(WSBSS THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKf LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico -— od boja do zmage! (GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 241. CHICAGO, ILL., SREDA, 15. DECEMBRA ~ WEDNESDAY DECEMBER 15, 1926. LETNIK XXXV. ITALIJANSKO-ALBANSKA POGODBA POMENI, DA JE ' DOBILA ITALIJA PROTEKTORAT NAD ALBANIJO. — FRANCIJA PRAVI, DA IMA ANGLIJA SVOJO ROKO VMES. — ITALIJA KONCENTRIRA SVOJE VO-r JAŠTVO NA MEJI. — FRANCIJA PATRULIRA OB OBALI. — 100,000 LJUDI PRI POGREBU PAŠIČA. Ženeva, Švica. — Spričo Vseh vesti, da ni vojne nemarnosti v Evropi, prevladuje ttinenje, da je napetost takega značaja, da se lahko vsako minuto vžge smodnik — in v vojnem plamenu bo zopet Evropa — ne le Evropa, temveč ves o-stali svet — v vojni, kakršne svet še ni videl in je ne pomni zgodovina. Francosko uradno poročilo se glasi, "vsako noč se pomika Proti meji vlak za vlakom nagovorjen z vojaškimi četami, ^uničijo, strojnicami in težkimi topovi." Francoski torpedni čolni' in Hišilci patrulirajo ob obali, da Preprečijo morebitni vpad fašistov. Francoske oblasti zadržujejo in cenzurirajo časopisna poročila. Italijanska fašis-tovskn milica v obmejnih krajih je mobilizirana. Francoske oblasti tudi trdijo, da Italijani koncentrirajo svoje redne čete na meji v Alpah. V italijanskih krogih se zasuje, da pakt ss Albanijo le Varuje slednjo intrig in njeno Neodvisnost. Francija trdi, da Se za tem paktom roka Anglije. Ko je bila Zogujeva vlada v Albaniji proglašena, so jo .takoj vse velesile pripoznale. Takoj ko je Zogu premagal nasprotnike v Tirana, je dal kon-Cesijo anglo-perzijski oljni kompaniji. Zogu je potem tu-dobil dovolj denarja skozi 'talijanske banke. Belgrad, Jugoslavija. — Po-peb "očeta Jugoslavije," tako ltnenujejo pokojnega Nikola ^ašiča, se je vršil v nedeljo ob °8i'omni vdeležbi ljudstva, poučilo pravi, da jih je bilo nad 1()0,00(). Kralj Aleksander in ^inc Pavel sta tudi stopala za krsto. Truplo bo počivalo v cerkvi na pokopališču toliko časa, bo zgrajena nova kapela, v kfUei-o je bodo potem položili k večnemu počitku. V Jugoslaviji se bo z novo začela nova doba. Politiki sosednih držav, pa tudi dru-nestrpno čakajo, kakšno pernico bo vzela nova vlada. Panje prevladuje, da bodo ^'•Šli na površje možje, ki bo-c'° delali vzajemno s kraljem ohranjenje miru, ki je tudi ugoslaviji zelo potreben. VELIK ŠNEGTKANADI. ZAVEZNIKI V SPORAZUMU Z NEMČIJO. Calgary, Alta. — Koncem Sulega tedna je silno sneži-0 v Alberta in Saskatshewan, tudi poročajo, da je brila ^zla burja, ki je nanosila na katere ceste do 20 čevljev Nko snega. Snežni metež je /j1 tako silen, da ljudje niso iz hiš. Neka farmarica je Liga prevzame kontrolo nad nemškim orožjem 1. februarja 1927. — Zavezniki so podpisali pogodbo. — Bri- and grozi z odstopom. Ženeva, Švica. — Zavezniška vojaška kontrola nad Nemčijo se preneha, 31. januarja — 1. februarja pa prevzame isto liga narodov. Do tega odloka je prišlo v nedeljo ob 6. uri zvečer v Ženevi na seji liginega sveta. Navzoči sa bili zastopniki Francije, Anglije, Italije, Belgije, Japonske in Nemčije. Pogajanja za rešitev tega važnega vprašanja, so bila v teku celi teden. Sporazum, ki se je dosegel na ta način med zavetniki in Nemčijo — je zmaga francoskega zunanjega ministra Au-.stift-a Briand-a, nad premier-jem R. Poincare-jem. Briand je vedno deloval nato, da bi se prišlo z Nemčijo do sporazuma, zavedajoč se, kolike važnosti bi to bilo za ohranjenje'evropskega miru. Poincare je pa bil vedno le drugačnega mnenja, njegova metoda je bila nevarna, da bo ostala Francija izolirana. V pogodbi, ki so jo zavezniki podpisali z Nemčijo, je točka, ki zabranjuje Nemčiji nadaljevanje z delom utrdb na vzhodni meji, ki leži nasproti Poljske. Te utrdbe pa mora imeti Nemčija v dobrem stanju, to pa vsled tega, ker so velike važnosti zanjo, v slučaju napada od strani Rusije. Poljska pa smatra, da ima Nemčija te utrdbe pripravljene za vojno proti njej. Briandova zmaga nad Poin-carejem, ;je pa privedla do tega, da je sedaj nevarnost za francosko kabinetno krizo. Člani kabineta so se razdvojili, eni podpirajo Briandovo politiko za sporazum z Nemčijo, dočim drugi temu nasprotujejo in odobravajo nespravljivo stališče premier j a. Poleg tega pa tudi podpirajo prijatelji Bri-anda njegovo zahtevo za ratificiranje vojnega dolga Ameriki. Ta zahteva je zopet naletela na odpor pri skupini, ki se suče okrog Poincareja. Briand je zagrozil, da odstopi, ako ne odneha Poincare s svojo politiko. Kakor sedaj stojijo razmere, je pričakovati v kratkem kabinetne krize, v kateri ,j,e vladal vsaj na videz mir, že od julija meseca. -o- ELMER E. MILLER. 530,000 starih vojakov in upokojenih uslužbencev je na plačilni listi; ki redno dobivajo vsaki mesec svojo 'plačo. Na sliki vidimo Elmer E. Millerja, ki je uradnik pokojninskega biroja .in ima vse to na skrbi. KRIŽEM SVETA. ZA ODPLAČILO LJUDSKEGA DOLGA. En bilijon dolarjev ljudskega dolga se bo črtalo, to je denar, ki je bil namenjen za redukcijo dohodninskega davka. Washington, D. C. — Kratko je sedanje zasedanje kongresa, dasi ima mnogo važnih problemov za rešiti. Mnogo -se je govorilo, da se bo denar, ki ga je Stric Sam' privarčeval, porabilo v korist davkoplačevav-cev, namreč z redukcijo davkov. Ta načrt je pa finančni odsek poslanske zbornice ovrgel in napravil drugega. Uvideli so potrebo, da je tudi čas ko se mora misliti ljudski dolg, glede nato je bil predložen predlog, po katerem naj bi se privarčevani denar vpo-rabil za odplačilo ljudskega dolga. To pomeni, da se bo leta 1927 naš dolg za 1 bilijon dolarjev zmanjšal. Po končani vojni je to drugo leto, v katerem se je odbil precejšen kos ljudskega dolga. Leta 1920, se je tudi nad 1 bilijon dolarjev črtalo od dolga, to je bilo kmalu po vojni. —-o- OLJNI MAGNATIV MEHIKI SE PODAJO. volji Ka- ši a s svojo dveletno hčerko sa-Preko dvorišča, zametel ju sneg, kjer so pozneje našli le na trupla. ^ nedeljo 19. dec. je gene-agitacija S, ! V BLIŽINI DUNAJA? SO NAŠLI OLJNI VRELEC. Dunaj, Avstrija. — Avstrija bo odslej neodvisna od inozemstva za olje. V bližini Dunaja so našli na dvorišču ne kega kmeta oljni vrelec, s ka terega bodo črpali potrebno svoje potrebe. SAMOMOR ŠPIRITISTA. Budimpešta, Ogrsko.