Poštnina plačana v gotovini. ŠTET. 155. V LJUBUJANI, četrtek, «. avgusta 1925. Posamezna številka Din 1 — LETO II. lzha]a vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po požti: Din 20*—, inozemstvo Din 30— fc 2 Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se n© vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Q Račun pri poštnem ček. uradu št»*. 18J88. ---------------------------------- Po sprejemu tiskov- ; nega zakona. Ko j« bil predložen vladni načrt tiskovnega zakona, je pozvala novinarska orgunizacija vse časopise in vso javnost, da nastopijo v obrambo svobode tiska. Mnogi so se odzvali temu pozivu, toda že večje je bilo število onih, ki so . ta poriv preslišali. Zlasti v Sloveniji se j» zgodilo to v posebno veliki meri. Raeveu grafičnega delavstva je molčala | vsa javnost. In med slovenskimi dnevniki sta nastopila za svobodo tiska le »Slovenec« in »Narodni Dnevnik«. Mladinski tisk pa je skoraj dosledno molčal in samo »Jutro« je objavilo en članek, v katerem je med drugim reklo, da ; je novi zakon v enem oziru dober, ker je naperjen proti klerikalcem. Svoj molk so mladinski novinarji zagovarjali s tem, da bodo veliko več dosegli s privatnimi informacijami ko pa s članki v listih. Noj velja, da je bil mišljen, ta zagovor popolnoma odkritosrčno, kljub temu moramo reči, da je bil docela napačen in popolnoma zgrešen. Svoboda tiska je splošno narodna stvar in zato treba, da se za njo zanima tudi ves narod. To pa je mogoče doseči te, če se .svoboda tiska na široko propagira in zato je popolnoma napačno, 09 50 je boj za moderen in res svobo- ; doumen tiskovni zakon žrtvovalo vsled privatnih intervencij. Ni si treba prikrivati resnice, temveč trefea računati s tem, da je večina našega naroda za svobodo tiska popolnoma brezbrižna, da celo nasprotna. Prav nič ■9 dvomimo, da pred volilnimi masami bo bodo radikalni voditelji imeli nobenih težav zagovarjati novi zakon. Zadostovalo bo, da bodo vzkliknili: Kaj, o nažem Pašiču bi smel vsakdo pisati, kar bi hotel, in zbor jim bo sigurno priti dil. In med pristaši samostojne demokratske stranČe v Sloveniji vlada še slabite razpoloženje za svobodo tiska. S 1'aKBHo naslado so vendar vsi ti laži-svobodomiselei pozdravljali persekucijo >31ovenca< in s kakšnim veseljem so kovali načrte, kako bi »klerikalni« tisk docela ra trli! Javno propagande za svobodo tiska »i opustiti, ker je žalostna resnica, da naš narod svobode tiska še ne ceni. In kako bi jo tudi cenil,.ko je še ne pozna? Pod Avstrijo svobode tiska sploh ni bilo. Po preobratu je bila vsa svoboda, kolikor jo je sploh bilo, bolj anarhija ko svoboda. Ni se pa v svobodo tiska uživel aiti naS tisk še manj pa narod. Zato je propaganda svobode tiska še nujna in neodložljiva. Zlasti sedaj po sprejetju tiskovnega zakona. Da je sprememba zakona neodložljiv^ o tem ne more biti dvoma. Toda naj bi bil tiskovni zakon tudi stokrat slab§i) njegova sprememba je nemogoča, če je ne bo zahteval narod. Tako pridemo zopet do kategorične zahteve, da vsi listi, brez izjeme, vrše lH-opagaudo svobode tiska. Časopisi pa imajo še drugo dolžnost. * svojo pisavo morajo dokazati, da so svobod« tiska vredni. Da bi ta dokaz slovetmkj iisti podali, se ne more reči. Kaj naj si n. pr. misli volilec, ko fita v »Jutru«, ki je tako zelo ploskalo konfiskacijam »Slovenca«, kako da je »Jutro« zft svobodo tiska. Ali pa še bolj lažnivo zatrdilo, da so bili samostojni demokrati vedno za svobodo tiska, ko je bil vendar načrt tiskovnega zakona — ia ta jo bil slabši od novega zakona — izdelan pod vlado PP. — Ali more taka ii • OČE TISKOVNEGA Beograd, 6. avgusta. Novi tiskovni zakon je že izglasovan in bo v kratkem publiciran v »Službenih Novinah«. Vaš dopisnik se je obrnil na neko osebo, ki je zelo dobro informirana o vseh vprašanjih tiskovnega zakona; zlasti pa o njegovi zgodovini. Ob tej priliki je vaš dopisnik doznal sledeče: Oče tega zakona je PP vlada s svojo politiko trde roke. Program PP vlade je bil, da se vodstvo HRSS s Stjepanom Radičem sodnim potom obsodi in HRSS razbije, da se v hrvatskem elementu stvori popolnoma nova situacija in strankarska grupacija. V ta namen je bilo potreba osigurati si sodišča. Da bi to dosegla, je PP vlada zamislila zakon o sodnikih v oni redakciji, ki je javnosti znana in ki bi PP režimu omogočala, da tekom enega leta sestavi sodišča tako, kakor bi se ji zdelo potrebno. Velik del radikalne stranke s Pašičem je pristal na sprejem te koncepcije, ki je bila izdelana od sam. demokratov, v prvi vrsti od Pribičeviča. Pribičevič je vrgel v vlado pravnega ministra dr. Lukiniča, ki je imel nalogo, da sporazumno s Pribičevičem izvede ta zakon. Pribičevič je bil prepričan, da bo Lukinič izvedel to stvar po njegovi želji, kakor si jo je on (Pribičevič) zamislil. V daljnjem nizu reakcionarnih načrtov so bile predvidene nasilne občinske volitve in volitve v oblastne skupščine. Ko bi bilo to delo izvršeno, bi se morale vršiti volitve v parlament, ki bi bile prav tako ali pa še bolj nasilne in ki bi prinesle sigurno večino. Zakon o sodnikih je PP vlada nameravala donesti še pred zaključenim poletnim zasedanjem skupščine, tako da bi vlada mogla še ob pravem času preurediti sodišča, kakor bi seveda njej prijalo. Stjepan Radič bi se ponovno znašel v rokah novega režima in to tem bolj, ker je vlada PP na skupščinskem sestanku neposredno pred raznimi izjavami Pavla Radiča sklenila anulirati vse mandate Radičeve stranke, da bi ostal parlament okrnjen. Obznana in njene posledice bi ostale še dalje in tudi St. Radič je imel biti obsojen po mišljenju vladne večine na 20 let ječe. Vse to naj bi PP režimu in zlasti samostojnim demokratom zasi-guralo trajno oblast. Hrvati bi bili še bolj potisnjeni v ozadje in Pribičevič bi nad hrvatskim narodom vladal dolgo vrsto let kot nekak prokonzul Hrvatske. Z obsodbo Stj. Radiča in z razpustitvijo HRSS, prav tako z uničenjem njene sleherne najmanjše selske organizacije, bi bila hrvatska politika postavljena pred dejstvo, na katero bi bilo treba reagirati z nezakonitimi metodami, ali pa z novo grupacijo, ki bi po mišljenju samostojnih demokratov morala biti držav-nopravna v maksimalističnih zahtevah, za katere v Beogradu ne bi bilo nobenega razumevanja. S tem bi nastala dolgotrajna in težka borba. Jasno je, da srbske opozicionalne skupine ne bi gledale na to, ne da bi protestirale proti temu, in da bi energično hinavščina ogreti volilce za svobodo tiska? Svoboda tiska je predpogoj narodnega napredka in ena najbolj dragocenih ljudskih pridobitev. Ce tega vlada RR ni razumela, ji bo pač treba to dopovedati in zato je široka propaganda svobode tiska nujna, ker samo tako pridemo do novega in boljšega tiskovnega zakona! ivi načrti. ZAKONA PP VLADA. z vsemi sredstvi pobijale tako politiko, zlasti potom tiska. Ker pa je hotela PP vlada odvzeti novinarjem javno kontrolo, je hotela tisk vkleniti v okove. Na ta način je hotela onemogočiti tudi najobjektivnejšo kritiko. Samostojni demokrati in zlasti Pribičevič, ki je bil v PP vladi ekspert za Hrvatsko, so bili prvi zasnovatelji tiskovnega zakona. Zakon je bil izdelan zato v taki formi, da bi bila vlada obvarovana od vsake kritike. Po nepredvidenih in nepričakovanih dogodkih pa se je situacija spremenila. Prišlo ni samo do verilikacije radičevskih mandatov, marveč tudi do sestave nove RR vlade. Stari tiskovni zakon je bil podvržen reviziji. Bil je temeljito izpremenjen. Vendar je ohranil stare reakcionarne odredbe in veliko strogost v kaznih, ker bi se moral sicer zakon popolnoma na novo izdelali. Ta razvoj dogodkov je potrebno iznesti radi tega, ker hočejo sam. demokrati danes ovreči s sebe vsako odgovornost za tiskovni zakon in zvrniti krivdo na druge. Oni drugi del politikov, ki je smatral ta tiskovni zakon težkim in pogubnim za tisk, ga je vendar sprejel iz razloga, ker je opazil, da je ta zakon povsem v skladu ■ z odredbami ustave in da v zakonu n: ničesar, kar ne bi predvidevala ustava. Samo na ta način upajo, da bodo dosegli realni rezultat, da se bodo pokazali ne-dostatki ustave in da bo samo po sebi dozorelo v srbskem delu našega naroda prepričanje, da revizija ustave ni nika-ko zlo, ampak da je nujno potrebna. Sprememba ustave pa bo nujno povzr )-čila tudi spremembo tiskovnega zaknna, da bomo dobili nov liberalnejši tiskovni zakon. Pripomniti je še treba, da je po padeu PP režima dr. Ninčič zastopal stališče, da se dovršijo neke stvari, za katere jav-cer pod gotovimi koncesijami, ki