečejo
ga na poStirkano
srajco oblečejo.
Hotenjci niso Gorenjci, da bi se bahali z Bohinjsko dolino. Še mar jim ni, saj imajo Žejno dolino.
Kalčarji bodo brez svojega Kala kmalu postali meščani.
Zaradi ohranitve imena, si bodo kal izvrtali kar v Svinjarjevi dolini.
Črnovrščanje se bodo premalali v Belovrščane zaradi belega športa in večje privlačnosti.
Blekovčani so bili nekoč štrafani,
ko jim je žibrški vrtinec podrl staro hruško in kozolec,
pa so ga nagnali na Požgan kjer je bil gozd poteptan do tal.
O srečne Rovte v vas me iti mika, da bi našel kaj turističnega stika, se tam povzpel na sam bi vrh Pet-kovca,
da b se najedel kaj klobas in hrane in tam popil kaj dobrega tepkovca, da me mine siva mrena in grem naprej z ljudmi v korak, kot vojak.
Brodske ženske so nekoč zjutraj hotele na sekret, a sekreta nikjer. On pa se je na vrhu Sekirice smejal.
Martine je zabil kline v hrastovo grčo pa še medalje ni dobil.
' Martinci mladi so po noči peli radi. Kmet pa je dejal, da so se drli. Iz noči pa je v dan s strehe njegovega kozolca gledal Martince voz z bingljajočimi kolesi.
Meščanom Gorenje vasi se toži po minulih dneh, ko so cerkljanski Šuštarji nosili vreče moke iz njihove trgovine na plečih v Cerkovsko vas, ko so gostilniški gostje sami kontrabantarji, lončarju na kantonih razbijali lonce in se Šuštarji vozili na svoji strehi.
Rovtarji so sami gruntarji, če grunt spodleti, se za njih bati ni, znajo sekire kovati in kože strojiti.
Grčarevčani
še nimajo industrije,
zato bodo začeli kar
z najsodobnejšimi stroji
vrtati luknje
v grče.
Vrhničan: »Hej ti Cerkljan! Kako pa je pri vas kaj bob obrodil?« Cerkljan: »Kar dobro. Strok ima tak« (vzdigne roko do komolca) »piko pa tako!« in ga s pestjo sune v nos.
Logatčani
so s slamo natlačeni, s kolcem zabit pa s šmirom zalit. Slama se vname, Logatčane pa hudič vzame.
Živršani so smolovintarji. Žibršan iz stare viže: »Žibršana se lahko spozna, al hrka, al smrka al s čevlji krevsa.«
Žibršan iz nove viže: »Žibršan ima postrani klobuk. Svoje pridelke vnovči doma. Tako je zdaj njegov stan izravnan.
Ne bo mu treba še kdaj božjepotiti h Koren gledat in poslušat' zamaknjeno žensko. Danes posluša -traktor.
Vinko Maček
SEDANJA VAS Navzgor antena širi se, navzdol se kabel vije, skoz okna, vsa prezidana, pa zvočnik vpije, vpije ...
Rdeč rekord zavzel je hlev, za krave ni prostora, možje in žene - vsi na šiht! naprej se s časom mora!
Motorje fantje vžigajo zvečer po naši vasi ko vozijo in žvižgajo dekleta na terasi.
PREDPUSTNI ČAS MLADIH Predpust - šegavi direndaj, krepke roke ljubezniv smehljaj. Kaj od srca do srca se spleta, očka, mamca vedeti ne smeta.
NA POT
Ko prišla boš nazaj v rojstni kraj pa spomni malo se nazaj na rojstni kraj mame in očeta, zato naj bode ti ta zemlja sveta, kjer rod tvojih dedov je slovel, ko trdo je življenje živel in zapel, s tem lajšal svoje je trpljenje, dočakal dolgo je življenje.
OB OBLETNICI SMRTI ŽENE Imel sem lepo ženko, pa bog mi jo je vzel v nebo, ostal sem na svetu čisto sam, da nisem vedel kod ne kam. Dol sem sedel in zaplakal in boljših dni na tihem čakal..
OSAMLJEN V SVETU Sam stopam skozi svet vendar le boječe, vendar mislim, vsepovsod mislim na več sreče, al'ne vem, da sreče ni, ali je ne najdem.
Vedno z uglajene poti/ ostro trnje zajdem.
