69. številka. V Trstu v sredo 30. avgusta 1893. Tečaj X1 „EDINOST" akraibamdTt na teden,"vaak oarsdo !■ lobote oh 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: ta T«e leto gl. 6.— ; isTon AY«t. 9.— gl. sa pola leta „ 3.—: „ « 4..SO , 5» ftetrt leta , 1.50: , „ 2.25 „ Z „Novlčarjem" vred: za Tne 1« to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ „ 1.75 Posamične Številke ho dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Trite po * nov.. * (Jorioi in ▼ AJdovičini po • no*. — „Not! čarM pa po 2 nor. EDINOS Oglasi in osaaolla ■« ra4an« po 8 nov Ti-Miina ▼ petitu; «a BtalOTS ■ debelini črkami ne platoje prostor, kolikor bi (• obioiflo naradaik vrstic. Poilina, Javna zahvala, osmrt&Ua itd «e rkinne po pogodbi. Vni dopisi te pošiljajo uredništvu Piaiza CnNorma At. 2. T tak o piana o nora biti trankorano ker nefrankovana se no .emajo. Rokopisi ie m »racajo. Naročnino, reiiUmaoije >a i ;oma uprarnlitTo O.lprte reklamacije -o proste pofttnin* ■orate ure* P iazsa Caaerma St 2 Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • T *4lso*t ■» m C Važnost posvetne inteligencije? To je kolikor toliko delikaten predmet, o katerem amo se namenili govoriti v de-našnji številki. A delikaten ni sam po sebi, po svoji nravi, ampak zbok prečudnih razmer, ki so zavladale malone po vsej zemlji slovenski — onih čudnih razmer, ki delajo nas Slovence zelo občutljive, jednostranske in — krivične. A to ni duda t Prepir in raspor smatrati je kot veliko nesrećo, kjerkoli se pokažeta : prepir je velika- slo, ki požiga liki slana in zatira v kalu vsako dobro namero in dela velike črte tudi prčko najpoštenejših načrtov. Koliko večje slo je prepir, ako se vname v domači hiši — mej brati! Situvaoija ob postanku prepira ▼ hiši domaći d& se načrtati z dvema besedama : prepir v hišo, božji blagoslov iz hiše. V boji mej brati potihniti mora ljubeče občutno srce in do besedo pride is-ključno lo — strast. A to še ni najveće zlo. Veliko hujše je to, da zavist in n e v o š č I j i v o s t zatreta tudi zdravi človeški rasu m, da izgubimo pravi zmisel za svojo lastne koristi i ti svojo najnujnejše potrebe. A tudi občutljivi, zavistni in n o z a-u p n i postali smo prčko vse meje. Občutljivi smo tako, da nas razjari vsaka besedica, zbok česar tudi res teh« tamo vsnko besedico na zlati tehtnici in jo potom sodimo — krivo. In tako imamo sedaj Slovenci noštevilo takih „brezvercev", „libeialuhov" in „radikalcev*, ki so nekdaj živeli v najlepši zlogi s prečfaatito duhovščino in tudi uživali vse spoštovanje poslednje. Domači prepir nas je napravil tudi zavistne. Zavist je zavladala mej po samičniki, zavist jo zavladala mej stran PODLISTEK. Pesmi brez imena. Priobčujo Ivan Fajdiga. XII. In konečno upepelil je požar celo krasno meato t Ni bilo mogoče gasiti več, in ko sva dospela s prijateljem na tužni kraj nesreče, bilo je vse v jednem groznem plamenu 1 Kako je požar nastal, ni znal nikdo, vender je letela slutnja na razne os* be — — fittJ je živelo v mestu že mnogo zlobnih ljudij. A čudovito bilo je pač to, da je plamen ostajal jedino le v mestu in da ni zgorelo tudi mnogo druzih v obližji ležečih sol, katerih slamnate strehe so bile uinogo priležniši objekt požaru, nego zidana, z opeko in škriljem krita poslopja v mestu ; nadalje tudi to, da je tekla skozi sredo mesta široka reku, ob kateri je stalo mej požarom nebrojno brizgulnic, ki so srkale vodo ter je škropile v besneči element — zaman 1 Grozno a tudi ginljivo bilo je videti požrtvovalnost gasilnih društev in ljudstva, meščanstva samega. S kako neustrašno silo borilo se je to človeštvo z uničujočim plamenom in kakor pekla pošaBti videti je bilo osebo sredi besnečega ognja; ondi, kako so trudi nesrečni oče, da otme svojo kami in tudi mej — stanovi. —■ In uprav zatč smo rekli začetkom tega članka, da je to kolikor toliko delikaten predmet: govoriti o važnosti posvetne inteligencije. Kajti občutljivost nas je pritirala tako daleč, da v hvali jednemu že kar naprej razumevamo grajo drugemu. In vendar nas vsa ta napetost mej nami ni mogla zadržati, da ne bi spregovorili vsaj par besed o predmetu, naznačenim v naslovu tega Članka. Mi menimo vsaj, da imamo vso pravioo v to: ako smo bili vsikdar pravični do jedne strani, zakaj ne bi bili tudi do druge P! Kakor smo vsikdar in hočemo vsikdar naglatati velikanske zasluge slovenske duhovščine sa probujo n&rodne zavesti mej narodom našim; kakor priznavamo brezpogojno, da brez neprecenljivega sodelovanja prečastite duhovščine ne bi se bil narod naš nikdar dvignil is mrtvila, da ne bi Be bil nikdar dvignil — kakor se je — iz groba, kojega so izkopali in tudi že vanj položili ta dobri narod slovenski, tako, da ni trebalo dru-zega, nego da zgrsbijo za lopato ter za-Bujejo ta grob; kakor priznavamo torej, da ne bi bil narod slovenski n i k*d a r praznoval svojega vstajenja, da mu ni rodoljubna, za blngor in srečno bodočnost naroda slovenskega ubeta duhovščina ponudila rešilne svoje roke : tako treba naglašati z druge strani, da tudi posvetne inteligencije ne moremo in ne smemo pogrešati v boju za obstanek n&roda. Da, tako je : potrebni smo vsi, posebno pa nam je neizobno potrebna p o-svetna inteligencija; ta poslednja je, ravnokar tako kakor duhovščina, posebno odličen člen v ndrodni naši organizaciji. Toda bodimo providni, da se nam ne poreče zopet, da smo trabanti, ki se sučemo drago ženo in doco iz plamena; ondi, kako vleče kdo iz goreče hiše bolno svojo mater, in nebrojno druzih, srce pretresujočih slik. Celč ženstvo udeleževalo se je z ne ustrašnim pogumom opasne otetve svojega imetka . . . Vender vse je bilo zaman ! Tedaj pa se obrne prijatelj k meni — baš je divjal plamen z najhujšo silo in jo bila nočna tema razsvitljena kot bi sijalo krvavo žarno solnce -- in mi tiho pravi na uho: „Dozdeva se mi, da sem našel prav-čuti vzrok nev*pešnega gašenja ter da se lahko o njem osebno prepričava." In zares prepričala sva se I V dolenjem konci mesta, ondi, kjer jo plameni vihar za trenotje ponehal, ker je potegnil plamen za vetrom bolj proti sredi mesta, zagledava vrhu neke hišo nekaj silno grozovitega. Z orjaškim ogorkom, ki je podoben bakli, — v rooi, stoji črni angelj v gorečem krilu ter užiga tramovje in koder so dotakne z baklo svojo, vzplamti vso v obnovljenem plamenu. Kjer jo ogenj pronehal za trenotje, ugAŠen po brizgalnicah, šinil je goreči genij nesreče ter unemal razjarjon tramovje se svojo baklo. Izprovidela sva, da hoče grozni kri-latec uničiti mesto do poslednjo trohice in velika tuga naum objarno srce. okoli