*— Mladi fantje so imeli neko društvo, katerega člani so se imenovali "bratje kraljestva duhov." Radovedni so bili kako je po smrti, zato so sklenili, da bodo vlekli slame, kdor izmed njih bo potegnil kratki konec, bo moral izvršiti samomor in takoj nato obvestiti svoje tovariše na tem svetu, kako gre njemu na onem. Nesrečno slamo je potegnil 14 letni Paul Nagy. Skočil je v Donavo in u-tonil. V smrt je šel brezskrbno. Predno je skočil v valove, je rekel tovarišem, naj počakajo, takoj ko bo po njemu, bo stopil z njimi v zvezo in jim vse povedal. Čakali so več dni -— samomorilec ni držal besede, ostalih tovarišev se j6 polastil strah, povedali so svojim stari-šem in tako je prišlo na dan, kam je izginil Paul. — Lisabona, Portugalsko. -— Portugalska vlada se je odločila, da bo plačala Zedinjenim državam stroške za prevoz njenih čet v Flandrijo, za časa svčfcSvnfe- vojak. Callesovi agenti so privedli do tega, da so inozemski oljni magnati v Mehiki pri pokoriti se postavi. Mexico City, Mehika. kor se sliši, spor med inozemskimi oljnimi magnati in Cal-lesovo vlado, sč bliža h koncu. Callesovi agenti so se trudili in prigovarjali magnate naj se podajo, da bo ta sporna točka vendar enkrat končana. Ilua-steca oljna kompanija je sprejela novo postavo in izjavila, da se ji bo pokorila. Ta je ena izmed največjih , ameriških! oljnih kompanij v Mehiki, zato sodijo, da bodo tudi ostale sledile njenemu vzgledu. V splošnem, tako pravijo zastopniki nekaterih kompanij, ne bodo vsled te nove postave prav nič na škodi. "Doslej se je vršila vsa oljna kupčija nekako nepostavnim potom, odslej bo pa za vse enakopravna v okvirju nove postave. Ako ne bo prišlo nič posebnega vmes, se lahko trdi, da je ta dolgotrajni spor, ki je grozil tudi, da se zaplete Stric Sam z Mehiko v vojno, sedaj končan. -o- AMER1KANKA IZGINILA; IŠČE JO 10,000 LJUDI. London, Anglija. — Mrs. Agathan Clarissa Christie, a-meriška pisateljica misterijoz-nih povesti, je neznanokam izginila, ko se je nahajala v Sussex dolini. V ponedeljek je bilo že devet dni, odkar jo nihče več ni videl. Ker pa. je bila priljubljena in je imela mnogo prijateljev, so se organizirale skupine, ki izginolo iščejo. Vseh članov teh skupin je pa 10,000 — nekateri celo trdijo, da jih je 15,000. Toraj se je dosegel rekord, kajti ne pomnijo še, da bi kedaj tako veliko število ljudi iskalo eno osebo. Iskalci, katere vodijo policisti, imajo seboj policijske pse. -o- VELIKA VROČINA V BRAZILIJI. Rio De Janeiro, Brazilija. — Vsled neznosne vročine, ki vlada v Braziliji, so vsi športi za mesec december, januar in februar prepovedani. V nedeljo 19. dec. je gene-neralna agitacija za A. S.! »— Munich, Bavarija.1—Gen. Erich von Ludendorff, ki se je nedavno podvrgel težki operaciji, je popolnoma odravel in zapustil bolnišnico. Zdravil se je na kliniki v Munichu. 1 — Bukarešta, Eumunija. — Rumunski kralj Ferdinand, o katerem je bilo že mnogo po-ročano, da je nevarno bolan, je boljši in bo odšel v Francijo, kjer bo v zdravniški oskrbi. To priliko bo porabil, da se bo sestal s sinom, princom Karlom, kateremu je povratek v Rumunijo zabranjen. ■— Dubuque; la. —' Joseph Norton, star 11 let, se je dri-čal s , sanmi, mimo je pridrvil avtomobil, ki je dečka zagrabil in vrgel daleč proč, kjer so ga z razbito glavo našli mrtvega. Kdo je bil avtomobilist, niso mogli dognati. — Chicago, 111. — Leo Straus, star 69 let, bogataš, vpokojeni prodajalec žganja, je v Belden hotelu, kjer je stanoval, nagloma umrl. Zapušča vdovo, enega sina in hčerko. Vzrok smrti, srčna hiba. — Springfield, 111. — Guv. Len Small, je razpisal nagrado v znesku $50.00, za vsakega od treh jetnikov, ki so v petek pobegnili iz državne ječe. Vsi trije so« nevarni zločinci. Kdor bi mogel podati kakšna pojasnila, kje se nahajajo, bo dobil razpisano nagrado. — London, Anglija. — V tu-kajšnih političnih krogih se mnogo govori, da bo Leon Trockij imenovan za poslanika v Angliji, katero mesto je zastopal do svoje smrti, Leonid Krasili. — Sydney, Avstralija. — V južnem delu New South Wales divjajo gozdni požari, kakršnih v Avstraliji še ne pomnijo. Mnogo mest je obdanih od plamenov, ljudje so zapustili domovja. Škoda je že sedaj cenjena na 20 milijonov dolarjev. Ženske kakor moški, vse pomaga pri gašenju, ki pa le malo izda. — Mexico City, Meftsika. — Neznani napadalec je nameraval usmrtiti načelnika revolucionarjev v Nicaragua, Pedro J. Zepeda. Ko je Zepeda sedel v svoj avto, je počil strel, krogla je sfrčala mimo njegove glave, ne da bi ga ranila. Napadalec je pobegnil. PARNIKSE jiPOTOPIL;, Iz Jugoslavije ZASLIŠEVANJE MORILCA K ARLA PRIMOŽIČA JE TRA-JALO OD 9:30 ZJUTRAJ DO 4. POPOLDNE. — PIN-TAR VSE SKESANO PRIZNAL. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Branko Pintar priznal umor. Policijski nadzornik g. Fran Žajdela je ob 9:30 dopoldne pričel generalno zasliševanje osumljenca Branka Pintarja, ki je brez odmora trajalo do 4. popoldne. Med zasliševanjem opoldne, ko se je sestavljal že zapisnik, je mladi Branko za-vžil polagoma svoje skromno kosilce, kakršno nudijo v policijskih zaporih aretirancem. G. Žajdela je vstopil s primerno resnostjo in vljudnostjo v Pintarjevo celico. Pričeli so se sprva običajni razgoVori o docela postranskih, navidezno brezpomembnih zadevah. — Branko Pintar je ves čas kazal neko mirnost in pripravljenost na vse, kakor bi hotel reči: Gospod, jaz sem že sklenil račune, napravite hitro! Razgovori so se bolj in bolj stopnjevali. Začela so se nato komplicirana vprašanja poizvedovanja. Sestavila se je ovadba proti Branku Pintarju radi roparskega umora. Pintar je bil obenem izročen iz policijskega zapora v preiskovalni zapor deželnega sodišča. 