V SVETU
Gorje, kdor nima doma, kjer ni nikjer sam svoj gospod. Naj križem svet preroma, le tujec vedno je, povsod.
naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje naše mnenje
t-ageuike
NOVICE
KULTURNA KRONIKA
* RECITACIJSKEGA TEKMOVANJA. - V kulturnem tednu je ^'adinska organizacija pripravila na šoli 8 talcev zanimivo tekmo-Var>je mladih recitatorjev. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve skupini; v skupini od 1. do 4. razreda je sodelovalo 17 recitatorjev, v pupini od 5. do 8. razreda pa 15. Recitatorji so sami izbirali med av-
°rJi in besedili, najraje so segali po pesmih Prešerna, Grafenauerja, Menarta, Župančiča in Kajuha. Štiričlanska komisija je ocenjevala *'asti interpretacijo pesmi. V skupini do 4. razreda si je prvo mesto Prirecitirala Karmen Rupnik iz 4. razreda, v skupini do 8. razreda pa
anJa Čuk iz 7. razreda. Najboljši so bili deležni knjižnih nagrad. Z prizadevnostjo sta svojo mentorsko nalogo opravili učiteljici ^nježana Roječ in Nežka Rozman.
maš
"AZSTAVA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV. - V »Tednu kulture Mladih« sta razstavljala v mali dvorani Narodnega doma samorast-"l§ki slika Franc Musec in oblikovalec plastike Viktor Premk. Prvi, ranc Musec se nam še vedno kaže kot upodobljevalec logaške j raJ'ne in domačijskih ljudi. Drugi, Viktor Premk, naprej razvija likov-i 0 izraznost v lesu: v plastiki, najuspešnejše pa v reliefu. - In kar je j animivo in vzpodbudo za oba oblikovalca: veliko zanimanje je vse-I e| Za njune razstave in za odkup njunih del. Franc Musec, npr. pra-I "oma proda kar 80 % razstavljenih del. Pa tudi daleč v svet so šla I Je9ova dela: v pobrateno hercegovsko občino, v Italijo, v Avstrijo I -"kf^ K°roSke Slovence), v Zahodno Nemčijo, na Švedsko, v ZDA. j ? ^ekaj podobnega velja tudi za Viktorja Premka, ki je razstavljel že I    ' ZlJnaj Logatca, njegova dela pa so šla na Francosko, v Kanado, l 'zozemsko, Italijo, Zahodno Nemčijo in v pobrateni Gacko. - »Oba ,udska umetnika - ljubitelja imata poleg strasti za ustvarjanje vsak j ^v°j način, tudi stičišče v glasbi. Notranjska kot del kulturne krajine ^'ovenije je lahko ponosna na svoje ljubiteljske ustvarjalce, ki bodo, Kakor pove pričujoča razstava, še bolj ponesli med ljudi notranjski u"ip«, je končal svoj zapisek o logaškem samorastništvu v razstavam, listu Janez Škrlj, ki je sicer v posebnem prispevku za otvoritev ra*stave predstavil vznemirljivo iskanje likovne izraznosti obeh raz-tav!jajočih upodobljevalcev. Ob otvoritvi so sodelovali: Logaški oktet 8or Resnik in Matjaž Albreht z izborom skladb, s katerimi so popestrili e tako prijeten večer.
maš
NA OBČNEM ZBORU ZZB NOV. - V soboto, 5. marca so napo-™h avlo osnovne šole »8 talcev« člani ZZB NOV iz KS Naklo. V kul-t)enerT1 programu so uvodoma nastopili pevci in recitatorji iz osnov-sole, ob koncu pa je zborovalce pozdravil s partizanskimi in dolinskimi pesmimi Logaški oktet.
maš
je h TAL POEZIJE. - V okviru prireditve »Dnevi kulture mladih« j °il v petek, 18. 2. 1983 ob 18. uri v Titovi dvorani recital poezije na Minattija z naslovom »Nekoga moraš imeti rad«. V recitalu, ki žij if. pr'Pravila kulturna komisija pri OK ZSMS Logatec, so pod re-Pin vodstvom Jožeta Gostiše nastopili recitatorji, plesalki sku-. 6 Društva mladih glasbenikov, recitacijski krožek OŠ »8 talcev« '"avtist Matjaž Albreht.
* °v pristop in neklišejska izvedba kažeta, da mladi iščejo lastne
Poti
izrazne možnosti.