so tudi storjene. Zahteval je, da se mora zakon izglasovati v skupščini, ker je potrebno, da se dovršijo neke stvari, katere javnost ne ve in o katerih ni treba v javnosti razpravljati. MALA ANTANTA ZA GARANCIJSKI PAKT Milano, fl. avgusta. Včerajšnji »Gorriere della Serra« poroča iz Prage, da nameravajo države Male antante na prihodnji skupščini Zveze narodov v Ženevi podati izjavo, v kateri bodo obrazložile svoje stališče o vprašanju garancijskega pakta. Države Male antante so mnenja, da je garancijski pakt zelo pripravno sredstvo »a konsolidacijo evropskega miru. Zato bodo zahtevale, da se garancijski pakt raztegne na vse meje, ki so ustvarjene i mirovnimi pogodbami. Med Prago, Beogradom in Bukarešto je v tem pogledu dosežen načelni sporazum. Sedaj »e vrše med vladami držav Male antante pogajanja glede stiliziranja izjave. TISKOVNI ZAKON STOPI V VELJAVO KONCEM TEGA TEDNA. Beograd, 8. avgusta. Minister za izenaienje zakonov dr. Srskid je sinoči odpotoval na Bled. Srskič bo izročil Nj. V. kralju v podpis tiskovni zakon. Misli se, da bo »akon stopil v veljavo koneem tega tedna. PRIBIČEVIČ SNUBI ORJUNO. Sarajevo, C. avgusta. Včeraj je potoval skozi Sarajevo Svetozar Pribičevič na potu v Dalmacijo. Politični krogi trdijo, da se bo Pribičevič v Dalmaciji sestal z direktorijem Orjune, da ga pridobi »a svojo politično akcijo. P0L02AJ VLADE CANKOVA NEVZDRŽEN Sofija, 0. avgusta. Položaj Cankove vlade je zelo omajan. Politični krogi poudarjajo, da bo sestava nove vlade poverjena Malinovo ali pa Ljapiem. Proglas demokratov. Beograd, 0. avgusta. Demokratska stranka je izdala sinoči proglas, ki je zelo obsežen, vsebinsko zanimiv in napram sporazumu radikalov in radičevcev zelo koncilijanten. V proglasu je najprej govor, da je bila prva naloga po ujedinjenju sprejem ustave. Z ustavo pa se ni doseglo tega, kar se je nameravalo, ker je bila ogromna večina Hrvatov odločno proti ureditvi države, kakor jo predvideva vidovdanska ustava. Ko je demokr. stranka uvidela važnost lirvatskega vprašanja, ki s« ga ne more spraviti kar tako z dnevnega reda, je s svojim stališčem zadela ob diametralno nasprotno stališče radikalne stranke. Radikalom so se pridružili tudi nekateri demokrati s Pribičevičem na čelu in ustanovili svojo stranko — SDS. Pričel se je boj za narodni sporazum pod vodstvom demokratske stranke, toda HSS v tem boju ni vzdržala do konca. Demokratska stranka je pri svojem delu gledala v prvi vrsti na sporazum radikalov in radičevcev s stališča državnih interesov. V proglasu se dalje obsoja način, kako je prišlo do tega sporazuma. Ali v dejstvu, da sa je hrvatsko vprašanje odstavilo z dnevnega reda kot neko posebno vprašanje, vidi demokratska stranka velik dobiček s stališča državnih interesov. Dalje govori proglas o finančni politiki in budžetu. Obsoja kredite, ki jih je za fakultativni odkup zahteval minister agrarne reforme. Proglas napada carinsko tarifo, ki pomeni za državo težko izgubo. Dalje se kritizira delo monopolske uprave in se govori o omejitvi tiskovne svobode. Zahteva se, da pride narod do izraza in vpliva v državni upravi preko resničnega parlamentarizma Končno omenja proglas, da bo demokratska stranka nadaljevala boj skupno z vsemi grupami, ki se bore z* vzpostavitev parlamentarizma. CENA BEG V BEOGRADU. Beograd, 6. avgusta. Albanski notranji minister Cena beg je prispel sinoči v Beograd v spremstvu svojega osebnega tajnika. Na kolodvoru so ga pričakovali predstavniki zunanjega ministrstva in ga spremili v hotel »Excelsior«, kjer so bili Cena begu pripravljeni apartmani. Cena beg bo ostal v Beogradu en mesec in se bo bavil z vprašanji, ki se tičejo ureditve prijateljskih odnošajov med našo državo in Albanijo. HRVATSKI SOKOL DOBI PODPORO. Beograd, 6. avgusta. Prosvetni minister je odobril podporo za izlet Hrvatskega Sokola v Zagrebu. TRIFKOVIČ OBOLEL Beograd, 6. avgusta. Predsednik skupščine Marko Trifkovič je lahko obolel. Čez nekaj dni bo Trifkovič odpotoval v Gleichenberg, kjer se bo zdravil. POSLANCI SLS, ODPOTOVALI IZ BEOGRADA. Beograd, 6. avgusta. Poslanci SLS so odpotovali iz Bopgrada vsi razen Smodeja in Kulovca. Dr. Korošee odide čez nekaj dni v neko francosko zdravilišče, ker boleha n* sladkorni bolezni. FA9ISTOVSKE DEMONSTRACIJE NA SNEŽNIKU. Reka, 6. avgusta. Na notranjskem Snežniku je postavila fašistovska organizacija veliko planinsko kočo. Koča ima tudi dve luksuzni sobi, rezervirani za princa Monte Nevoso Gabrijela d’Annunzia. Svečani otvoritvi koč« bodo prisostvovale vse faiistovske organizacije Julijske Benečije. Pravijo, da so bo D’ Annunzio povzpel na Snežnik. IZLET GRŠKIH PRIVREDNIKOV V JUGOSLAVIJO. Beograd, 6. avgusta. Skupina grških pri-vrednikov namerava napraviti izlet v naše Primorje. Privredniki si bodo ogledali Jadransko izložbo. Nato bodo obiskali 5e ostal« naše luke na Jadranu. VELIKE VREMENSKE KATASTROFE V GORNJI ITALIJI. Rim, 5. avgusta. Iz Gornje Italije prihajajo vesti o velikanskih neurjih. Posebno huda je bila nevihta v Turinu in Padovi, kjer je bilo več hiš poškodovanih. Vihar je izruval tudi veliko število dreves. Zelo prizadeto od viharja je tudi kopališče v Lido. Iz Verone poročajo, d* je v tamošnji okolici uniiena vsa ietev. strpem* ---- i s.wr**>■•%**>H. rn.n > a;^npsW>9tSin ar >?> ■ " >»a ^r?®3®SSa*ffi£FfiEi»iSIGi» jgrBHTM^ll^i*- apšBBfifS Kriza mladinskega „integralizma“. Sedaj, ko je »Slov. Narod« izblebetal svoj »Pustite pri miru Slovenijo!« — ta klasičen nolli me tangere! impotentne mladinske politične klike, je doprinešen nepobiten dokaz, da je bila vsa gonja samostojnih demokratov v Sloveniji navaden humbug. Mladini so uporabljali »militarizem« in »integrali-zem« kot čisto navaden »šlager«, medtem so pa pokazovali na Radiča, češ, glejte, kako mu je služila »republika« v agitatorične namene... Kadarkoli je pripravljal tuji, v Landerbanki skoncentrirani kapitalizem kak naskok na narodno gospodarstvo slovenskega ljudstva, vedno je pozabila odločujoča mladinska gospoda na tiste sentimentalnosti svojega tiska in vedno je delovala tako, da so bili zadovoljni neznani delničarji Trboveljske premogokopne družbe tem v Lau-sanne, Parizu, Ženevi itd. Vse to je bilo v redu, je bilo zavoljo narodnega blagostanja, ker so imeli mladinski »Strohmanni« teh podjetij svoje mastne dijete. Njihova glasila niso smela niti kihniti, da bi s tem ne vspodbudila slovenskega delavca v trboveljskem revirju k odporu proti tujemu izkoriščanju. Ker je »Jutarnji list« opozoril vlado na mnoge nedostatke v Sloveniji, je oplazil mladinske generale silen strah pred »zagrebško čifutarijo«, radičevskim »velehrvatstvom« in ekonomskim izrabljanjem Slovenije s strani zagrebških velebank. Nepismenemu uvodničarju popoldanskega glasila slovenskih mla-dinov smo res hvaležni, da se je zaletel z njemu lastno kratkovidnostjo v to poglavje, saj je spričo velikega notranjepolitičnega preobrata res zelo aktualna zadeva, toda naj se v mladinskih redakcijah ne hudujejo, če ga citiramo kot pričo v obtožbi proti njihovemu brezprimernemu šarlatanstvu. Najprej je treba ugotoviti, da dotičnega uvodnika v »Jutamjem listu« ni pisala »naročita strana«. To je fraza, strah mladinov. Drugič: »Jutarnji list« je opozoril vlado na nevzdržno stanje v Sloveniji radi boljše bodočnosti, ki jo slovensko ljudstvo v polni meri zasluži. Nevzdržno je to stanje vsled sterilne politike klerikalizma in moralnega bankrota mladinov. Klerikalci ljudstvu nočejo pomagati, ker so se — liki buldogu — zagrizli v svoje partikularistične, plemenske in kulturnopolitične predsodke. Mladini so pa slovensko ljudstvo izželi s svojo korupcijo — hrvatski javnosti svinčena afera in razne »nacionalizacije« niso neznane — in povrh uničili skoraj sleherne klice politične in gospodarske morale. Eni torej nočejo, kajti trma je njihova bistvena lastnost, drugi pa v interesu ljudstva ne smejo več soodločevati. Kdo naj govori v imenu Slovencev, ki topot po lastni krivdi nimajo soodločbe v državni upravi? »Jutarnji list« ni zahteval, da bodi slovensko ljudstvo izročeno komandi iz Zagreba, zahteval je le, da mora Slovenija najti sedaj svojo novo politično in gospodarsko orientacijo! Mladini so vedno poudarjali, da je separatist, kdor — kot Slovenec — ne čuti v Pi-škopeji in Kikindi, da je sin ene in iste »nacije«. Njihova teza je bila: Slovenec bodi v Beogradu tako doma kakor v Žabji vasi, Hrvat se naj počuti v Zidanem mostu tako kakor v Šestinah in isto da velja tudi o Srbih. To je bilo seveda v času, ko