67 OSEB UTONILO. i Buenos Aires. — Chileanski transportni parnik Arauco se je potopil v bližini Lota, Chile, ko je divjal srtahoviti vihar Na krovu je bilo 89 oseb, od katerih jih je 67 našlo žalostno smrt v valovih. -o- PARNIK ZADEL OB SKA- LOVJE; 40 OSEB UTONILO. Šanghaj, Kitajsko. — Paro-brod Lien Ching, je zadel v bližini Amherst v skalovje in se razbil. Na krovu je imel 150 potnikov, 40 jih je utonilo, ostale so rešili. o tej okolnosti, a nato o povsem drugi diametralno si nasprotni stvari. Branko Pintar je na vsako vprašanje odgovarjal z da" ali "ne." Prišel je kritičen moment, ko je bilo treba odgovarjati na nadzornikovo vprašanje, ali je on umoril Karla Primožiča, takrat je Branko Pintar z drhtečim gl?i-fcom in skesano izjavil: "Res sem ga umoril!" Med zasliševanjem si je g. nadzornik notiral glavne in temeljno važne okolnosti, na kar se je pričelo okoli opoldne sestavljanje zelo obširnega zapisnika, ki je trajalo do 4. pop. Zapisnik obsega 18 strani. vBranko opisuje kritični moment umora kratko: "Dal mi ni miru! V prepiru sem zagrabil za sekiro, butnil z njo po glavi. Tolkel sem kar naprej, sam ne vem kolikokrat. Ko sem videl, da je ubit, sem ga na postelji zravnal in nanj naložil blago." Branko je že popreje, ko sta legla spat, opazil, kam je Primožič položil denarnico in tri ključe. Branko je nadaljeval mirno, indiferenten za vse, brez vsakega zločincem lastnega cinizma: "Denar sem preštel. Vsega skupaj je bilo 9300 Din. Druge papirje in listke sem zmetal iz listnice v stran. Upihnil sem luč in odšel ven. Vrata stanovanja sem nato zaklenil. Ko sem prišel, ven na prosto, je zvonilo — jutru . . ." V jesenskem času zvoni jutru ob 4. zjutraj. Taval je po Ljubljani. Drugi dan, v petek, je nakupil razne potrebščine, nakar se je zvečer z znancem Antonom Štur-mom odpeljal nazaj v Lokve. Branko Pintar je zanikal, da bi popreje Primožiča prosil za posojilo, pač pa mu je umorjeni prejšnja leta obetal hišo, Če mu ostane zvest. Policija je zaključila svoja Radičevci za razlastitev cerkve Belgrad, 18. nov. — Kakor je izjavil minister za vere, je na seji vlade padel predlog, da se naj vsa cerkvena posestva razlastijo, to je, da se vzamejo cerkvam in njihovim zastopnikom ter da se podvržejo agrarni reformi. Minister za vere je izjavil časnikarjem, da on tega predloga ni mogel sprejeti, češ, da se ne sme dovoliti, da bi se izvršilo razlastitev cerkvenih posestev, ampak da je treba vzeti neko srednjo mero. Zaradi tega ni prišlo do nobenih končnoveljavnih sklepov. Kakor se je izvedelo iz zasedaj nesljivih virov, je stavil pred- log, da se vsa cerkvena posestva razlastijo, Radičev minister dr. Šibenik, minister za agrarno reformo, in da ga je zelo vehementno branil in zagovarjal. Podpirali so ga tudi vsi ostali Radičevf ministri, med njimi kmetijski minister Pucelj. Zahtevali so, da se razlastitev izvrši popolnoma in da se cerkvam ne pusti ničesar,češ, da one tega ne rabijo. Z ozi-rom na omenjeno stališče ministra. za vere, katerega so podpirali nekateri radikalni člani, ni prišlo do nobenega sklepa. Vsekakor je nastop teh Radiče-vih eksponentov v vladi zanimiv in ga je potreba posebej naglasiti. Umrl je v Trbovljah na vrhnjem kopu Doberna težko ponesrečeni mladenič Brglez Janez. Rajnega so njegovi tovariši zelo spoštovali, ker je bil zelo mirne nravi, pri delu pa priden. Sveti mu večna luč! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO iti Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire srtio včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ....................$ 9.45 1,000 Din .....................$ 18.60 2,500 Din ......................$ 46.25 5,000 Din ......................$ 92.00 10,000 Din .I....................$183.00 100 lir _________________________$ 4.75 200 lir! ______________________$ 9.20 500 lir _______________________$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po oošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESAR-: 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.v roman "Roža "AMERIKANSKI SLOVENEC" ummsasaaatma > AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list , v Ameriki. ME1 1 Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-itkljkov in dnevov po praznikih. ---M Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. .Telefon: Ganal 0098. i __ Naročnina: Za celo lefo .....................................$5.00 Za pol leta ...................................... 2.S0 Za Chicago, Kanado in Evropo: 5Za celo leto ...................................... 6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 0098. Subscriptions: [•"or one year ....................................$5.00 For lulf a year....................................2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ................................... 6.00 For half a year................................_ 3.00 TONE SE JE PREHLADIL — ZDAJ SE CAJTA IN PRIPRAVLJA ZA PREDPUST. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na. uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ZA večjo cerkev in slovensko Solo v collin-woodu. Komišen razpisan. Vsem slovenskim podpornim organizacijam na znanje, da" fee komišen dobi po en četrt procenta za vse. Katerakoli organizacija se obrne do mene, ji dam navodila brezplačno v tem blučaju. Komišen se dobi tudi od enega do pet procentov, kjer pa denar organizacij ni tako varno naložen, kakor pri bondih, kjer se jednotam daje samo po en četrt procenta. Naše jed-jnote imajo tudi baje svoj denar vložen v podjetja, kjer se dobi yečji komišen. Z moje strani sem vam pa razpolago. Pošljite mi ime kompanij in datum, kdaj so bili dotični bondi kupljeni. Na ta način bomo' zvedeli tržno ceno obveznic in ob enem komišen dotičnih. To velja za vse bratske organizacije. Posebno sem v zvezi z neko družbo, ki je na razpolago našim bratskim organizacijam. Pripravljen sem se udeležiti januarskih sej naših jednot in vam predstaviti zastopnika nad 20 let stare firme, kateri vam bo podal navodila za investiranje denarja. Osebno ne zahtevam nič drugega, kakor povrnitev stroškov pri teh sajah, tične družbe/'— kar na razpolago, da pridemo pri naših organizacijah na svetlo glede komišna. Tajniki slovenskih organizacij so tem potom prošeni, da naj pošljejo imenik vseh'obveznic in tudi datum, da more ta finančna firma pregledati tržno ceno in stoprocent jio ceno. Razume se, da je pri naših organizacijah bila dose-daj prava cena objavljena vedno kot stoprocentha cena. Kje je komišen ostal, tega ne omenjajo. . Pri raziskavi takih vlog ponovno omenjam, da ne zahtevam ničesar s svoje strani. V slučaju, da vam dotična firma kaj računa za to, bo malega po mena. Glavno pri tem je, da članstvo izve, da se komišen dobi in če se je že preje dobival. Članstvo jednote naj pa sodi. Sestanek te vrste bo zanimiv in podučen za vse glavne uradnike in bo v korist jednote, Ako se mi dokaže, da sem v zmoti glede komišna, bom drage volje dal zadoščenje vsem prizadetim organizacijam. Rev. J. Cherne. To je zame in za zastopnika dobo malenkostna svota. Torej sem vam Ali vi citate uAm. Slovenca" vsaki dan? "Amerikanski Slovenec" izhaja dnevno petkrat na teden. Po svoji zanimivosti je najboljši slovenski list v Ameriki. Vsak petek izide na 6. straneh. Ta številka je bogata po vsebini. Za petkovo številko prispevajo vsak teden najboljši slov. pisatelji. Mnogo gre mimo vas, ne da bi vi vedeli, ako ne čitate vsake številke tega lista. V petkovi številki so zlasti zanimivi politični članki, farmarski članki iz Kanade, tolmačev kotiček in vse drugo čtivo. V petek bomo pričeli priobčati najzanimivejši roman ki ste ga še kedaj čitali v svojem življenju "Roža sveta." Naročite se'na dnevnik takoj in čitaj-te povest od kraja. Člani Z. S. Z. imajo doplačati za dnevnik Samo $4.25 za celo leto. Za pol leta pa $2.15. To z.ato, ker člani ZSZ. plačajo eno številko v tednu pri organizaciji. — Za druge'pa stane list $5.00 na leto. Za Chicago,'Kanado in Evropo $6.00. Naročite si "Am1. Slovenca' 'še danes! Joliet, 111. G. urednik, Tone s hriba je prehlajen. Celo noč sem tako kihal, da je gospodinja zjutraj godrnjala, da ni nič spala. Pa kaj morem pomagati? V nosu me nekaj šegače in kiham, kakor bi šla za stavo. Od nosa mi pa kaplja neprestano. Da bi le kaj hujšega ne bilo! Saj veste, da se bliža predpust in moj prijatelj Martin mi je nekaj qb ljubil, saj veste, kaj sem povedal v enem mojih zadnjih dopisov. No, pa bo že kako. Do tedaj upam, da me prehlad pusti in da bom zdrav kot riba, deč kot Karlovčan, sploh tak, (akoršen mora fejst fant bit, če če, da ga dekleta rade imajo. Pa o tem bom že še kaj pisal tedaj, ko pride čas za to. Po Jolietu se večkrat čuje popraševanje, kdo je ta Tone s hriba. Zadnjič me je nekaj žejalo in saj veste, kalifornij-čan sam je prehud za žejo gasit. Kadar me takole ta velika žeja tare, grem po navadi h Mr. Grahku na glaž pive. Tako sem šel tudi zadnji teden. Komaj parkrat potegnem z glaža, pa čujem govorico za mizo o Tonetu s hriba. Nekdo, ki ga jaz poznam, ne vem pa, kako se piše, je dejal: "Saj piše, da je bil tu-le v salonu, to mora biti on, pa nobeden drugi" in navedel je neko ime. Pa se je mož daleč zmotil. Tone s hriba je pa pri bari stal, pa ga niso videli, niti malo mislili, da bi bil on. No, naj bo že kakor hoče, poleg tega, da nekatere čr-viči in po trebuhu grize, ko bero moje dopise, pa tudi mnoge opravijo v smeh in dobro razpoloženje. Je pač za vsakega malo. Za vse prav pa nikdar še nobena stvar bla ni in ne bo. Kakor sem že omenil, mnogim pa le ugajam. Zadnjič je rekla Mrs. V. s Center Streeta pred cerkvijo: "Ko bi Joliet Toneta s hriba ne imel, saj bi ljudje po drugih naselbinah še ne znali, da jolietčani še živimo. Taka naselbina, pa ni nobenega drugega dopisnika!" :— Ce je temu res tako, potem prav rad žrtvujem svoj čas za dopisovanje. Saj samo s tega razloga pišem in z nobenega drugega ne. Resen pa Tone s hriba še nikdar ni bil in ne bo. Moja ranjka mama so djali, ko sem jim včasih pripovedoval kake smešnice, da sem tak kot nerodne burklje. Pa naj bom če sem, ampak vedite, tudi burklje so potrebne na svetu. Tone s hriba je sicer res neroden s pripovedovanjem novic. Okrog devet voglov gre p red no kako novico pove. Zato naj pa takoj krenem k ta pravim novicam. Kdo ne pozna dosedanjega okrajnega šerifa Mr. John D. Walkerja? Vedno je bil fejst fant. Dobra duša, vedno se je rad smejal in imel dobro besedo za vsakega, samo za tistega ne, ki ga je moral za mrežo postaviti. Poročal sem že zadnjič, da ga je nadomestil novoizvoljeni šerif Markgraf. Mr. Walker pa je dobil novo služ"bo. Guverner države Illinois Len Small ga je imenoval za super-intendenta državne jetnišnice s plačo $6000.00. Plača je lepa in John se zdaj gotovo tudi smeje, ko je dobil tako lepo službo. V Rockdale pravijo, da so našli nekega Hrvata po imenu George Padavič, 59 let starega, zmrznjenega nekje ob potu blizu General Refrectories tovarne. Koliko časa je ležal zmrznjen tam, se ni dalo dognati. Popis pravi, da je bil mož že dalj časa brez dela. Morda je to in pa pomanjkanje vzrok njegove smrti. 