B. Kum
je v T0P DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA. - Dne 11.2. 1983 v0c,°Snovni šoli »Edvard Kardelj« gostoval dekliški pevski zbor pod in stv°m Zdravka Novaka. Zbor je predstavil renesančno, sodobno na arodno pesem. Navdušeni mladi obrazi so bili za zbor najlepša nos ^da' Ver'etno Di se na tak način okrepili stiki in vezi med osnov-Irušt     m|adino in vk|jucevanjem le-te po zaključku šolanja v delo
VEČER Z MATEJO KOLEŽNIK. - V okviru »Dnevov kulture mladih« je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Logatec organizirala večer z Matejo Koležnik. Prireditev je bila 6. 2.1983 ob 18. uri v kulturnem domu KS Tabor. Zbralo se je manjšte število mladih. Ne vem, morda je bilo tega krivo slabo vreme ali pa preslaba informiranost. Kljub temu pa je bil nastop odličen. Najprej je Mateja predstavila nekaj novejših pesmi, sledile pa so jim že znane: Bela krajina. Ulica herojev ... V dobrem vzdušju je čas hitro minil, zadovoljni smo se vračali domov in si brundali napeve. Vsekakor si mladi želimo še več takih in podobnih večerov.
M. Bolčina
NOVE VEZI Z MLADIMI IZ REPENTABRA. - V soboto, 19. 2. 1983, smo se člani OK ZSMS Logatec: Janez Arhar, Mateja Bolčina, Tone Lukančič in Slavko Skvarča odzvali povabilu iz pobratene občine Repentabor. Ta dan je v Bazovico prispela štefeta bratstva in enotnosti. Prinesli so jo mladi iz Radovljice. Sekretar OK ZSMS Radovljica je v svojem govoru poudaril, da moramo mladi kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ohraniti in utrjevati vez bratstva in enotnosti ter miru med državama. Po prireditvi smo se udeležili proslave v kulturnem domu na Opčinah.
Z mladimi iz Repentabra smo se dogovorili, da jih obiščemo 19. 3.1983 in sodelujemo na njihovem dnevu kulture. Obisk bodo mladi vrnili 2. 4. 1983. OK ZSMS Logatec je sklenila, da bodo mlade naše občine zastopali: Dekliški pevski zbor, skupina za izrazni ples, Andrej Žigon, Igor Resnik in Matjaž Albreht S svojim nastopom bomo mladi popestrili njihov dan kulture, poleg tega pa še bolj utrdili bratsko vez med občinama.
Mateja Bolčina
PRIREDITVE V KRAJEVNI SKUPNOSTI TABOR. - Mladina osnovnošolci, glasbeni solisti in mešani pevski zbor so slovenskemu kulturnemu prazniku posvetili svojo prireditev. Polna dvorana poslušalcev je potrdila pričakovanja, ki so si jih krajani postavili ob začetku obnovitvenih del v domu krajevne skupnosti: omogočiti zadovoljevanje temeljnih kulturnih potreb v svojem središču
Tudi 6.3.1983 je bila v KS Tabor proslava posvečena dnevu žena. Že pri dverih so mladinke sprejele žene z voščilnico in šopkom pomladnega cvetja. Program, ki so ga oblikovali: učenci nižjih razredov osnovne šole z njim lastno neposrednostjo in obilico daru, mladi recitatorji, ansambel Rimska cesta in mešani pevski zbor pod vodstvom Andreja Logarja, je izzvenel v želji zahvaliti se tem in vsem materam sveta za njihovo poslanstvo, nesebičnost in ljubezen. Nekaj hudomušnih misli o ženskah ni motilo sicer umirjenega teka programa, bolj ga je motila nevšečnost da so nastopajoči iz polno osvetljenega globine odra hodili nastopat v temo na sprednjem delu tega odra.
Med nastopajočimi velja posebej omeniti nastope male pevke Nataše Matičič, recitatorke Branke Mravlje in povezovalca otroškega programa Darka Slabeta.
Jago
ŽENAM NA MEDVEDJEM BRDU. - Pred dnevom žena je bila v dvorani gasilnega doma na Medvedjem brdu svečanost posvečena materam, delavkam, mladinkam. Pripravili so jo učenci osnovne šole, mladina, sodeloval pa je še moški pevski zbor Dol. Logatec, ki je pod vodstvom Primoža Sarka odpel šestero pesmi.
Po prireditvi so krajani poskrbeli še za dobro razpoloženje ob zvokih harmonike.
Jago
GLADALIŠKA PREDSTAVA MLADIH Z VRHA NAD ROVTAMI.
- Prizadevni gledališčniki iz krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami so v okviru »Dnevov kulture mladih« gostovali v logaškem Narodnem domu s Kozinčevim Brezjanskim poljem. Problematika kmečkega človeka je odjeknila tudi v srcih logaške publike, ki je primerno napolnila dvorano.