so bili na vladi, ko ni bilo nikakih izgledov za kakr- i šnokoli kombinacijo brez njih. Ia to sedaj ne velja več. Užaljeni derviši so strmoglavili kip »integralizma«, ki so ga bili svojčas vsiljevali ljudstvu kot nekak ideal in mu žrtvovali v Trbovljah toplo slovensko delavsko kri... Sedaj Hrvat nima pravice, škiliti preko Sotle... Lauzanski delničarji Trboveljske, ki vplačujejo svoje tantijeme švicarskim in ne našim državnim davčnim blagajnam, so našli svoje ogorčene branitelje pred »invazijo« domačih, jugoslovenskih bank, ki imajo svoje sedeže v hrvatski metropoli. Zares čudna logika, ki je nikdo ne more prav razumeti. »Slovenski Narod« kriči, da so mladini s težkimi napori reorganizirali državno upravo Slovenije s »pristno jugoslovenskimi ideali«. Da res ni bilo lahko, zasužnjiti slovenskega uradnika jutrovski kliki in podrediti slovensko narodno gospodarstvo inozemskim kapitalističnim interesom, pač radi verjamemo. Toda mladinom je to uspelo ... Kar sa pa tiče očitka, da je Zagreb »čifutski«, bi bilo bolje, da si ga je »Slovenski Narod« prihranil. Židje igrajo vodilno vlogo tudi v Beogradu, kjer imajo svojega poslanca Otto Gavrilovič-Fischerja, radikala in bivšega pobornika politike »nacionalnega bloka«, razen tega pa komandirajo v večji polovici beograjskih velebank. Razlika je samo ta-le: zagrebški »čifuti« se prištevajo med tako-zvane »aškenaze«, beograjski Spanjolski Židje pa med »šefardince«... Tu je torej bistvena razlika, gospodje.mladini! Priznati se mora, da so Židje v našem narodnem gospodarstvu — kljub svojemu prirodnemu materializmu na plemenski osnovi — močan faktor, s katerim je treba računati. Sicer pa se antisemitizem g. Žerjava zelo malo ujema s toliko propagiranim liberalnim geslom »Brat mio, koje vere bio.« Seveda, če bi bilo treba sesti s kakim francoskim »čifutom« za okroglo mizo upravnega sveta dobičkanos-aega velepodjetja, bi jih tudi antisemitizem ne ženiral... Taki so! In do golega stoje razkrinkani pred javhostjo spričo dokaza, da so bili »in-tegralci« le do pada vlade PP, da pa hočejo sedaj s klerikalci licitirati nekak slovenski »corpus separatum«,- da bi moral zagrebački »purger« pri Savskem Marofu oddajati ta-mošnjim »jugoslovenskim« obmejnim nacionalnim organom svoj nacionale, če bo hotel na oddih v Rogaško Slatino... Če pravi »Slovenski Narod«, Hrvati naj puste Slovenijo na miru ,je to jalova zahteva, kajti Hrvatske tudi niso puščali pred 27. marcem na miru in vendar je morala vse divjanje »integralcev« mirno prenašati. Sedaj se je izkazalo, da je »integralizem«, kakor ga pojmujejo mladini, škodljiv, zato bo napočila nova doba prave slovensko-hrvat-ske vzajemnosti. Korošec in Žerjav sta mnogo grešila, ker sta se vozila mimo Zagreba v Beograd. Tisti fcasi so minuli, kajti sporazum je tu in novi položaj zahteva preorientacijo slovenske politike in gospodarstva napram kulturnemu in gospodarskemu centru Jugoslavije. Kar je Rim za Italijo, je Beograd za nas. Merodajna pa v Ziirichu ni deviza Rim, marveč Milano. In nekak Milan je za Jugoslavijo brez dvoma — Zagreb. Mladinski »nolli me tangere« je smrtni krik v agoniji »e nahajajoče klike. Nič več in nič manj. Illyricus Viator. in socialno demokratski časopisi so se našli v boju proti Cankovu na isti liniji z zemljo-radniki. »Radikal«, glasilo Kosturkove radikalne stranke, piše: »Vsak dan prinaša nove dokaze, da ni vlada Cankova, vlada »zdrave roke«, kakor o osebi rada trdi, temveč da nasprotno Bolgarska še ni imela tako brez-silne vlade, kakor je vlada »Demokratiče-skega Zgovora.« Nato govori »Radikal« o raznih atentatih. Spominja umor starega javnega delavca Nikole Gabrovskega, umor odvetnika Vasile-va, čigar nedolžnot je bila pred sodiščem dokazana, ko tudi umor poslanca Popova. Čeprav so se izvršili ti umori pri belem dnevu na javnem mestu, vendar ni bil odkrit niti en morilec. In nato konstatira '»Radikal«, da faktični atentatorji na katedralo sv. Nedelje niso bili prijeti do danes in da ni nobenega upanja, da se to sploh kdaj zgodi. Bolgarska vlada pa je prisilila vso Sofijo, da prisostvuje justifikaciji atentatorjev, ki pa so bili nedolžni. Taka je bolgarska ju-stica. Svoj članek zaključuje »Radikal« z besedami: Če bi ostala vlada Cankova še pet let na krmilu, potem obstoji resna nevarnost, da bodo vsi uglednejši Bolgari 'ubiti in vsa inteligenca izgubljena. Zato se danes bolj ko kdaj čuti velika potreba, da vlada odstopi in da se ne zamenijo samo nekatere osebe, ampak ves sedanji politični sistem in ves sedanji režim.« Nič drugače ne piše glasilo socialnih demokratov »Narod«, ki je dolgo veljal kot zaveznik vlade Cankova. »Narod« se ustavlja nad arogantnim vprašanjem vladnega tiska: »V čem je tiranija današnjega režima? Navedite samo en dokaz!« — Na to odgovarja »Narod«: »Po pravici se čudi človek, ki le ni izgubil svojih človeških čustev, pri pre-čitauju tega vprašanja, ki so ga napisali vladni advokati. Ali so sploh normalni ti ljudje? Ali je prenehal delovati njih razum? Skrajni čas je, da vlada Cankova odstopi, ker drugače mora propasti bolgarski narod.« Odpor proti krvavi vladi Cankova raste. ' V mestu se krepi meščanska opozicija, na deželi pa se nmože vstaške čete zemljedel-cev. In kljub vedno novim vislicam, kljub ; vedno novim umorom raste odpor in ruši temelje krvave vlade. In dobro je, da je tako, ker drugače bi bolgarski narod pod ; vlado krvavega Cankova izkrvavel. ki ga je povzročil govor Pavla Radiča. V hrvatskih krogih je napravil ta govor naj-boljši vtis in na konferenci delegatov Radičeve stranke se je od 20 delegatov izreklo 22 delegatov odločno za novo politiko Radičeve stranke in le 4 delegati deloma proti njej. še boljši vtis pa je napravil Pavle Radičev govor med Srbi. — Ameriški listi so ? splošno naklonjeni Jugoslaviji, je nadaljeval poslanik Trešič-Pavičič. Brez izjeme vsi listi so pozdravili sporazum, ker je z njim zasigurana konsolidacija Jugoslavije. = Priprave za proslavo tisočletnice hrvatske kraljevine. Ministrski svet se je bavil na včerajšnji seji s proslavo tisočletnice hrvatske kraljevine. Ker se vrši v dneh 14. do 16. avgusta zlet hrvatskega sokolstva in ker je za iste dneve napovedala svoj zlet tudi Orjuna, je ministrski svet sklenil, da se zlet Orjune prepove, da ne pride do neredov. = Vprašanje samostana sv. Navma še vedno ni rešeno. Poslaniška konferenca je vzela na znanje sporazum naše in albanske vlade glede samostana sv. Navma; in neke vasi, ki jo dobi kot nadomestilo od nas Albanija. Definitiven zaključek pa je odložen, ker je bilo poročilo ekspertov nepopolno. = Komunisti pripravljali atentat na Masa-ryka. »Češke Slovo« poroča, da je bila odkrita komunistična zarota proti predsedniku Masarvku ter članom češkoslovaške vlade. Kot voditelja zarote sta bila aretirana Friderik Stastny, rojen 1892 v Klechnu, po poklicu novinar, in dr. Vaclav Ilourea rojen 1871 v Hriu. »češke Slovo« poroča, da je izdala komunistična internacionala povelje, da se atentat na Masaryka za vsako ceno izvrši. Komunistična internacionala je namreč računala, da pride po atentatu do ostrih odredb proti komunistom, kar bi moglo povzročiti revolucijo. »Češke Slovo« zahteva, da se ostro nastopi proti plačancem Moskve, ker so komunistični zločini presegli vsako mero Politične vesti Malo odgovora »Slovencu »Slovenec« menda misli, da je bistvena dolžnost opozicije, da uganja malo demagogije in zato pada v polemiki z nami vedno bolj na nizko stopnjo. Na naša najbolj bistvena izvajanja dosledno molči in se ogiba vsaki načelni diskusiji. Zato pa se tem bolj pridno lovi za manj važnimi stvarmi in pri tem uporablja že čisto jutrovske argumente. V tem oziru se zlasti odlikuje včerajšnji »Slovenec«. Naš list nazivlje kratkomalo kot Pucljev list. Nima za to sicer nobenega dokaza, toda njemu to trenutno ustreza in zato smo Pucljev list. Pa ne samo to. Tudi »Ljubljanski oficiozus« smo. Ali mar zato, ker še bolj dosledno ko »Slovenec« odklanjamo tiskovni zakon? Ali mar zato, ker dosledno nastopamo za vsako stvar, ki je res v interesu slovenske kulture in gospodarstva? In celo dunajski »Fremdenblatt« smo postali, ker smo zapisali, da bi razžalili vodstvo Radičeve stranke, če bi mu pripisovali ambicijo, da hoče prodirati v Slovenijo z velehrvatstvom. Vsak trezen človek je sicer razumel, da smo s tem hoteli samo poudariti absolutno brezuspešnost vsake vele-hrvatske politike v Sloveniji, le »Slovenec« je imel o sebi tako nelepo mnenje, da je mogel ta naš pasus smatrati kot