'Šest obsojenih na smrt ima še upanje, vsaj nekateri izmed njih, da se rešijo smrti na vislicah, na katere so obsojeni radi umora ječarja državne jetnišnice Peter Kleina. Odvetniki, ki so obsojence zagovarjali, hočejo izsiliti novo zaslišanje obsojenih. Ako bo okrajno sodišče zavrnilo priziv, bo vložen priziv na najvišje sodišče države Illinois. Vprašanje pa seveda je, koliko bodo prizivi imeli vspeha. Te dni smo imeli v Jolietu tudi važen dogodek. Imeli smo zlato poroko, katero sta slavila naša dobro poznana John in Ana Šukle na 700 Summit St, Redka in zanimiva gostija se je vršila v krogu sinov, hčera in vnukov. Mr. Šukle prihaja Collinwood-Cleveland, O. Naj mi bo dovoljeno, da ča-stitam upravi tega lista, ker je izdala tako krasen in popolfen stenski koledar. Smelo trdim, da je to prvi slovenski stenski koledar v Ameriki, ki se je posrečil v tako popolni meri. Želeti je, da bi ta koledar krasil sleherno slovensko hišo. Nahajam se na počitnicah, to se pravi, na neprostovoljnih počitnicah. Rekli so mi, kakor tudi stotim drugim, dela ni, o-stanite doma za en teden ali dva. Na zimo, ko človek najbolj potrebuje zaslužka, treba je premoga in drugih potrebščin, pa je na stotine delavcev odslovljenih. Upamo, da je ta brezposelnost le začasna, vsaj tolažijo nas tako. Ker imam dovolj časa na razpolago, sem se namenil, da opišem tukajšne razmere po svoji zmožnosti. Kakor v vsaki večji naselbini, tako tudi pri nas smatram za najbolj važno ustanovo — slovensko cerkev s svojo farno šolo. Do zadnjih časov se je pa to važno ustan-vo preveč omalovaževalo. Šele zadnje čase, ko se je med Slovenci v Ameriki začelo splošno reorganiziranje, se je tudi Col-linvvood vzdramil ter se začel zavedati, da ima v svoji sredi važno ustanovo — slovensko cerkev ter ji začel posvečati več pozornosti. K temu preobratu so dosti pripomogla kato liška društva, katera so se v zadnjih par letih ustanovila, ali se pa razvila iz prej komaj obstoječih društev. Preteklost naše naselbine je živ dokaz, kolike važnosti so katoliška društva za pravi napredek naselbine. Največ zasluge pa gre za tako nepričakovane velike uspehe v naselbini brezdvomno našemu župniku Rev. V. Hri barju in njegovemu pomočniku Rev. M. Slajetu. Tu je sedaj močna podlaga, takorekoč neporušljiva podlaga, katero tvorijo farani, ki so se že docela vzdramili, ter bi faranov, so bili storjeni prvi koraki, oziroma ukrepi. Izvolil se je agitacijski odbor, kateri bo skušal proučiti, na kakšen način bi bilo mogoče priti do zaželjenega cilja tako potrebne nove šole. Želeti je, da bi ta odbor šel takoj na delo ter u-spešno deloval toliko časa, da bo naša nova farna šola — gotova stvar. L. -o- NOVICE IZ PREMOGARSKE NASELBINE. MM Vest ga peče. Neki plehar poziva slov. župnike, naj povedo, kaj so mu še kedaj dali zastonj. To ni mogoče. Zastonj mu gotovo nihče ni dal nič. Ampak stvari so morda same šle z njim . . . iz onega dela sveta kot jaz, iz Belokrajine, doma iz vasi Lok- močna katoliška društva, ki pa vica št. 29. Njegova žena pa iz Spodnje Lokvice št. 11. Mr. Šukle je eden izmed starih pi-jonirjev naše naselbine. Zaposlen je bil Celih 44 let pri Steel Millu pri težkem delu, kjer je izčrpal svojo moč in letos so ga vpisali med vpoko-jence, kar si je pa on po pravici zaslužil. Mrs. Šukle pa je za svoja stara leta še dobro pri še vedno kar skokoma napre dujejo ter pridobivajo novih moči. Kaj pa sedaj — ali bomo zadovoljni, da bo ostalo le pri podlagi? Ne, nikakor ne! Na tako čvrsto podlago moramo postaviti močno stavbo prave katoliške zavednosti med nami. Dokaz, da katoliška zavest hitro napreduje v naši naselbini moči. Bog živi to pijonirsko naj nam bo to, da je naša, ne družino še^na mnoga leta! Družino Mr. in Mrs. Franka Pucel je zadela nesreča. Umrl jim je nagle smrti 11 tednov stari sinček. Vrli družini izrekam moje sožalje! To bodo za enkrat vse novice, ki jih za sedaj vem. Se bom pa še o priliki kaj oglasil. Do tedaj pa spet vse lepo pozdravim in ostajam Tone s hriba. V nedeljo 19. dec. bodo prijatelji in somišljeniki A. S. pokazali, kaj se stri, če vsak nekaj stri! tako majhna cerkev, postala premajhna, pa tudi šolski prostori ne odgovarjajo več naši potrebi. Farani se tega dobro zavedajo ter pridno razmotri-vajo na raznih sejah to važno vprašanje. Zdaj ne obstoji več vprašanje — se li bo šola zidala ali ne. To vprašanje je že rešeno, namreč, da moramo povečati šolske prostore, ako hočemo, da bo naša fara še za-naprej tako rapidno napredovala, kakor doslej. Zdaj obstoja še samo vprašanje časa. Na prvi seji, katera se je vršila 8. decembra ob precejšni udelež- Moon Run, Pa. Kako to, da so naši poročevalci tako zaspani? Kaj res se ne sme nič zvedeti iz premo-garskih naselbin? Seveda se mora, zato pa hočem jaz nekoliko poročati. Naša naselbina stoji deset milj zapadno od Pittsburgha, kjer so sami premogovniki. — Delavske razmere so bolj slabe, odkar je Pittsburgh Coal kompanija prelomila pogodbo in pognala unijske delavce ven iz kompanijskih hiš, nekatere celo na sirov način, skozi šerifa. Vrženi so bili na cesto, zavetišča so si morali iskati pri svojih prijateljih. Pa tudi organizacija je postavila kempe, kjer je.bilo zasilno bivališče. Kompanija je pa dobila nekaj privržencev, skupaj je zbobna-la tudi črnce — pa tudi štirje Slovenci so se kompaniji udinjali in delajo umazano skeb-sko delo. Jame stražijo policaji — ponoči pa zgleda, kakor kakšne trdnjave, vsenaokrog kurijo, da je daleč naokrog vse razsvetljeno. Naj se rojaki ne pustijo zapeljati, da bi prišli semkaj na delo — proč se držite skebske-ga dela. Kompanija je storila umazano delo, ko je pogodbo prelomila. Ako bi kdo izmed nas kaj takega napravil, bi moral iti za omrežje. A za kapitaliste so seveda druge postave — prav mile, dočim se pri delavcu vsaka malenkost vidi mnogo večja, kakor v resnici je. Policija je vedno na straži in posluša, da bi vjela ocl kakšnega kakšno žal besedo, da ga tira pred sodnika, kjer se ga kaznuje za 15 do 20 dolarjev. V naši naselbini že ni bilo več kot 30 let nobenega črnca, kajti po stari pogodbi ni dobil dela. Pa tudi sedaj nimajo dosti obstanka. Med skebi so razne narodnosti. Mnogo jih je, ki lastujejo svoja domovja. Slovenci imamo tukaj svojo društveno dvorano, ki spada k samostojnemu društvu, katero dobro napreduje. Imamo tudi malo podružno cerkev, katere župnik je Poljak. V našem mestu je ljudska in višja šola. 