kako ljubljansko zvezde nepre-miČnice. Povejmo raji, da se sklicujemo lahko —hoteč dokazati potrebo posvetne inteligencije — na besede moža, ki je getovo vzvišen nad Bumom tacega trabanstva. Bilo je nedavno nekje v Istri. Bila je zbrana veča družba posvetnjakov, mej njimi jeden sam duhovnik. Unel Be je kmalu živahen razgovor — saj drugače skoro ni mogoče — o naših domačih prepirih. Živahen razgovor, smo rekli, a ni je bilo čuti nijedne besedice, o kateri bi bili morali misliti, da jo je porodila — strast. Čuti je bilo pač različnih nazorov, ali vse Be je vršilo tako mirno, dostojno in dobrohotno, da je človeku kar dobro delo do dna duše, videčemu, da se nahaja v družbi mož, spoštujofiih drug druzega in iskreno zavzetih za vsestranski blagor in napredek svojega rodu. DA, bila jo to družba pravih in resničnih rodo- in domoljubov 1 Tekom pogovora oglasi bo omenjeni duhovnik za besedo. Podavši nam — v veliko naše zadoščenje — razna pojasnila z ozirom na naš domači prepir, izjavil se je ta u/.or-mož — besed seveda ne moremo navesti doslovno, a njih zmisel ostal nam jo živo v spominu — približno nastopno: .Mi duhovniki istrski se nikakor ne urivamo t politiške borbe in tudi kot narodni v ditelji se ne usiljujemo nikomur. Ako smo atali dosedaj takorekoč na čelu borbe istrskih Slovanov za svoj obstanek, storili smo to, ker smo morali, ker nam je tako velevala naša rodoljubna dolžnost in pa goreča ljubezen do tlačenega našega rodu. Mi vidimo, da amo potrebni in da so nas ne more pogrešati v tej borbi; in sicer zato ne, ker nam po Istri, Bogu bodi potoženo, nedostaje posvetno inteligencije. To jo velik nedostatek. Kadar v Istri Konečno bilo je upepeljeno vse. Bilo je jutro že tretjega dne in noči — bas tako dolgo je trajal požar — in soluco bilo je blizo vzhodu. V jutranjem mra^u sedelo je meščanstvo. po črnem ožganem tramovji in zidovji in bridko je tugovalo. Tedaj pa nastopi ter meri pot skozi mesto oni orni angelj in ugašeno vleče smrtno baklo za seboj. Ljudstvo pade predenj na kolena in silno zaženo jok: aoj, čosa hudega smo ti storili, grozni, da nas toko ugonobljaš P !" Krilatcu pa se Btomni lice in zamolklim glasom se odzove rekoč: „Ugon obijam, zaslepljeni ljud. ker sem Vas o t e 1 pogube P Ne zrite mi tako nevedno v cko in čujte : Grozneje bitje, nogo sem jaz, jelo je besneti po Vašem mestu, bitje, ki Vam je hotelo nni-čiti vse in Vas zapoditi iz domovine za veko. Kajti udali ste so brezskrbni zaprav-Ijivosti, ktero je podpiral on se svojim denarjem — grdi Žid! Konečno pa bi bil dosegel svoj cilj, kateri jo zasledoval, in se pobiatil vsega mesta : vsaj jo že dve tretjini posestev Vaših po zadolžnicnh bilo v njegovih krompljih ! In Vi, slepci! niste videli, kam meri žid P In zdaj sto oteti in nakana uničevalca Vašega bo jo izjalovila — za vseloj ! Z novim trudom, z novim naporom pridobili si bodeto zopet toliko, da si ustanovite nov dom, novo zavetje in to, kar zndobimo zadostno število posvetne inteligencije, odstopimo jej radi voditeljstvo v narodni borbi, kajti, kakor rečeno, mi duhovniki se ne urivsrao, ompak vršimo le svojo dolžnost*. Približno tako so se glasile besede vrlega duhovnika. Zlate te besede vzra-dostile bo nas do srca, ker so nam zvenelo na uho kot blagovestje spravljivosti, sloge