prilizovanje vladi. Naj si odpočije na tej lovoriki! In noče iti v glavo »Slovencu«, da je to nad vse značilno, če mladinski listi zamolčujejo vse, kar je napisal »Jutarnji list« o klerikalizmu. Tudi to namerno nerazumevanje diskvalificira »Slovenca«. Naj nam odgovori »Slovenec«, če bi on pri citiranju kakega članka izpustil kritiko liberalizma! Mladinski tisk je to storil, je odklonil pomoč v stvari, o kateri najbolj kriči in ko mi to konstatiramo, sumniči »Slovenec«, da smo to storili iz spekulativnih namenov. Da, v resnici: od stopnje do stopnje pada »Slovenčeva« polemika! Da ne bo napačnega tolmačenja, že kratko pojasnilo o našem stališču do znanega članka »Jutarnjega lista«. Svoje misli o članku smo napisali v včerajšnji številki, ker jih vsled pomanjkanja prostora v prejšnji nismo mogli. Dostavljamo samo sledeče: Za nas je bila glavna stvar v članku »Jutarnjega lista« njegova zahteva, da se revidira nacionalizacija Trboveljske premogokopne družbe. Dejstvo, da je stališče vladne stranke do Trboveljske družbe isto, ko naše, to dejstvo je bilo odločilno, da nam je bil članek »Jutarnjega lista« simpatičen in da ga smatramo za slovensko pridobitev. Globoko obžalujemo, da je samo ta misel oila od vseh naših listov prezrta in odkrito rečemo: ne moremo si tega dejstva razlagati drugače, ko da je naše dnevno časopisje odvisno od Trboveljske. Kupljivo časopisje pa naj ne govori o svojem slovenstvu, ker so vse deklamacije kupljenega časopisja brez cene. Končno še kratko pripombo o našem stališču do nove vlade. Pozdravili smo novo vlado le zato, ker je prva vlada, ki je vsaj deloma uresničila sporazum. In pozdravili smo jo tudi zategadelj, ker pomeni zboljšanje v primeru z vlado PP. Nikdar pa se nismo z njo identificirali in ostali smo ravno tako neodvisen list, kakor smo bili. Ni pa naša krivda, če pišejo o novi vladi naši za vsako ceno opozicionalni listi tako, da moramo že vsled objektivnosti zavrniti njih prazne izmišljotine. Naj pišejo naši dnevniki objektivno, pa se bodo znašli v isti liniji ko mi. Toda naši dnevniki tega ne morejo, ker so čisto zapisani strankam in zato tudi ne razumejo, da more obstajati neodvisen list. In odtod naša zamera pri »Slovencu« in zato smo enkrat Ravniharjev, drugič pa Pucljev list in postali celo slovenski -»Fremdenblatt«. Kal se pripravlja na Bolgarskem! Y zadnjem času so objavili listi vest, da je «ar Boris pozval Cankova, da odstopi z vso svojo vlado in da napravi mesto voditelju zamljedelcev Turlakovu, ki bi stvoril vlado brez Demokratičeskega Zgovora. Čeprav vest oficielno ni bila potrjena in čeprav je ostala vlada Cankova še nadalje na krmilu, pa kažejo zadnji dogodki, da je postalo stanje vlade Cankova v resnici ne- vzdržno in da ni drugega izhoda, ko da odstopi. To pa predvsem vsled tega, ker stalno raste odpor proti krvavi vladi Cankova tudi v vrstah meščanstva in izgublja Demokrati-česki Zgovor stalno na terenu. Tako vodi ves bolgarski tisk, v kolikor ni direktno v vladni službi, ogorčen boj proti vladi Cankova. Radikalni, liberalni, genadtjeristovski — G. Pašič popolnoma ozdravel. Osebni zdravnik g. Pašiča dr. Besanovič je sklical zdravniški konzilij, katerega so se udeležili: docent dr. Adler, dr. Topfer in dr. Mixa. Po konziliju je bil izdan sledeči bulletin: Ministrski predsednik je popolnoma ozdravel. Nedvomno je ugotovljeno, da pacient ne bo- leha na zlatenici. Temperatura je normalna, srce popolnoma v redu, prebava ko tudi tek dobra. Subjektivno se počuti g. Pašič zelo dobro.« Dr. Besanovič je dalje izjavil, da je Pašič že vstal in da bo šel na izprehod po hotelskem parku, kakor hitro bo prvi solnčni dan. V Karlovih Varih ostane Pašič še 4 do 5 tednov, nakar odpotuje v mesto, kjer bo mogel v absolutnem miru uživati gozdni zrak. = Seja načelstva SKS se je vršila v ponedeljek. Na seji so se pretresala gospodarska vprašanja. Osobito pažnjo se je posvetilo trgovski pogodbi z Nemško Avstrijo. Pogajanja so zaključena še pod vlado PP in zato se opravičeno sumi, da je pogodba zaključena v škodo kmetijske produkcije. Sklenjeno je bilo, da se odpelje g. Mermolja v Beograd, da upozna sedanjo vlado z željami kmetskega ljudstva, kar se tiče pogodb z enostranskimi državami. Člani načelstva so se tudi pritoževali nad strankarskim postopanjem nekaterih okrajnih glavarstev; proti vsem, ki so preko zakona preganjali kmetsko ljudstvo, bodo vložene pritožbe na velikega župana. Nečuvene pritožbe so bile izrečene proti ljubljanski in litijski davčni oblasti. Stranka bo zastavila vso moč, da se tudi tu razmere popravijo. Ni samo slučaj, da je v teh okrajih čez 600 rubežni; tu morajo biti merodajni posebni vzroki. O vsem se je napravila obširna spomenica, ki se je odposlala poslanskemu klubu v Beograd. — Dr. Laza Markovič o novi vladi. Dopisniku sarajevske »Večernje Pošte« je izjavil Laza Markovič, da je bil sporazum sklenjen iz državnih interesov, ker je z njim rešen hrvatsko-srbski spor. Dokler je bil Pašič zdrav, je osebno vodil pogajanja, pozneje pa so vodili pogajanja drugi, ki so Pašiča stalno informirali. Podpisana sta dva dokumenta: ^protokol o vseh skupnih sejah in sporazum o koaliciji. Ta ne omenja niti z besedo revizije ustave in zato ta sploh ni v debati. Med Pašičem in Ljubo Jovanovičem so bila pred letom dni v resnici nasprotja v pogledu sporazuma. Danes pa teh ni ye°i ker je bil sporazum sprejet kot predlog l a-šiča. Glede uradniških premestitev je izjavil Laza Markovič, da bodo premeščeni oni uradniki, ki so ovira novi koaliciji. Kjer so radičevci močni, tam dobe naravno tudi večje število uradnikov. Reaktiviranje uradnikov bo izvedla vlada sporazumno. Ne more pa biti premeščen uradnik, ki je preje nastopal proti radičevcem. — Glavno delo vlade je posvečeno gospodarskim in socialnim vprašanjem. To delo bo vlada lahko izvajala, ker ima v skupščini krepko vejSino. — Vesti, ki jih dobiva vlada o razpoloženju naroda, so. enako dobre iz srbskih ko iz hrvatskih krajev. = Odmev sporazuma v Ameriki. Naš poslanik v Washingtonu Trešič-Pavičič jo dospel v Beograd in podal novinarjem obširno izjavo o vtisu, ki ga je napravil sporazum v Ameriki. Ker je odpotoval Trešič-Pavičič iz Amerike 18. julija, isti dan, ko je bil sporazum sklenjen, more govoriti le o odmevu, __ Madžarska se hoče oprostiti vojaške kontrole. V zadnjem času je pričel madžarski tisk ostro kampanjo proti mednarodni vojaški kontrolni komisiji, ker da je ta popolnoma odveč. V istem zmislu pišejo tudi dunajska »Neue Freie Presse« ter par drugih dunajskih listov. Vsa ta kampanja pa nima drugega pomena, ko da izbriše vtis dogodka, ki se^ je odigral v Subotišti (Szombathehr-ju) Kontrolna komisija je namreč prišla na sled mobilizacijski pisarni, ki se je nahajala v subotiškem oddelku za socialno poli-/ tiko. Da so bili podatki, ki jih je imela o tej pisarni kontrolna komisija, točni, je potrdil madžarski poročnik Kovacs. S silo pa je bilo preprečeno komisiji, da bi izvršila pregled oddelka. Slični dogodki so se že odigrali preje. Tako je bila mednarodna kontrolna komisija nagnana v Kečkemetu od »ogorčenega« ljudstva v kamni. Enako se je zgodilo kontrolni komisiji tudi v Cegldčdu in Peti-Kostelu. Češki listi poudarjajo, da je treba vsled teli dogodkov mednarodno kon- trolo nad madžarskim oboroževanjem && poostriti, nikakor pa je ne odpraviti. Ob-^ enem pišejo češki listi obširno o madžarskem oboroževanju. Tako se vodi natančna evidenca vseh za orožje sposobnih Madžarov. Vsak Madžar je prisiljen, da podpiše reverz, po katerem se »prostovoljno« obvezuje za 12 letno vojaško službovanje. Oficirji, ki niso v aktivni službi, so prideljeni ministrstvu za socialno politiko, ki vodi »telesno vzgojo« naroda. Tej vzgoji so podvrženi vsi Madžari od 18. do 45. leta. Vzgojo pa vodijo oficirji in sicer čisto v vojaškem duhu. Zato zahtevajo češki listi od svoje vlade, da zahteva poostritev vojaške kontrole na Madžarskem in isto naj stori tudi naša vlada. = Ameriški pogoji za pristop k haaškemu razsodišču. Po sporočilu senatorja Sette-ja, člana zunanjega odbora, bo v kratkem Ameriki predlagano, da pristopi k mednarodnemu razsodišču. Setto je izjavil, da bi mogla Amerika to storiti le pod sledečimi pogoji: 1. Amerika ne prevzame s pristopom k haaškemu razsodišču nobenih obvezno«*^ do Zveze narodov. 2. Amerika ima pravic0 imenovati lastnega sodnika, ki ima popolnoma iste pravice ko drugi sodniki. 