Branka Kum
DOPISUJTE
V KULTURNO KRONIKO IN LOGAŠKE NOVICE NASPLOH
B. Kum
vabimo vas
Zapis, s katerim priporočamo kakovostne filme, bomo začeli s slovensko premiero v Logatcu. Povrhu gre tu za resnično dober film že uveljavljenega režiserja Karpa Ačimoviča-Godine, ki se je najprej uveljavil kot snemalec in režiser kratkih filmov, dokazal svoj talent s SPLAVOM MEDUZ zdaj pa ga bomo začutili v RDEČEM BOOGIEJU. Film le nekako po sreči na sporedu prav okrog praznika dela, saj posredno govori o delavcu, o človeku in o vzdušju tam nekje v prvi povojni petletki. Radijska hiša pošlje na teren skupino glasbenikov, ki naj bi, kot le znano iz zgodovine, dvigala moralo in krepila delovno vnemo. Pa ne gre vse tako kot si zamišljajo »tam zgoraj". Glasbeniki in delavci so že utrujeni, preživi edlnole glasba In ostaja kot upanje za ohranitev idej in idealov. FIlm je kritičen pogled na tiste čase, v njem pa bomo srečali imenitna igralca Iva Bana In Borisa Cavazzo. Po filmu bo vsekakor razgovor, ki ga bomo po nedeljski predstavi pripravili v Titovi dvorani Narodnega doma v Logatcu.
Zanimiv film pa je vsekakor tudi epopeja o vstaji črnogorskega ljudstva. Želja po grandioznom filmskem spektaklu o bleščečih dneh revolucije le obšla tudi Črno goro. Spomnimo se, kako se je podobna želja končala v Sloveniji (beri Dražgoška bitka). O milijardah se lahko govori v obeh primerih, vendar le Črnogorcem le nekako uspelo posneti tlim, pri nas se je vse končalo s škandalom in s skrpucalom, ki smo ga v treh delih videli na TV. Toda pustimo to. Veliko črnila le bilo že prelitega zaradi tega. Povelmo nekaj besed o filmu 73. JULIJ. V osebah Stevana, študenta komunista, in Branka, prostovoljca skadarske fronte so skušali filmski ustvarjalci pokazati vse dvome in skušnjave, skozi katere je morala Partija, da je mobilizirala ljudstvo in začela narodnoosvobodilni boj. Resda velike besede, globoka simbolika, morda kar pretežka, da bi jo bilo moč resnično izraziti v enoviti filmski obliki. Zatekanje v spektakularnost včasih rešuje slabo zasnovan scenarij, mislim pa, da smo dobili vendarle film, ki pove nekaj zgodovinskih podatkov o nastajanju upora pri nas.
Prejšnji mesec smo videli imenitnega Jacka Nickolsona v filmu POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT in sedaj ga imamo spet priložnost videti v filmu MEJA NA RIU GRANDE FIlm se dotika občutljive teme mehiških ilegalnih delavcev na jugu ZDA. Lahko rečemo, da smo nekaj podobnih filmov že videli, morda celo boljših kot je MEJA NA RIU GRANDE, toda vsekakor si je vredno ogledati imenitno igro glavnega igralca.
Ob njem se le izkazala tudi Valerie Perrin, ki se je boste zagotovo spomnili iz imenitnega filma LENNY. Še beseda o znanem režiserju Tonvju Richardsonu. Gotovo so dovoli znani njegovi filmi OKUS PO MEDU, OZRI SE V GNEVU in OSAMLJENOST TEKAČA NA DOLGE PROGE. Te filme omenjam le zato, da potrdim vrednost režiserjevega pristopa k socialnim In sociološkim temam.
Med znanstveno fantastičnimi filmi zavzema posebno mesto na Japonskem nastali film VIRUS. Govori o tisti drugi, včasih kar pozabljeni nevarnosti uničenja sveta, o bakteriološki vojni. Na ledenem arktičnem območju je ostalo le še 800 ljudi, ki so preživeli bakteriološko in nuklearno zemeljsko katastrofo. Tam strahotni virus ne deluje zaradi prenizkih temperatur. Teh 800 ljudi le pred težavno nalogo, da ohranijo človeški rod. Resda se film malce poigrava z našimi čustvi, toda poslanstvo gotovo ima. Za zanimivost starejšim gledalcem - v filmu bomo po dolgem času srečali Glenna Forda, znanega karaternega igralca.