'Kdor vse zdela, gre lahko za boljšim kruhorfi. Tudi kruta smrt je imela posla v naši naselbini in pretrgala nit življenja rojaku Francu Brotronček. Spremili smo ga k večnemu počitku na katoliško pokopališče v Imperial. Kljub slabemu vremenu je bil pogreb eden izmed največjih, kar smo jih videli zadnja leta. Bilo je pet zastav in godba je svirala žalostinke. Dasiravno je bil pokojni priprost delavec, vendar Šnopcarska afera. Še ne dolgo mi je poročal prijatelj iz New Yorka, da je nekdo s Cortlandta prodal tepih, denar spravil in se z njim šnopca napil. Da se ne bo tu kake druge osebe po nedolžnem sodilo, naj bo šnopcarski Zgagec toliko gentlemana in pove, če je bil to on. * * * Gorenjska idila. Lep poleten večer. V črni kuhinji kuha Meta večerjo. Pred vežnimi vrati se široko razkorači veliki hlapec Joža in zavpije v vežo, da se sliši v najoddaljenejši kot vasi: "Špeva, a s' napojiva kobi-vo?" Iz hiše pa odvrne debel glas dekle Špele: "S'm jo ja! Kaj pa prašaš?" Spet povzame Joža: > "Ja zato, če je kej piva ko-biva?" "Mav je požvampava pa ju šva!" "Mhm," je zakašl.jal Jože ii' odšel v hlev . . . Cez nekaj časa. Drobni glas gospodinje kliče večerjat: "Špeva^ poj no že, kdo te b"; pa čakav." Špela pa ne mara večerjati* "Nism nč vačna. Pr male si'1 sed'm debelih krompirjov p v jedva pa ano skledo čisutf1' mleka, pa sm bva sita. Sm še zej sita. K' pa ta drug niso vot' jest . . ." V hiši molijo očenaš. Špela pomiva, Joža smrči' Drugi spe. Ko Spela pomije, sune Joz< ta in mu ponudi skledo kofetfl' , "Če se čvovk matra cev d«11' se prileže!" Joža globoko zazeha in P0" časi izjavi, da se res prileže posebno če ga Špela skuha . • Joža zapira hišne duri, Špti' la zaklepa kamrico. Mir vse' povsod . . . Po vasi doni melanholij" pesem: "Ti boš pa doma ostava, suhe hruške ribova .. ." Čez čas: t "Na Gorenjščem je fletno..- K Špelinem oknu pa je J11" ill kdo pristavil lestvo. po smrti je enak bogatinu. P0' greb je pričal, da je imel n go prijateljev. Pogreb je pa tj1' di pričal, da naša Unija ni mrtva, dasiravno ji kapitali^1 kopljejo grob in jo hočejo Ufl1' čiti. Ob sklepu mojega dopisa s Vam prav lepo zahvalim z krasni stenski koledar, ki mi ga poslali. Prav vesela ga, ker je v resnici lepo de'^' Pozdrav na vse naročnike predplačnike tega lista. Frances Koritnik- Rev, Aleksander, O.F.M.: PRILIKA 0 ROMARJU, KI JE ZGUR1L OČETOV TOLAR. , (Konec.) "Sin moj, romar si in romar boš ostal ;~pi-Isano je namreč: romarji smo vsi ljudje na tej tuji zemlji. Lepo uro boš prišel do kapelice, kjer je večno Zdravje doma, pa ne boš mogel, ker si tolar zgubil. Pojdi in poišči tolar." Sin pa je oskrunil očetov spomin: "Pojdi ti v kanal. ponj. Ti si duh, vsepovsod se kretaš . . . skozi zidove lahko hodiš in preko gora. Pa še v blato pojdi po tolar . . ." Tako grd je bil Tomaž. Na vernih duš dan pa je le vrnil očetu obisk. Ciprese so skrivnostno šumele, kakor ženice, ki opravljajo . . . Spominki in križi so zadrli vanj svoje oči, kakor v sovraštvu... Le oče je blagoslavljal in prosil: "Tomažek, pojdi in poišči ga! Samo sklo- nil se boš in ga boš lahko z vryico potegnil." » "Z vrvico iz kanala," se je smejal zakrknjeni sin. Tedaj so zakričali nagrobni epitafi: & "Prokleti, prokleti." Strahoma je pogledal Tomaž po prekli-njevavcih. Napis gorjanca: Vse svoje žive dni sem v njive zakopaval sanje,, nazadnje sem sam legel vanje. Napis modroslovca: Življenje je ogromen lik; stranicam pravimo: bolest, kesa-nje; osnovnici: spoznanje. Najbolj je rohnel samostančev napi,s: Čemu, odkod in kdaj razrešil sem veliko to vprašanje, privošči, brat, mi sladko spanje. Romar je pobegnil, če ne, bi ga bili u-bili ... Še je taval Torpaž do jeseni in okleval in se boril s samim seboj. Zadnji teden adventa pa je šel, da se bo obesil sredi mestnega parka. "Vrv bom že kje našel." Rezka megla se je vila po ulicah in cestah, prepojena s tovarniškim vzduhom. Mrzlično vrvenje in drvenje od vsepovsod, kakor da je dregnil v mravljišče. Začudil se je romar: usta so bila vsem tiha in mirna in vendar so govorili ti ljudje. » |t Obrazi, oči in kretnje so govorile. Govorili so tolsti obrazi bogatinov in iz-žita lica proletarcev, osinele in s krvjo podplute oči jetičnika in lahkožive kretnje bohotne mladenke, vse so govorile o nečem tujem, in si ne ve dati duška ... Ti ljudje so mu bili tako silovito podobni in sorodni. Sam ni vedel, da je prišel medtem do kanala, do onega pred univerzo. Dva otroka sta se kretala krog kanala, kakor da se jim hoče nečesa iz kanala. Vrv ali kaj sta imela v roki in, sta jo spuščala v kanal. Romar je neznansko ljubil otroke. Vse bi bil dal, ko bi mogel biti le še eno samo uro otrok kakor nekdaj . . . Dete neboglje- no, ki ne pozna življenja, jagode išče na robu potoka in ne vidi tolmuna. S pisano kačico bi se rado poigralo, pa ne pozna njenega strupa . . . Romar je obstal in se je zagledal v otroka. — 1 Privlekla sta iz kanala umazan tolar. Romar je planil in zgrabil otroka: "To je vendar moj tolar." . Otroka sta spustila vrv in tolar je padel1 nazaj. Tedaj je romar poljubil otroka: "Povejta, malčka, sta li imela vrv v roki? Kako sta izvlekla tolar?" Otroka pa sta samo jokala .za tolarjem. Romar ju je v drugo poljubil: "Povejta malčka, vajin bo." Otroka sta se že smejala: "Z vrvjo, kako pak?" "Z vrvico iz kanala? Imate še konček vrvi pri sebi?" "Imava." In pokleknila sta ob kanalu, dvignila roke v molitev in zapela: d> Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno h" tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestv zgodi se tvoja volja, ka) in ponižnost, našel ga boš zopet . AMERIKANSKI SLOVENEC" Zapadna Slovanska Zveza DENVER. COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA | ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: > Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo. Uolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4?17 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: ! Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. ! 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikaneki Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pros- , nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške J nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru. ] 1 gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J I Kdor želi postati član^zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- , ' štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. ] ! Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa < I pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 j ——"<«««««««««««««»«»«»«»»««««««1 23. 24. 25. 28. 29. 30. 40.00 30.00 ' 52.00 38.00 30.00 14.00 10.00 50.00 DRUŠTVENO NAZNANILO. 3.00 3.00 15.00 6.00 750.00 1533.00 50.00 150.00 51.00 100.00 30.00 I 5500 IZ URADA DRUŠTVA SV Jl-JJ | JANEZA NEP. ŠT. 11 Z.S.Z. 2o oo ; Rockvale, Colo. 'je, da greste na delo in vsak j Tem potom naznanjam vsem enega novega kandidata pripe-članom nje novih članov, kateri imajo 'olajšan pristop. Dolžnost vaša in članicam našega Amer. Slov. za tretje četrtletje glasila...................................................... 285.00 društva, da se bo vršila zadnja Amcr. Slov. za glasovnice E. J. Mensinger, za prošnje ........................................................................ Frank Tanko, za najemnino pisarne ............................................................ Anthony Jeršin, plača tajnika ........................................................................ Poštnina ............................................................................................................. Dr. J. F. Snedec, za pregled prošenj ........................................................ Kistler Stationary Co. ................................................................................... East End Echo, za certifikate ml. odd. in plačilne knjižice.................... Colorado Badge & Novelty Co., za regalije.................:............................ Horvat Fuel & Feed Co., za kurjavo ........................................................ The Mountain States Telephone Co......................................................... Obresti na coupons First Mortgage Bonds \...............................—-............ ljete na prihodnjo sejo, kdor pa more dva, je še bolje. Toraj vsi na sejo brez izjeme dne 20. decembra 1926. Tiste člane društva, ki živijo tri ali več milj od središča društva in s potnimi listi, prosim, Skupni izdatki, v omenjenem mesecu --o— FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z. S. Z. ZA MESEC NOV. 1926. Plačali 8 50 _ 23 50 seja tega leta dne 20. decem- 18.00 bra ob 6. uri zvečer v navadnih llo.oo prostorih. Toraj člani in člani- gg jo ce, ne pozabite se udeležiti te .80 |Važne seje, ker mpramo urediti 40 92 va^nih zadev. ^ Bodite vsi jda bi plačevali redno mesečne 7 so 'navzoči, da ne bo pozneje kdo svoje asesmente. Seja se vrši 1.75 kaj zabavljal. Potreba je, da 'vsaki tretji pondeljek v mese- 15.34 siišite, kako obstoji naša bla- .cu ob 6. uri zvečer. Važno je, 3193.41 !*?ajna in vse drugo. da pošljete gotovo do tega ča- Poleg drugih važnosti je tu- sa-mesečni asesment, ne pa, da di na tej seji treba izvoliti novi 1 je treba nanj čakati do 27. ali IZ URADA GL. TAJNIKA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. Do zadnjega meseca, sta bila vedno dva društva, da sta prepozno pošiljala ,asesment na gl. urad, da njih asesment ni bil pravočasno poslan na gl. urad pomeni, da sem ga jaz prejel šele po zadnjem dnevu v mesecu oziroma drugi mesec. Zadnji mesec se je pa tega poslužilo, kar šest tajnikov različnih društev, štiri društva niso dala nobenega vzroka zakaj so zakasnela z njih asesmentom. Eno izmed teh društev je tudi'pridržalo bolniške nakaznice dlje časa kot pravila določajo. V bodoče bom naznanil vsa taka društva, ki bodo prepozno pošiljala asesmente brez veljavnega vzroka na gl. porotni odbor, kakor tudi vse prošnje, bom vrnil, ne bodo pravilno izpolnjena za bolniška podpora. Na vsaki prošnji mora biti certifikat številka bolnega člana, kakor tudi razred po kateri starosti pLa-I čuje asesment, nadalje je na nakaznicah devet vprašanj, ki morajo biti izpolnjena. Vse bolniške nakaznice, kakor tudi prošnje novo pristoplih članov, naj se takoj po seji pošljejo na vrhovnega zdravnika; prošnje normalnih porodov, naj se pošiljajo dir^kt na gl. urad Zveze. Nadalje tudi prosim vse tajnike, da izpolnijo imenik njih članstva obeh oddelkov in istega pošljejo na gl. urad ne kasneje kot do zadnjega decembra. Na imeniku za aktivni oddelek, izpolnite vse kolone izvzemši asesmenta, sedanje starosti in ruzrcfria. izpolnite.pa^ertiiikat številke imena, datum rojstva, datum pristopa smrtninske zavarovalnSne, kakor tudi zavarovalnine bolniške podpore in starost ob pristopu. Na imenik ml. odd. zadostuje, da samo izpolnite prvih pet kolon t, j. certifikat številke, imena in datum rojstva. V tekočem mesecu, bom imel veliko dela v gl. uradu, zato prosim tajnike, da naj pošljejo asesment ne kasneje kot do 28. decembra, da mi bo mogoče sestaviti letne račune ob pravem času. Pričakujoč točnejše in natančnejše poslovanje od tajnikov, ki so bili do sedaj vedno zadnji ter Vas bratsko podravljam, Anthony Jeršin, gl. tajnik. St. dr. 1. 