3. Da se določijo dalekosežni predpisi za tajna in redna zasedanja mednarodnega razsodišča. Verjetno je, da bodo ti ameriški predlogi sprejeti in da pristopijo nato tudi severnoameriške Združene države k haaškemu mednarodnemu razsodišču. = Vladna pomoč angleškim rudniškim lastnikom. V angleški javnosti so se prižele oglašati ostre kritike vladnega postopanja v zadnji rudarski krizi. Zlasti oster je v svojih kritikah Lloyd George, ki pravi, da je vlada vedela že v februarju o nameravani stavki in da je zato njena neodpustljiva napaka, da nj ničesar proti stavki ukrenila. Vsaka delavska organizacija more v bodoče isto storiti ko rudarji. Tajnik rudarske organizacije je izjavil, da ne pomenijo vladne popustitve nobene zmage rudarjev, ker je bilo sklenjeno samo premirje. Jasno j« -sedaj postalo, da premogovna industrija ne more ostati v takih rokah, ki ne more shajati brez vladne podpore. List »Evening Standard« je izračunil, da se porabi sedaj 87% vseh dohodkov iz premogokopov za rudarske plače, dočim ostane 1® na lastnike rudnikov, kar pomeni dobiček 15 centov od tone. Po sedaj sklenjenem sporazumu dobe lastniki rudnikov od vlade toliko podpore, kolikor je njih dobiček manjši od 15 centov. Kar pa bi dobili več, morajo izplačati zakladnemu ministru. V vsem bo veljala vladna podpora 4 cente za 1 funt dohodninskega davka. =Grško-bolgarski konflikt. Ker sta bila ubita dva grška državljana, je grška vlada znatno pomnožila svoje čete ob bolgarski meji. Te čete ostanejo na meji tako dolgo, dokler ne da bolgarska vlada zadoščenja. Grška vlada sicer ne zahteva nobene odškodnine, pač pa odločno vztraja na tem, da bolgarska vlada morilce kaznuje. Z ozirom na razne govorice je izdala grška vlada demanti, v katerem odločno zanika, da bi imele grške čete povelje prestopiti bolgarsko mejo. Dnevne vesti. NAS BOJ PROTI TRBOVELJSKI. Ni poštenega Slovenca, ki ne bi odobraval našega boja proti postopanju Trboveljske premogokopne družbe. Nasprotno, se je vsak pošten Slovenec naravnost oddahnil, da je v Sloveniji vsaj en dnevnik, ki je čisto neodvisen od te bogate družbe in ki brani proti njej slovenske interese. In zato je pridobil naš boj proti postopanju Trboveljske premogokopne družbe »Narodnemu Dnevniku« mnogo prijateljev in mnogo simpatij. Ampak s samimi simpatijami je nam zelo malo pomagano in Trboveljski družbi zelo malo škodovano. Ni zadosti, da javnost naš boj samo platonično podpira, temveč njena podpora mora biti dejanska, če hoče, da se odiranje Trboveljske premogokopne družbe neha. Kaj pomaga, če se kdo zgraža nad posto-pusjem Trboveljske premogokopne družbe, a obenem kupuje in se naroča na liste, ki so v službi te družbe. Na ta način se pozicija Trboveljske premogokopne družbe samo krepi in škoduje slovenski stvari. V boju treba biti dosleden, ali pa se v boj sploh ne mešati. Kdor nima v sebi te sile, da bi bil dosleden in da bi ravnal soglasno svojemu prepričanju, ta naj tudi ne govori, da je za osvoboditev Slovenije od gospodarskega pritiska Trboveljske. Ta naj kar lepo poklekne pred finančno mogočnostjo tuje družbe. Kdor pa je za gospodarsko svobodo Slovenije, kdor je za to, da se izvojuje boj proti postopanju Trboveljske premogokopne družbe do konca, ta naj bo tudi vsaj toliko požrtvovalen, da ne bo podpiral časopisja, ki prejema od nje denar. Ne velja samo za politične stranke ena sama alternativa: za ali proti gospodarskemu imperializmu Trboveljske, ne velja samo za politične liste: za ali proti interesom magnatov Trboveljske, ta alternativa velja tudi za slehernega Slovenca in po njej se presoja, koiiko je vreden njegov patriotizem! »Jutrova« laž. »Jutrov« uvodničar se je včeraj zlagal, da smo mi utihnili zaradi tiskovnega zakona takoj, ko se je sestavila vlada RIL Z ozirom na to laž konstatiramo, da smo še 30. julija priobčili članek »Za svobodo tiska«. Naj si ne domišljujejo sodelavci pri reakcionarnem tiskovnem zakonu, da si bodo s takimi lažmi pomagali. — Bodi konstatirano, da »Slov. Narod« na očitek falzifikata molči. — Da vidijo naši bralci, kak okus ima »Slovenski Narod« in s kakšnimi neslanostmi skuša pokriti svojo polomijo, objavljamo dobesedno »odgovor« »Slov. Naroda« na resen članek g. Štebijeve. Famozni »odgovor« »Slov. Naroda« se glasi: »Debato o feminiz-mu bi rada otvorila gdč. Alojzija Štebi. Prav radi bi sledili taki debati, zlasti še zato, ker s tcm razčistili tudi gdč. Štebijevi neke pojme modernega feminizma. Pa ker je gde. Alojzija otvorila debato z zelo neokusno razliko med feminizmom »proletarskih žen« in institucijo »narodnih dam«, ji povemo, da ne sodelujemo pri debati. Vsevedna domišljavost ni na mestu pri osebi ki je za feminizem v Sloveniji kolikortoliko „zaslužna! Radi njene zaslužnosti smatramo, da bi nastopala s polnim imenom samo pod šlanki, ki so stvarni, resni in brez nadutih priveskov. Institucijo narodnih dam in njih delo v preteklosti in sedanjosti pa naj lepo pusti na miru. definiciji feminizma, ki nam jo ponuja gdč. Štebijeva, odgovarjamo, da je predložena definicija njena zasebna lastnina in njen privaten nazor. Feminizem je v bistvu nekajvdrugega: vse tisto, kar se je doslej oznanjalo in zahtevalo iz ust feministk! Te zahteve pa niso bile enodušne, nego se menjajo od naroda do naroda, od leta do leta! Moderna katoliška feministka im« O feminizmu gotovo drug nazor kakor »proletarska žena« iz Slovenije.« — Iz tega odgovora mladinskega popoldnevnika se vidi, da »Slovenski Narod« nima samo nobenega pojma o feminizmu, temveč tudi ne o časnikarski odgovornosti. Ta konstatacija naj zadostuje. — Skladišče tobaka. V Kavadaru in Skop-lju prično v kratkem graditi velika skladišča za tobak. V ta namen je odobren kredit 10,300.000 Din za Skoplje in 7,070.000 Din za Kavadar. — Tobačna tovarna v Nišu se poveča. Ministrstvo je odobrilo v to svrho kredit 20 milijonov 700.000 Din. — Nove lokomotive na liški progi. Vsled »labih lokomotiv so se pojavljale na liški progi zamude. Da temu nedostatku odpoino-re, je odposlala generalna direkcija državnih železnic, več dobrih lokomotiv na liško progo. — Zgradba mostu čez Vardar. Ministrstvo i® odobrilo kredit v znesku io uoo Din za zgradbo novega mostu čez cesti Škoplje-Petovo. '“jaška šola. Meseca oktobra se , k bolničarska podoficirska šola, j v katero bo sprejetih do 100 gojencev.. Pogoji za sprejem Se objavijo pozneje. j — Nova gimnazija. Ministrstvo prosvete otvori se to jesen novo žensko gimnazijo v Subotici. 1- Notranji minister v Ljubljani. Notranji minister Boza Maksimovič se mudi že od pondejjka v Sloveniji. Včeraj Je inspicirai lit??,? Hotranjemu ministrstvu podrejene po-urade v Ljubljani. • •i*tovanj° naših gasilcev. Kakor nam H ^niških Toplic, je s kraljevim X a /' 'kovanih osem gasilcev topliške požarne hrambe z zlatimi, oziroma srebrnimi kolajnami za 40 odnosno 251etno nepretrgano službovanje na polju gasilstva. Svetinje bo pripel odlikovancem srezki glavar prihodnjo nedeljo dne 9. avgusta na Kopališkem trgu v Toplicah. K slavnosti so povabljena tudi bližnja in daljna gasilska društva. — Mednarodni kongres jetniških uradnikov. Prihodnji teden se vrši v Londonu kon- gres jetniških uradnikov, ki se ga udeleže delegati 34 držav. Glavno vprašanje, o katerem se bo razpravljalo, bo vspostavitev enotnih smernic glede ravnanja z ženskami in otroci v jetnišnicah. Delegati iz Anglije predlagajo sistem, po katerem naj bi se zaposlje-valo ženske jetnike s hišnimi deli, pri čemur bi se jim pustilo čim največ prilike za samostojno delo. Glede v ječi rojenih otrok se namerava izposlovati enotna ureditev potom komisarijata Zveze narodov. — Težka obsodba vojaka-nazarenca. Vojno sodišče v Beogradu je obsodilo čevljarja Milana Vujiča na 9 let 8 mesecev težke ječe, ker kot rekrut ni hotel sprejeti puške, češ da mu to zabranjuje njegova nazarenska konfesija. — Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila svoje 53. šolsko leto dne 30. julija t. 1. z 49 gojenci povprečno s prav povoljnim uspehom (16 drugoletnikov absolventov, 29 prvojetnikov in 4 praktikanti). 