in raejsebojne ljubezni. In kar podaje posebno važnost tem besedam, je to, da so izvestno izvirale is prepričanja: mož-rodoljub, ki jih jo izustil, pozna in občuti zbok lastno skušnje nevtečne posledice pomanjkanja posvetne inteligencije po Istri. In mi bi rekli, da nikdo ne občuti bolj pomanjkanja posvetno inteligencije kakor ravno rodoljubni duhovnik. Ćosto se prigodi namreč takemu duhovniku v javnem življenju, da mu a jedne strani rodoljubna dolžnost kateregorično veleva; posezi vmes, pomagaj, potegni se ! — a z druge strani ga zadržuje misel na njega sveti poklic, ki mu je predčrtal gotove meje. In ako še jamo os:>aliti na prei'udne, tu pa tnm nastale, Slovanom in slovanski duhovščini neprijazne razmere; ako jame premišljati, da je vsak trenotek stotero zlobnih jezikov pripravi jenih,da ga ovadi in obre-kuje; in ako ne ga Še slednjič polasti zavest, da po ovadbi nima pričakovati nepristran* ske preiskave in pravične sodbe: potem se ne smemo čuditi in mu zamoriti, ako se umakne, četudi krvavečim srcem. V teh bolestnih trenotkih, ko rodoljubnemu duhovniku vstrepečo srce v tugi in nevolji, ko bi rad pomagal, a ne more, ker ne s m e, v takih trenotkih, pravimo, občuti mož tembolj veliki nedostatek, da ni nikogar, da gu ni razumnega, razsodnega in izobraženega moža, kateri bi se mesto njega z odvažno svojo besedo postnvil po si pridobite s trudom svojih rok, znali bo-dote ceniti bolje, nogo sto znali ceniti ono, kar ste lahkoma podedovali kot potomci hvalevrednojših prednikov svojih, kakor Bte Vi 1* Pri teh besedah stopa angelj iz mesta ven in ljudatvo zre začudeno za njim . . . XIII. Nastali so tugepolni trenotki — tro-notki, polni nepopisne žalosti, ki odeva srce z nočjo obupa in obuja v njem mi-rijado želj, katerih vsaka terja vedno le jedno in isto: — smrt, ototev iz neznosnega jarma, ki ga nalaga življenje. In o tej tugi, ki raste kot silna po-vodenj ter mi grozi s potopom, žijora samoten sredi sovražnega sveta in je nimam žive duše, ki bi mo umevala, duše, kateri bi smol odkriti resnico, ki jo zaman trobimo na ušesa vejoljni nerazumni masi Človeštva . . . Sam ! In poleg tega mi niti ni dopuščeno, umakniti se v svojo samoto, da bi v blagi tihoti svetega pokoja živel le s prirodo, h krasoto stvarstva in z mojim duhom in ondi Brečen bil vso žive dni — — ne! takoj so odpro duri in .neizogibni* uatopi ter 9. globokim poklonom javi : „Tebe danos ni bilo v klub? Zn boga, kaj misliš P Ali ne ves, da ho podtikajo že vedenju tvojemu VHakovrstni pregrešni motivi, motivi, o katerih, to vsi dobro robu za žaljene pravico tlačenega našega rodu. Take trenotke je imel gotovo na mislih gori omenjeni g. duhovnik in zato je, naglašajoč pomanjkanje posvetne inteligencij e, gotovo občutil v svojem srci, kar je govoril : besed« njegove izvirale so iz lastne skušnje. V jednim pogledu se pa odločno n e strinjamo žujim, s menenjem njegovim namreč, da naj bi so duhovščina umaknila iz narodnih bojev, kakor hitro zadobimo zadostno število posvetne inteligencije. Bog ne daj to, k»jti duhovščina je prevažen činitelj v življenju naroda in mi je nikakor ne bi mogli in tudi ne bi hoteli pogrešati mej onimi, ki stoje na čelu n d r o d a. Sicer pa nam je v veliko zadoščenje, da so ravno usta duhovniška v večji družbi