3. 5. 6. i. 9. 11. 14. 16. 17. 20. 21. Za glavni urad Z. S. Z. vsoto 26.05 16.95 11.90 1.20 2.25 8.10 1.95 1.50 8.25 2.70 2.30 4.35 St. dr. 22. 23. 26. 27. ' 31. 32. 34. , . ,. odbor za prihodnje leto 1927. i28. v mesecu. Zanaprej se ne plačali vsoto 300 ^im več nas bo, tem lažje se 1.65 bomo pogovorili in izbrali od-bor, ki bo deloval za napredek .15 društva in za Z.S.Z. 1-80 I Dragi sobratje in sosestre! 1.60 Znano vam je, da tečejo zadnji bo več čakalo z asesmentom do 27. ali 28. v mesecu. To je potreba, da se pravočasno pošlje asesmente na glavni urad Z.S.Z. Torej vsak član bo moral odslej plačati do 25. v me- Skupaj...................................... 105.50 dnevi kampanje, to je do kon- secu. Kdor ne bo to vpošteval, Preostanek 31. oktobra...... 1478.12 'ca tega meseca, za pridobiva- se bo z njim postopalo, kakor Preostanek 30. novembra.. 1583.62 ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. MČNO POROČILO ZAP. SLOV. ZVEZE ZA MESEC NOV. DOHODKI. Smrt. Boln. Rezerv. Pošk. in Onemog. Strošk. Pristop- sklad sklad sklad operacije sklad sklad nina 157.70 132.30 —.— . 18.60 3.72 46.50 —.— . 216.44 194.30 7.00 26.60 5.32 66.75 2.00 22.73 19.00 . —.— 2.60 .52 6.50 —.— 154.61 128.80 -;.- 17.10 3.42 43.25 —.— 25.29 23.90 -•— 2.50 .50 6.25 — — 144.38 100.30 -.- 14.70 2.94 36.75 —.— 28.14 34.20 -.- 4.20 .84 10.50 —.— 85.88 85.40 -.- 10.90 2.20 27.50 29.54 29.10 -.- 3.70 .74 9.25 —.— 9.88 13.20 -.- 1.20 .24 3.00 —.— , 13.72 14.10 -.- 1.90 .38 4.75 —.— 35.01 42.30 3.00 4.10 .82 22.25 3.00 22.57 24.10 i.oo: 2.30 .46 5.75 1.00 141.29 123.80 1,00 17.00 3.42 43.00 —.— 27.79 33.80 —.— 3.80 .76 9.50 —.— 22.09 17.50 —.— 2.50 .50 6.25 —.— 58.96 • 62.20 .—,— 5.80 1.16 14.50 —.— 85.05 8k90 1.00 7.70 1.56 19.50 1.00 44.28 43.30 1.00 .4.80 .96 12.50 —.— 13.02 8.40 ___ 1.40 .28 3.50 —.— 16.93 22.10 1.00 1.90 .38 4.75 1.00 30.59 35.70 1.00 2.90 .58 7.25 —.— 19.71 26.20 _._ 1.80 .36 4.50 —.— 20.10 19.30 —.— 2.30 1 .46 5.75 —.— 33.73 19.00 4.00 2.90 .58 7.25 — 38.71 47.30 1.00 3.90 „ .78 32.25 1.00 11.46 13.90 _._ 1.40 .28 3.50 _.— 15.71 21.30 L00 2.10 .42 5.25 1.00 5.82 5.00 —.— .80 .16 2.00 —.— 12.93 15.60 13.00 1.30 .26 3.25 9.00 1544.09 1437.30 35.00 174.70 35.00 473.00 19.00 stroški v omenjenem času ........,.......... ............... Skupaj 358.82 518.41 51.35 347.18 58.44 299.07 77.88 211.88 72.33 27.52 34.85 110.48 57.20 329.51 75.65 48.84 142.62 179.71 106.34 26.60 48.06 78.02 52.57 47.91 67.46 124.94 30.54 46.78 13.72 55.34 PREMEMBE MED ČLANSTVOM Z. S. Z. ZA MESEC NOVEMBER 1926 Pri št. 1. suspendirani: Joe Musich, cert. 2412, r. 23, zav. $1000 smrt. in $1 boln. podp.; Helen Musich, ceri. 2,108, r. 16, zav. $1000 smrt in $1 boln. podp. K št. 3. pristopili: Joseph Mishmash, 3304, r. 37, zav. $1000 in $1; John J. Germ, 3305, r. 26, zav. $500 in $2: Joseph Merhar, 3306, r. 46 zav. $250 in $1; Ludwig Mramor, 3307, r. 17, zav. $1000 in $1; Anthony Mranior, 3308, r. 19, zav. $1000 in $1; Frank Miklich Jr., 3309, r. 16, zav. $1000 in $1; Paul Macko-vich, 3310, r. 29, zav. $500 in $2; suspendiran: John Mesojedec, 905, r. 18, zav. $500 in $1. K št. 4. pristopile: Annie Ogrin, 3301, r. 17, zav. $1000; Marion Ogrin, 3302, r. 44, zav. $1000. Prestopila k št. 22: Anton Drobnich, 2986, r. 28, zav. •500 in $1: Rudolph Drobnich, 2785; r. 24, zav. $500 in $1. K št. 5. pristopila iz nil. pdd.: Katie Mohar, 3300, r. 16, zav. $1000 in $1. K št. 7. zopet sprejeta: Anna Dugan. 2231, r. 37, zav. $1000 in $1. Suspendirana: Mary F. Raitz, 2804, r. 17, zav. $1000 in $1. Pri št. 8. ubit v rudokopu: Silvester Sray, 4849, r. 33, zav. $500 in $2; sprejet jc bil v Zvezo 1. aprila 1925. Smrtnina izplačana 26. nov. Pri št. 11. suspendirani: John Relich, 2238, r. 27, zav. $1000 in $1: Mary Relich, 2587, r. 17, zav. $500 in $1; John Blatnik, 1031, r. 21, zav. $1000 in $1. K št. 14. pristopili: Joseph M"cich, 3297, r. 40. zav. $1000 in $2; Tony Tonisik, 3298, r. 33, zav. $500. in $2; Frank Yenko( 3299, r. 39, zav. $500 in $2; prestopil k št. 30; John Zupancich, 2766, r. 41, zav. $500 in $2. K št. 15. pristopil: Louis Arko, 3303, r. 37, zav. $1000 in $2. K št. 16. pristopil: Constant Cubarko, 3271, r. 32, zav. $500 in $1. K št. 17. prestopil iz ml. odd.: Nick Sekich, 3312, zav. $500 in $1. ' Pri št. 21. zopet sprejeti: Frank Smuk, r. 33, zav. $1000 in $2; Agnes Pu-želj, r. 36, zav. $1000 in $1; suspendirani: Frank Košir, r. 33, zav. $1000 in $1; Joseph Tanko, r. 32, zav. $250 in $2. K št. 22. pristopil: Joseph M. Corak, 3285, r. 34, zav. $500 in $2; umrl: Mike Rose, 3178, r. 19. zav. $1000 in $2; sprejet je bil v Zvezo'25. septembra t. 1., smrtnina izplačana 2. decembra, vzrok smrti; operacija na slepiču. K št. 23. pristopil: Louis Antoncic, 3286, r. 16, zav. $1000 in $1; prestopil od št. 32: Joseph Fabian, 2946, r. 16, zav. $1000 in $1. K št. 25. pristopila: Helen K«c]itruuft watch represents. Edina agentuna za . STRAND ure, ki so pripravno božično darilo, cena od - ^$20 do $30 .,'„.,1MnHlnnHT"'"""""""""""'"""......■ ■"».... ■nmttlllll Elgin in Walth,am sebna cena: po $13.75 Posebno krasni manti ob straneh. ROGERS srebrno namizno orodje 26 ko-prstan z de- | sov^ posebna cena $12.50 in naprej. Druge vrste od $15.00 in $26.75. "Community" $28.25. Krasni prstan z modrimi in belimi demanti. Hankan Jewelry €c$ Mr. D, S, TELSER, predsednik 2209 W. 22nd St. phone: canal 6496 Chicago, Illinois , "Dvtoje vrat zrnpeMm od .M##6piplitan State Sawkfi." II ■i11«I "AMERIKANSKl SLOVENEC"