Za konec pa naj omenim še oskarjevca PRIPRAVITE ROČKE, v katerem blestita na žalost prezgodaj umrli Patrick Dewaere in trenutno najpopularnejši francoski igralec G4rard Depardieu, ki si je popularnost zaslužil z imenitno vlogo v filmu DANTON režiserja Andrzeja Wajde. Naslov PRIPRAVITE ROBČKE je postavljen nekako ironično, saj danes niti »stare mam'ce« ne jokajo nad usodo junakov v filmih. Film je poskus romantičnega pogleda na ljubezen, zgodba pa govori o ravnodušnem dekletu, ki jo fant skuša celo z drugim moškim »ozdraviti«. Seveda se zgodba konča dovolj nenavadno, da je ne smem izdati. Vsekakor zgodba o izgubljenih čustvih »starih filmov«.
Primož Sark
TOČNOST PA TAKA
HOTEDRŠICA: četrtič po lovskih smučinah, smučarski tek za člane lovskih družin in lovce gojitvenih lovišč, rekreativce in rekreativke, ob 19. uri, prijave še med 7. in 9. uro.
»DELO« je s to objavo objavilo deset-urno čakanje na Start. Potrpežljiv pa res mora biti današnji smučar!
KRAS
Filmski spored za april
1.-3.
2.-3.
8. -10.
9. -10.
12.
15. -17.
16. -17.
19.
22. -24.
23. -24.
26
29. -1.
30. -1.
hongkonški pustolovski KRALJ BOKSARJEV, režija K. Man, glavne vloge S. Karata, M. Fei.
zahodno nemška kriminalka JAZ SEM TVOJ MORILEC, r. J. Ric-hter, gl. vi. H. P. Hallwachs, V. Tennant jugoslovanski spektakel 13. JULIJ, r. B. šaranovič, gl. vi. P. Ma-nojlovic, P. Božović, P. Vujisić, B. Živojinović, R. Šerbedžija angleški zgodovinski MAŠČEVALCEV A PRISEGA, r. T, Marcel, gl. vi. J. Palance, J. Terrv, A. Crosbv
grška erotična drama EMANUELLE - KRALJICA SADOSA, r. I. Mvlonakos, gl. vi L. Gemser, G. Tinti
francoska komedija NISEM JAZ, ON JE, r. P. Richard. gl. vi. P. Richard, A. Maccione, V. Mairesse
ameriški triler OKTAGON, r. E. Karson, gl. vi. C. Norris. K. Carl-son, L. Van Cleef
francoska erotična drama SENCE NEKEGA POLETJA, r. D. Ha-milton, gl. vi. D. Dunlop, M. Addams, J. Mitchel francoska drama PRIPRAVITE ROBČKE, r. B. Blier, gl. vi. G. Depardieu, P. Dewaere, C. Laure, M. Serrault ameriška ljubezenska drama MEJA NA RIU GRANDE, r. T. Ric-hardson, gl. vi. J Nicholson, V. Perrine
japonski znanstveno fantastični VIRUS, r. K Fukasaku, gl. vi. S. Chiba, C. Connors, S. Faulkner, G. Ford ni filmske predstave
slovenska drama RDEČI BOOGIE, r.K. Ačimović-Godina, gl. vi. I. Ban, B. Cavazza, U. Rebek, M. Derganc italijanska komedija RAJ ZA VOZNIKE TOVORNJAKOV, r. J. M. Pallardv gl. vi. E. Turner, J. M. Pallardv
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije K 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od promt i proizvodov.
INFORMATIVNI SPAK
Prejšnja številka Novic je z informacijo o »Izdaji vozniškega dovoljenja za vožnjo s traktorji« vzbudila neverjetno radovednost. Namreč, »informacija« pravi, naj bi k zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja priložili:
1. veljavno vozniško dovoljenje B, C in D kategorije;
2. fotografijo, staro največ 6 mesecev (ne iz avtomata);
3. takso din
4. gotovino din 23.000 (vozniško dovoljenje, ovitek, vloga).
Hm, strašansko pogoltna cena ali pa poredni škrat ali pa grozni spak, ki ti spremeni takso v nič, gotovino pa kar v 2 stara milijona in tristo tisoč dinarjev.
maš
- Halo, Francka? Kako si kaj praznovala Dan žena?
- Kot navadno. V službi smo dobili darila za jurja, dedci pa so se ga prav tako za jurja nažrli.
ŠPEH