48 učencev je bilo katoliške, 1 gojenec pa je bil pravoslavne vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Srbije 1 in iz danes inozemskega Primorja so bili 4 učenci. Po maternem jeziku je bilo 46 Slovencev, 2 Hrvata in 1 Srb. Dvoletna vinarska in sadjarska šola se skoraj goiovo prav kmalu preustroji v enoletno ter pride na njeno mesto višja ali srednja vinarska in sadjarska šola kot nadomestilo za zdaj 3 leta staro srednjo kmetijsko šolo, bi nima življenskih pogojev in se zato ukine, nje učenci pa se porazdele na srednji kmetijski šoli v Križevcih in v Valjevu. Tako naglo preneha ustanova, kakor je bila pre-nagleno oživotvorjena navzlic pravočasnim resnim opozoritvam. Tudi napovedane reorganizacije na stari mariborski vinarski in sadjarski šoli se naj v pičlo odmerjenem času izvrše. Da bi bile uspešne! Ob pomanjkanju potrebnih sredstev razočaranja niso izključena. Važno je pri tem, da bo poleg višje ali srednje vinarske in sadjarske sole še nadalje obstojal dosedanji zavod, sicer samo kot enoletna šola, vendar z internatom. Tako bo kolikor toliko ustreženo raznim zahtevam, predvsem tudi upravičeni želji, da se ohrani stara vinarska in sadjarska šola prevažnemu obmejnemu mestu Mariboru, dasi drugače v precej okrnjeni obliki. — Žmavc. — Trgovina z dekleti v Zagrebu. Po dolgotrajnih opazovanjih in poizvedovanjih je prišla zagrebška policija na sled razširjeni trgovini z dekleti, ki se je raztezala na vso državo. Povod k rešeršam je dalo dejstvo, da so izginile iz Zagreba tri 15 do 171etne deklice, ki so jih našli pozneje v neki javni hiši v Novem Sadu. Preiskava se vrši že dalj časa, vendar pa policija do sedaj ni hotela izdati nobenih podrobnosti. S tem je dosegla svoj namen: Trgovci z živim blagom niso vedeli, da jim je policija na sledu ter vsled tega niso pobegnili in so danes vsi pod ključem. Kakor je v podobnih slučajih običajno, je imela tolpa v Zagrebu, in tudi v nekaterih drugih mestih sovodnice. Te sovodnice so imele nastavljene mlade ljudi, ki so za-peljavali lahkomiselna dekleta pod raznimi pretvezami. Tolpa je spravila tekom par mesecev 27 deklet, skoro izključno v starosti 15, 16 do 17 let v javne hiše v Novem Sadu, Subotici, SombBru, Karlovcu, Bjelovaru, Koprivnici in Sarajevu. Sled vodi celo v Carigrad, kamor sta bili prodani, kakor se zdi, dve zagrebški deklici. Preiskava se vodi zoper približno 45 oseb, ki so deloma zaprte, deloma pa na svobodi. Aretovane osebe so večinoma policiji znane že od preje. To so lokave zagrebške sovodnice in njihovi pomagači, posestniki javnih hiš v imenovanih me--stih. Obravnava zoper te ljudi se vrši naj-brže že prihodnji teden. — Velike poplave pri Gradcu. V nedeljo so bili v Gradcu in okolici ves dan hudi nalivi, ki so povzročili veliko škodo. V mestu je udrla voda na več krajih v kleti. Rešilni oddelek je imel opravila ves dan do pozne noči. V okolici so prestopili povsodi potoki bregove ter poplavili travnike in polje. V Kainbachu pri Gradcu se je udrl hrib, tako da je zavod »Usmiljenih bratov« in neko sosedno posetvo v veliki nevarnosti. Površina zemlje, ki se premika, znaša 20.000 m2. — Vlak povozil neznanca. Včeraj zjutraj okoli 6. ure, je neki železničar, nameščen na postaji v Miramaru, našel na tiru, par sto metrov od postaje, krvavo truplo neznanca, ki je imel glavo strašno zmečkano. Nesrečnik je bil seveda mrtev. Železničar je obvestil v odkritju miramarske orožnike, ki so se takoj podali na lice mesta. Preiskali so žepe neznanca, a niso našli nikakih osebnih listin, ki bi omogočile identificiranje nesrečnika, približno 40 let starega delavsko oblečenega moža. Tudi niso mogli ugotoviti, če gre za samomor ali nesrečo. Verjetnejša je slednja domneva, ker je neznanec ležal nedaleč od mesta, kjer gre preko tira steza za pešce. — Štirje turisti poginili v snežnem mete-žu. Iz Insbrucka poročajo: V nedeljo zvečer je javila družba hribolazcev, ki so podvzeli turo v Kaisergebiet, da pogreša 8 mož. Rešilna ekspedicija je našla 4 turiste žive. Drugi štirje pa so poginili v snežnem mete-žu. Njihova trupla so prenesli v Kufstein. — Tragična smrt mladenke. Rudolfina Wondra, hči mehanika na Dunaju, je bila sicer, kakor trdijo, dostojno dekle, ki je hodilo vedno po poti krepkosti, toda zadela jo je Antorjeva pušica in zaljubila se je smrtno v razuzdanega plesalca, ki je kazal svojo umetnost po nočnih lokalih. Dečko je bil Rudolfini vedno za petami. Vsi opomini sta-rišev niso zalegli. Preteklo nedeljo se je šla Rudolfina kopat. Sledil ji je seveda tudi zaljubljeni možakar, o katerem ni doslej znanega ničesar drugega, kakor da je čul na ime »Heini«. Rudolfina in par njenih prijateljic so oblekle kopalno obleko, začel se je strasten ples po pesku. Nenadoma je zakričala Rudolfina: »Heini«. Heini se je bil sklonil k nje ter jo ugriznil v bedro. Ugriz je bil bolesten in globok. Zobje mladega moža so se zabodli globoko v meso devojke in iz rane je tekla kri. Od bolečin jokajoča se je vrnila Rudolfina domov. Čez par dni je dobila vročico. Šele sedaj je povedala svoji materi, da ima hudo rano. Rekla pa je, da jo je ugriznil pes. Naslednjega dne je šla v bolnišnico. Tudi tu je trdila, da jo je ugriznil pes, vsled česar so ji dali primerne injekcije. Par dni nato je umrla. Zdravniki so ugotovili, da je nastopila smrt vsled sifilitične infekcije, ki jo je povzročil ugriz. Frivolnega mladeniča policija doslej kljub .marljivemu iskanju ni mogla eruirati. — Rodbinska drama pri Budimpešti. Andrej Svihsan v Budakalaszu pri Budimpešti je izgubil vse svoje premoženje, v znesku 12.000 kron. Dolga leta se je trudil, da si je prihranil denar, za katerega si je kupil končno hišico. Prodajalec pa ni bil upravičen k prodaji, in tako se je zgodilo, da je prišel Svihan ob kupnino. Vsled tega je sklenil, da umori celo svojo družino in samega sebe. Napadel je najprej svojo ženo, nato pa svojega 4 mesece starega otroka ter ju ranil smrtno nevarno. Nato je hotel zaklati svoje 3 starejše otroke, ki pa so mu ušli, glasno kričeč na pomoč. Svihan se je zabodel nato v prsi, končno pa se je ustrelil. Dojenček je obležal na mestu mrtev, njegova mati pa se bori s smrtjo. — Tragedija filmskega režiserja. V Budimpešti se govori te dni povsodi o žalostni usodi filmskega režiserja Bele Gerosy-ja, nekdanjega soproga znane filmske igralke Sacy De Blondel, ki je nastopila trenutno v Parizu. Pred njeno umetniško karijero se je pisala filmska igralka Rosette Meygieri. Bila je hčerka budimpeštanskega advokata. Ker sta-riši niso imeli premoženja, so jo poslali v gledališko šolo. Tu se je seznanila s kolegom Belo-Gerosyjem. Igralec se je zaljubil v lepo deklico ter jo poročil. Živela sta nekaj časa pri materi igralke, v precej v desolatnih razmerah ter sanjala o boljši bodočnosti. Pozneje sta postala filmska igralca in Rosette je napravila v Budimpešti lepo karijero. S prihranjenim denarjem sta ustanovila lastno filmsko podjetje, ki pa ni uspevalo. Propadla sta v bedo. Uživanja željna ženica je zapustila lepega dne stanovanje svojega moža in se preselila s svojo materjo v hotel »Astorija«, kjer sta živeli pod tujim imenom, zato da je izgubil Gerosyi njuno sled. Filmska igralka je nastopala nato v raznih krajih ter postala slavna. Živela je v razkošju, do-čim njen soprog ni imel sreče v življenju. Živel je v bedi. Ravno, ko je zastavil zadnje svoje stvari, je videl svojo soprogo v Budimpešti v nekem filmu. Polastilo se ga je ne-odoljivo hrepenenje po ženski, ki je bila nekoč njegova. Slučaj je hotel, da jo je srečal par dni nato na ulici. Stopil je k njej ter jo hotel objeti. Filmska igralka mu je dala roko ter se hladno informirala, kako mu gre. V tem je pristopil neki gospod. Filmska diva je izpregovorila ž njim par besed, obrnila svojemu soprogu hrbet ter odšla. Mož je gledal nekaj časa za njo, nakar je šel ter skočil v Donavo. Dan pozneje so prinesli bu-dimpeštanski listi vest, da se je Sacy de Blondel zaročila z nekim bogatim madžarskim magnatom. — Tragedija mlade umetnice. Nečakinja P. Kaczoha, komponista v Budimpešti popularne operete »Junak Janos«, Magda Kaczoh je podvzela te dni v Budimpešti poskus samomora. Njeno stanje ni nevarno. Vprašana po motivih, je izjavila mlada gospa, ki je učenka konservatorija, da si je hotela vzeti življenje, ker živi rodbina Kaczoh v taki bedi, da je bila prisiljena prodati glasovir umrlega komponista, s katerim si je služila Magda Kaczoh kruh. — Usode poln prepir med županom in orožnikom. Iz Štipa poročajo: V pondeljek je prišlo v vasi Hanče med županom in komandirjem orožniške stanice do prepira, ker je prepodil orožnik dvakrat vaško stražo, ki jo je bil postavil župan po vasi. Prepir je končal s tem, da sta pričela nasprotnika drug na drugega streljati. Zupan je obležal na mestu mrtev, dočim je ostal orožnik nepoškodovan. — Špionažni proces v Subotici. Predvčerajšnjim se je pričel v Subotici proces zoper nekega Antona Gestalterja in tovariše, ki so obtoženi špionaže v prid neke sosednje države. Obravnava bo trajala