naglašala veliki n e d o-8 t a t e k pomanjkanja posvetne inteligencije. Tako izjave iz sveče-niških ust ne more sumničiti nikdo in jej podtikati Bog ve kakih namenov; taka izjava iz takih ust ne more se izpodtakniti niti ob sedanji občutljivosti slovenski. Fakt imamo torej, da nam n e d o-staje posvetne inteligencije zlasti po obmejnih pokrajinah in da je smatrati ta nedostatek kot veliko pomanjkljivost v n&rodni naši organizaciji. Sedaj ne treba druzega, nego da izvajamo čisto naravne posledice : ako nimamo posvetne inteligencije, skrbeti moramo za nje mladi naraščaj. Predaleč bi nas zavelo, ako bi hoteli na tem mestu razmotrivati ob vzrokih dosedanjemu pomanjkanju posvetne inteligencije pri nas, ali glavnega označimo lahko z jedno samo besedo: revščina. Pomanjkanje potrebnih sredstev zaprlo je že marsikakemu mladeniču pot do sijajne bo-dočnosti, zrušilo in podrlo je ravno mej nami že marsikak talent. Zato pa si ne moremo misliti drugače, nego da se nas je usmilil« sama božja Previdnost, ko je nadtihnila slovenskim rodoljubom misel, da osnujejo društvo v podporo in pomoč pridnim in nadarjenim dijakom, da jib ne zruši in potare siromaštvo, predno so do* speli do cilja — da so nam osnovali d i-jaško podporno društvo „Radogoj*. In nobena stvar ne bi mnogla tako sijajno dokazati velikega nedostatka, ki tiči v pomanjkanju posvetne inteligencije, torej tudi velikansko važnosti poslednje, nego uprav okolnost, da se je slovenska javnost do sedai v nas nenavadno, d&, fenomenalno požrtvovalnostjo oklenilo novega dru&rva: da seje v teku malo tednov nabralo, ako se ne motimo, nad 20 000 znamo, ti sam niti pojma nimaš? Tora j, ako hočeš, da ostane le še za laa dobrega glasu na tebi, pridi drevi v klub !" A o klubu godi se mi, kakor na ulici in povsod : kisli obrazi in neznosno zasledovanje mojih misli, katero vsakdo meni Čitati na mojem lici in v mojih očeh in katere misli, tega si je v svesti vsak, so naperjene proti udom našega „bratskega kluba", proti prebivalcem našega mesta. In vsled tega praznega sumničenja nastane po krčmah, v družbah in kamorkoli so ozrem, grozovito hujskauje in ščuvanjo — — ne-umljivo ogibanje pozdravu in predrzna prijaznost . . . In od kodi izvira vse to P S če m sem provzroČil to neznosno vojno stanje P S čem? — Ker sem nekdaj v sveti jezi uganil zlobne misli zlobnega veljaka našega mesta ter mu jih povedal v lice. Od tod vse to sovraštvo ! Toda trpi in nosi gorje I Čemu ti je tudi podaril stvarnik dar ostrega opazovanja in to nesrečno bistro oko, ki zagleda tudi najmanjšo smet v življenji bližnjega P Čemu P Ali ti ni znan stari rek : .Kogar se svet sramuje, — njega svet zaničuje !" P Pomni ta rek, morda ti bode v korist .... kron za to novo društvo. A se jeden dogodek imamo, ki mora kar v hipu priboriti vse simpatije novemu društvu: oni duševni velikan, kojega ne imenujemo samo po vsej pravici prvega Jugoslovana, ampak kojega poznamo tudi kot bliščečo zvezdo cerkvene hirarhije in ki je deležen prijateljstva prosvetljonega sedanjega glavarja sv. ka toliške Cerkve, oni veledušni mož, biskup Strossmayer, naklonil je svojo dobrohotnost društvu „Radogoj". Srečno vsako društvo, ki šteje tega orjaka mej svoje dobrotnike! Slovenska javnost jela se je torej zavedati važnosti posvetne inteligenc i j e; o d s 1 e j pa naj se zaveda svoje dolžnosti: skrbeti za naraščaj te inteligencije. A to svojo dolžnost vršila bodo najlepše, ako bode podpirala društvo „Radogoj". Politični pregled. Notranje delale. Glejte no, naša „Triesterica* ima tudi včasih svoje svetle trenotke. Ta redek in zanimiv slučaj dogodil se jej je predvčeranjim zvečer. V nekem, očividno oficijozno nadahnenem dopisu z Dunaja viha najprvo nos nad predrznostjo in laž-njivostjo poznanih madjarskih glasil, katera kaj rada zbadajo kabinet grofa Taaifea zaradi narodnih prepirov, vznemirjajoČih vse javno življenje v Cislitaviji. „Triesterica" se maščuje nad temi glasili s tem, da na-glaša, da je na Ogrskem istotako slabo v tem pogledu. Ko je seveda — to je ofi-cijoznemu listu tako potrebno kakor vsakdanji kruh — nekoliko požgačkala ogrske panslaviste in rumunske „irredentiste", pravi nadalje: „Toda z druge strani se ne da tajiti, da v madjarskem narodu ni najti v zadostni meri dobrohotnega zmisla za opravičeni narodni razvoj ogrkih Slovanov in Rumunov. Drugače ne bi si mogli raztolmačiti tako težko umljivih prikaznij, kakoršna jo ta, da se je pri zadnjem kongresu šolskih nadzornikov ogrskih mogel prijaviti predlog, naj se izbacne materini jezik iz vseh nemadjarskih narodnih šol. 0e tudi se je odklonil ta predlog iz formalnih razlogov, vender nam more služiti kot znak dalekosežne nestrpnosti in šo v ini s t i i keg a mišljenja vladajoče narodnosti, kajti ta predlog mora vzbuditi velikansko nevoljo mej Nemci, Rumuni, Hrvati in Slovaki. In res tiči jeden glavnih vzrokov n&rodnim nepriličnostim na Ogrskem v tem, da Madjari sami dajejo slabe vzglede in da ne pozuajo nikake skromnosti in nikake mere v svojih narodnih zahteva h". — To je vse res in lepo, le žal, da pri „TrieBterici* do cclo pro-grešamo prepotrebne doslednosti; kajti, da je le količkaj dosledna, ne bi zmerjala nemadjarskih narodnosti, borečih se proti onim, »ki dajejo slabe vzglede in ki ne poznajo nikake u>ereu, s panslavUti in „rumunsko iredento". Nakana, izbacniM materini jezik iz nemadjarskih ljudskih šol, ja barbaričua, to se dozdeva tudi „Trie-sterici" ; in vender zmerjajo poleg „Trie-"terice" —v nekako opravičenje legalista bodi to povedano — vsi nemsko-liberalni i n oficijozni listi z veleizdajoi tiste reveže in trpine, ki se bore proti — barbarstvu. Sioer pa nagiašamo in ponavljamo, da je „Triesterica" označila Madjare kot take ljudi, ki ne poznajo nikake mote in ki nimajo nikakega zmisla za opravičeni narodni razvoj Ne-uj a d j a r o v. To nje izjavo hočemo jej potakuiti pod nos, kadar bodo zopet — in to bode prav gotovo — proslavljala „v i težki narod madjarski". Iz trezne iu laalobosedne pisave dunajskih in uaadjatskim nasilnikom prijaznih listov o potovanju ogrskega ministra-predsednika v Ischl se da sklepati, da g. Wekerlo s tem svojim potovanjem ni dosegel svojega namena. Krona seveda uvaža prave interese prebivalstva in ve, kako nevarno igro igra sedanje ogrsko rainisterstvo se svojimi cerkveno-politiškimi načrti. Krona ve, da vsi ti načrti ne izvirajo iz resnične potrebe, ampak so z jedne strani le izbruh tistega neznosnega lažiliberalizma, od katerega preti gotova poguba državi ogrski; z drugo strani pa naj bi te predloge služile kot oni