par dni. — Rovolverska bitka z banditi. Kakor poročajo chikaški listi, se je odigral dne 2. t. m. v mestu roparski napad, ki mu glede drznosti ni primere. Popoldne od petih se je vtihotapilo 5 banditov v elegantni »Drake-hotel«, v katerem je bila velika plesna veselica. Banditi so prišli neovirano v tretje nadstropje v pisarno blagajnika. Tu so potegni- li roparski napadalci revolverje ter ugrabili blagajniku 10.000 dolarjev gotovine iz blagajne. Nato so hoteli oditi po stopnicah, kar pa se jim ni posrečilo, ker je pričel blagajnik, ki so ga roparji pustili zvezanega v njegovi pisarni, klicati na pomoč. Prihiteli so hotelski uslužbenci in gosti, ki so zastavili roparjem pot. Roparji so prisilili z revolverji v rokah vse osebe, ki so se jim postavile po robu, da so vstopile v neko sobo, nakar so jih zaprli. Poglavar banditov je ustrelil pri tej priliki nekega hotelskega uslužbenca. Med tem je prišla policija in razvil se je lov na bandite, ki so zbežali z revolverji v rokah na ulico. Trije roparji so skočili v neki avtomobil ter hoteli uteči. Policijski stražniki in pasanti so streljali na avtomobil. Pri divjem lovu so bili vsi trije roparji ubiti. Dvema drugima lopovoma se je posrečilo s plenom pobegniti. Enega izmed njiju so 24 ur pozneje aretovali. Našli so pri njem del ugrabljenega denarja. V divji revolverski bitki je bil ustreljen razven treh roparjev in hotelskega uslužbenca en policist in šofer. Več pasantov je bilo težko poškodovanih. — Dva roparska napada v Zagrebu. Poštna uradnica Julija Škreblin je prijavila zagrebški policiji, da jo je napadel te dni nekega večera v bližini ženske kaznilnice neznan moški ter ji iztrgal ročno torbico, nakar je pobegnil. — Drugi roparski napad je bil izvršen pri belem dnevu v bližini glavnega kolodvora. Neki služkinji se je pridružil neznan moški, ki je iztrgal ženski nenadoma ročno torbico in jo hitro odkuril. — Strašna smrt. Iz Londona poročajo: Tra- ; gična požarna katastrofa v Perthu je zahte-| vala 3 človeške žrtve. Major Murray Graham, I čigar soproga leži bolna v Franciji, je vpora-j bil vsako prosto uro za to, da je obiskal svo-| jega 41etnega sina, ki se je nahajal pri Per-i thu na Škotskem na počitnicah. Ko je prišel j v soboto v Perth, je našel na mestu svoje j pristave pogorišče. Obupana mati mu je po-I vedala, da je zgorel tudi njegov sin in njego-\ vi dve boni. Ob 4. zjutraj je čula kuharica i* j trakta, v katerem je stanoval otrok in nje-! gove bone, neko trkanje. Vstala je, odprla ( vrata, ki so vodila v dotični trakt. Vstopiti ; ni mogla, ker je bil ves hodnik poln dima. i V hipu je alarmirala vso hišo. Med tem, ko i so zaman skušali priklicati telefonično per-; laške gasilce, je drvel šofer z avtomobilom v i 3 milje oddaljeno mesto. Eden od služabni-j kov je splezal na gorečo streho ter skušal i prodreti skozi podstrešje v sobo, toda ni mu I bilo mogoče, ker je krog in krog vse gorelo, j V kratkem času je bilo poslopje vpepeljeno. i Stara mati je bila tako obupana, da se je ; hotela opetovano vreči v ogenj. Kako je po-j žar nastal, ni pojasnjeno. Čudno je, da se ni-i so služkinje skušale rešiti skozi okno, kajti j soba je biia v pritličju. Še bolj nerazumljivo i je, da niso mogle odpreti vrat, na katere so j trkale. Najbrže so bila vrata zaklenjena ter j ženske v razburjenosti niso mogle najti j ključa. j — »Hčerka gimnazijskega ravnatelja«. T« ' dni je imel neki bogati beograjski trgovee j D. neprijeten doživljaj. Peljal se je v vozu I. j razreda v Zagreb. Med tem, ko je dremal, j« i vstopila mlada elegantno oblečena dama. Go-i spod G. bi bil ostal rad sam, ker pa je bila i dama ne samo elegantna in mlada temveč j tudi lepa, so se vzbudila v njem mehkejša j čustva. Začel se je z lepo neznanko razgo-! vor. Rekla je, da je ministerialna uradnica ▼ i Beogradu ter, da se pelje preko Zagreba v j Mostar, kjer je njen oče gimnazijski ravna-j telj. Razgovor je postajal vedno bolj živa-I hen, in starikavi gospod »G. se je zaljubil«. : Dama se je smehljala vedno bolj zapeljivo ! in prijazno in stari don Juan je vedno bolj i upal, da pride skoro do cilja ... Med tem se j je ustavil vlak na neki postaji. Lepa gospo-j dična je prosila gospoda G., da ji prinese i čašo piva. Gospod G. je njeni želji galantno | ustregel. Ko pa se je vrnil, dame na njegovo ; veliko začudenje ni bilo več v kupeju. Zaman jo je iskal po vseh vagonih: izginila je. Nakrat mu je šinila misel v glavo. Pogledal je v svojo ročno torbico in njegovo začudenje se je mahoma izpremenilo v grozo: Z »ravnateljevo hčerko« je izginil zveženj bankovcev v skupni vrednosti nič manj kot 56.000 Din. Gospoda G. bi bila zadela kmalu kap. Prijavil je stvar pristojni oblasti, toda o »ravnateljevi hčerki« ni ne duha ne sluha. — Izginuli ataše. Iz Berlina poročajo: Bivši ataše dunajskega sovjetskega poslaništva Mečislav Jaroslavski je bil odpoklican ter odpotoval dne 25. junija z Dunaja preko Nemčije v Moskvo. Od tega dne je izginil brez sledu. Odpoklican je bil radi tega, ker je ime! na Dunaju več kravalov na ulici, ki so bili očividno posledica nervoznega obolenja. Med drugim je najel ataše avtomobil j ter se vozil v najhitrejšem tempu po najbolj ! obljudenih ulicah, dasi je bil v vožnji popol-j uoma neizurjen. — Fantastični doživljaji arktične ekspedicije. Sicer resni »Matin« ve povedati čudovite »tvari o rezultatih ekspedicije raziskovalca Bebe (?) v arktičnih vodah. Ekspedicija je prinesli »eboj pravcate morske velikane, ki so bili doslej popolnoma neznani. Ribe imajo blesteče se luskine in ekstremi-tete podobne onim polipov. Fantastične vesti je prinesla omenjena ekspedicija baje tudi o neki reki, glede katere so bili znanstveniki doslej mnenja, da se izteka pri New-yorku v morje. Glasom poročil ekspedicija nadaljuje omenjena reka svojo pot pod morjem ter izgine v nekem 300 metrov globokem prepadu. To fantastično poročilo je dobil »Matin« iz Chikaga. Gasilno društvo »Bled« javlja, da se sa 2. t. m. določena proslava 40 letnice vsled slabega vremena ni vršila, temveč je bila preložena na 9. t. m. Prosimo vsa tovariška društva, da se proslave po možnosti v čim največjem številu udeleže. Za polovično vožnjo smo prosili. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost v Zdraviliškem domu. — Kako so bile najdene dragocenosti r palači kneza Jusupova. Sovjetski in zapadno-evropski listi so prinesli pred kratkim vest, da so bile najdene v nekdanji palači kneza Jusupova velike dragocenosti. Sedaj so znane podrobnosti. Palača kneza Jusupova je stara zgradba. Obstoji iz dveh delov, od katerih je bil, kakor se domneva, zadnji svo-ječasno lovski dvorec Ivana Groznega. Palača je oddaljena od Kremlja približno 2 km. Pred letom dni so se začeli interesirati za stari del palače Amerikanci. Hoteli so ta del palače odkupiti. Da se je to zgodilo ob času normalnih odnošajev med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo, bi se ne bila zdela stvar nikomur sumljiva. Tako pa je izzval interes Amerikancev za stari dvorec v Rusiji pozornost. Tako je prišlo, da je bila zaslišana od sovjetskih oblasti vsa bivša Jusupova služnlčad. Zaslišanje je imelo uspeh. Eden od najstarejših Jusupovih slug je izpovedal na policiji, da se nahaja pod palačo klet, v kateri mora biti skritih mnogo dragocenosti. Pokazal je tudi mesto, kjer so našli v resnici po dolgem iskanj'u velikanske zaklade. Gre za rodbinski nakit carske hiše. V zbirki se nahaja mnogo smaragdov in briljantov. Nakit je težak z dragulji vred nad 21.000 gramov, srebrna posoda pa okoli 210.000 gramov. Vrednost najdenih dragocenosti znaša skupno okrog 5 milijonov zlatih rubljev. Stari sluga, ki je izdal nahajališče skritih dragocenosti, dobi dosmrtno penzijo 90 zlatih rubljev mesečno. Del dragocenosti dobi i moskovski muzej, ostanek pripade državi. ! — Mestna zastavljalnica ima tomesečno j dražbo decembra 1924 zastavljenih predme- i tov 13. t. m. ob 3. {»poldne. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA dne 5. avgusta 1925. Vr*dnoto: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. den. 75, bi. 80; .loter. 2 'A% drž. renta aa vojno škodo den. 290, bi. 297; Celjska posojilnica d. d., Celje den 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bJ. 238; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Za-jreb den. 808, bi. 818; Kreditni zavod za »rg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Stroj-aa tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100, bi. IYI\ Trboveljska premogokopna družba, Ljubija«« den. 338, bi. 340; Združene pa- iirniee Vevče, Goričane in Medvode d. d., j#bljana dan. 101, bi. 108;»Stavbna družba«; d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 4'A% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 25, bi. 25; \'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 24. Blago: Les: Deske, 20 in 30 mm, monte, fco meja den. 480, bi. 490; pariško blago, I. in II., Im <, 12 cm šir., 27 mm debel., fco meja bi. 1480; L. antene, 8—16 cm, media 14 m, 8 cm konične na 12 m, fco meja bi. 560; bukova drva, 1 m dolž., fco nakl. posl. 4 vag., den. 18.50, hi. 18.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 320; pšenica hrvatska, 75/76, 3—4%, par. Ljubljana bi. 267.50; pšenica domača, fco Ljubljana den. 275; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 220; oves slavonski, par. Ljubljana den. 220, bi. 225; laneno seme, fco Ljubljana den. 450; otrobi pšenični, papirnate vreče, fco Postojna trans. bi. 190; fižol različnih vrst, fco Ljubljana den. 100, bi. 190. BORZE. — Zagreb, dne 5. avgusta. Devize: Nev-york ček 55.15—55.75, London izplačilo 268.25— 270.25, ček 268—270, Pariz 260.5 do 265.5, Curih 1074—1082, Praga 163.52 do 165.52, Dunaj 775—785, Milan izplačilo 200.62—203.02, Berlin 1317—1327. — Curih, dne 5. a,vgusta. Beograd 9.3250, Ne\vyork 515, London 25.0150, Pariz 24.25, Milan 18.75, Praga 15.275, Berlin 1.2260, Budimpešta 0.007250, Varšava 96.50, Bukarešta 2.70, Dunaj 72.4750, Sofija 3.75. X Dobavo. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 24. avgusta t. 1. pri di-lekciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave karborundum-platna, papirja in pra- (51) t? okiopniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. >JCgl*a ne trpi na svojem hrbtu nobenega gospod*? Potem pa morda damo. Vsaj jaz se bom lahko ponašala, da sem jahala na kulanovem hrbtu.« Pri teh besedah privzdigne še nekoliko že tako kratko krilo, dene nogo čez konjev hrbet ter zajaha kakor moški. »Kako krasno bi bilo jahati na tem divjem step-»«m konju in...« Tedaj dospe Georg. Le en pogled vrže na žival, katar« položaj ga takoj vznemiri in že zapazi rano prav zgoraj na tilniku, iz nje curlja le malo krvi. >Za Božjo voljo,« vpije, »dol, dol! To je le strel v tilnik, ki napravi žival za nekaj časa otrplo...« V hipu umolkne. »Vstavi ga, vstavi ga!« vpije sedaj Adam, kakor ja vpil tedaj, ko je ubežal Maksimus in kakor tedaj misli zopet teči z razprostrtima rokama za step-aim konjem. Zakaj kulan je nenadoma kot blisk skočil kvi-Sku in zdaj dirja z velikanskimi skoki čez stepo, na njegovem hrbtu pa sedi Leonor. »Skočite dol, skočite vendar dol!« tuli Adam, da aiu kar glas zastaja. Toda Leonor niti ne misli, da bi skočila dol, skloni se naprej in položi roki na strani konjevega iztisnje-»oga vratu; ženijahii matematik in fizik pa izračuna hitro na pamet, kaj bi se zgodilo, če bi skočila z dir- jajočega konja. Po vseli pravilih vztrajnosti, težnosti itd. bi si na vsak način zlomila vrat, kakor smo že preje o tem govorili. Kako malokdaj skoči kdo z voza, če se splaše konji! In to je edino prav, da čaka, da se voz razleti ob kaki zapreki. To tu pa ni bil splašeni fijakerski konj, ta se je bil izpremenil v dirjajočega zajca, njegov spodnji del je oplazila trava. A eno napako napravi Adam vendarle v svojem teoretičnem računu. »Ustrelite ga,« zavpije Georgu, »ustrelite tega lopova a pazite, da ne zadenete Leonorine noge! Da, Georg že položi svojo dvocevko k licu. A strelja ne. Bilo bi prav tako nespametno. Kamorkoli naj bi bil zadel kulana, bi se zrušil, in Leonor bi padla s tako silo, da bi si gotovo zlomila vrat. Tla so kljub travi, popolnoma trda in ker Adam ne ponovi svojega poziva, je pač sam uvidel, kako nespameten je bil. Kot na povelje se nenadoma oba obrneta in tečeta proti avtomobilu. Le ta jih še zamore rešiti. Adam ne more držati jezika za zobmi. »Tak nesramnež, ta kulan,< vzdihuje hropeč in drsa v svojih copatah proti avtu, »kar uide z mojim golažem in vzame po vrhu še Leonor s seboj!« »Ali zna jahati?« zakliče Georg, ki je že dalje spredaj. »No, saj ste vendar videli, da zna. Sicer bi padla dol. če bi le jaz ne bil imel teh copat, prav za rep bi bil vjel lopova.« 18. Adam se razodene. Georg dospe do avta, skoči k aparatu in čaka le še na Adama. .5-'* ška ter steklenega papirja; glede dobav* smrekovih in borovih desk ter glede dobav« drobnega materiala (vijaki, žeblji, ključavnice itd.); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave vijakov. — Dne 25. avgusta t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 900 tisoč kg krušne moke (tipa 80%); pri direkciji državnih zeleznic v Zagrebu glede dobave železne pločevine; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobav« mehkih desk itd. — Predmetni oglasi so ■* pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana. Bežeči kulan je za navadne oči le še točka, Georjr pa še razloči deklico, in komaj da zapre Adam vrata za seboj, zavrti Georg gonilni vzvod — enkrat, dva-krat...« »Mister Green, kaj je to?« Kakor žaba skoči zeleni možiček k njemu in p ritna vzvode s svojimi zelenimi rokavicami. Njegov smehljajoči se izraz okameni. ■Charley, Tom, pogon ne deluje!« Oba monterja se vržeta na tla, odpreta pokrov ter preiščeta stroje. >Drugi klin je zlomljen!« Z žabjim skokom je zeleni možiček še v istem hipu pri odprtini na tleh in tiplje avtovo notranjščino: slekel pa je le desno rokavico. Monter prinese rezervni klin — ki pa ne stoji prav. Adam skoči hitro v izbo in opili klin. Med skokom sleče svojo črno suknjo. Spodaj ima sicer snažno srajco, a rokavi so popolnoma raztrgani in ker jih ne more dosti hitro zavihati, jih odtrga kar oba hkrati. Potem nastavi očala, katera je svoj čas ponujal Dea-conu kot figov list — in tako stoji sedaj pri pili, z golimi, tankimi, a vseeno mišičastimi rokami, v cilindru z zelenim trakom, velikimi očali na nosu, in pili z največjo vnemo. To je pač nepopisno čudna slika — vredna, da jo omenimo. Toda smešni možiček ne napravi niti ene črte zaman — oba močna delavca to tudi prav dobro vesta; stojita poleg ter ga spoštljivo gledata, kakor učenec svojega mojstra. :*Tako, not z njim!« ■Klin mora prav natanko ...« Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani odda dela za izkop za iemelje in deloma za zidovje kleti za skupino hiš v Mariboru ob Kralja Petra trgu. Vsem interesentom našim državljanom so na uvid načrti, pogoji in stroškovniki od S. t. m. ob uradnih urah v pisarni zavoda. Obvezne s 100 Din kolkovane ponudbe se bodo morale predložiti do 12. t. m., na kar se interesenti posebno opozarjajo. Ljubljana, dne 5. avgusta 1925. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12. Ekonom, Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen član načelstva gospod IVAN ŠTRUMBL posestnik, bivši glavni odbornik Kmet. družbe za Slovenijo itd. umrl včeraj ob pol štiri uri zjutraj po kratki mučni bolezni. Pogreb se vrši danes ob 17. uri popoldne iz hiše žalosti na Igu na tamkajšnje pokopališče. Ljubljana, dne 6. avgusta 1924. Ekonom, Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani. L L MALI OGLASI 0*M O« la »o Šmmrnrnm Re-Beograd. Kne* Mihajlora ulic* 11, telefon 2639. Fižol za kuho ! SkJadllč. * lekarnah oll drojerllak »trnr ! nosi (i iTomie* In glafn»ga skladišča. IS. UJM, letin, M prodaja ••Ttr * Kora p., Ljubljano, Trgovski lokali moderno urejeni, v novi zgradbi v Ljubljaai, na prometni eesti blizu glavnega kolodvora se oddajo v na-Naslov v upravi lista. pod >Vesten<. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja ln korespon-dent, z dolgoletno prakso, išče primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč«. Kolesa m šivalne Stroj© kupujte edino le pri Josip Petelinc-u mamk« Qrltzner, Phttnlx ln Adler j ter posameznfe dele za kolesa ln stroje, pneumaiike, Igle Lamerr. Ljubljana, biti« Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na veliko 1 Na malol VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo! K ■ ■ ■ ■ L Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. ■ ■ ■ S ■ ■ s ■ ■ 8 ■ iR - - Naročajte in razširjajte »Narodni Dnevnik"! - - „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna ZEMONA" D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Praiakovi ulici 3, pr tli č j e. Službo išče slaščičarski delavec, bodisi v kakem hotelu, bodisi v slaščičarni. Ponudbe na upravo lista pod Sifr* >Slaščičar«. Inserirajte v .Narod. Dnevniku'!