mlin, kateri naj bi stri vso nemadjanske narodnosti. A Madjari naj gledajo, da se ne zvrnejo v grob, kojega kopljeje drugim. Kajti mej nemadjarskimi narodnostim jelo je vrveti, kar kaže, da se te narodnosti ne dajo kar žive pokopati. Nedavno je prišlo n. pr. pri okrožni skupščini avg-sburške cerkve v Liptovskem sv. Miklošu do velike demonstracije proti madjari za-torskim težnjam. Ko je superintendent Baltik poročal madjarski, zahtevali so navzoči burno, da so poroča tudi slovaški, kateri zahtevi se je tudi ustreglo. Pri vo-litvi funkcijonarjev propali so vsi madjarski kandidatje in so bili izvoljeni sami slovaški kandidatje, kar je vzbudilo veliko oduševljenje. Će h i in Poljaki v Šleziji jeli so se krepko gibati, da rešijo svojo slovansko narodnost pred germanizacijo. Nemci pa zasukavajo stvar tako, kakor da hočejo Čehi in Poljaki imenovano zemljo pošlo-vaniti. Seveda — pravi „Hrvatska* — to je greh, ako hočejo Cehi in Poljaki deželo povrniti v nje prvotno stanje ; lati Nemci pa ne obsojajo vlade, da uriva po Dalmaciji nemški jezik. Kaj čemo : tako jo nemško pravicoljubje. Z mnogih strani izraža se želja, da bi se velike vaje na Ogrskem in v Galiciji odpovedale, ker se po mnogih krajih pojavlja kolera. V tem zmislu je storil potrebne korake deželni odbor Gališki. Od ogreko vlade ni tega pričakovati, kajti bahatost in častislepje Ma-djarov je večja nego njih človekoljubje. Ogrski naučni mi n i s te r Cs£ky opomnil je že v drugič ministra romunske cerkve v Hradu, msgr. Matiannja, da naj nastoja, da se spoštuje v njemu podloženem okraju m a d j ar i č i n a kot državni jezik. Vnanje države. Kralj srbski Aleksander nastopil je v ponedeljek svoje potovanje po deželi. Po vđeh krajih prirejajo mu sijajne vsprejeme. Povodom letošnjega semnja v Nižjem Novgorodu (Rusko) naglašal je mini* ster za trgovino Witte, da je eesar dovolil, da se v lotu 1896 tam priredi velika ruska narodno obrtna razstava. Zajedno je izrazil minister nado, da pride do apo-razumka mej Rusijo in Nemčijo gledć na trgovinsko pogodbo. Javno menenje po Italiji iu Franciji se noče pomiriti vzlic temu, da sti se vladi pobotali zaradi poboja v Aigues Mortea-u. Vročekrvni Italijani se posebno jezć, ker francoska vlada noče postopati proti mairu v imenovanem kraju, ker se je prepričala, da je postavil cel6 svojo življenje v nevarnost v obrambo italijanskih delavcev. Ves rsčun utegne poplačati ministarstvo Giolitti, kajti po menenju italijanskih ropotačev bi bil moral italijanski ministerski predsednik na grozen način in pred vsem svetom kaznovati ves narod franooski. Uboge žabe, kako se napenjajo! Iz Berolina javljajo, da pride italijanski prestolonaslednik prve dni septembra meseca v Koblenc, kjer se snide z nemškim oesarjem. Cusar Viljelm je baje sklenil, da se ne ustavi v Strasburgu o vojaških vajah, kakor je bilo določeno, in to zbok tega, ker jo bil izvoljen sooijalist kot strasburški zastopnik v državni zbor. — Koliko mest se bode moral na ta način neiniki cesar ogibati ! Trozveza na poskusu. Milan-limskemu „Secolo" javlja dopisnik z Rima iz „najboljšega vira", da je italijanska vlada prigodom krvavih pretepov v Aigues Mortcs prijavila svoje numero Angložki, Nemčiji in Avtitriji v ta namen, da dob vsaj moralne podpore. Angležka da je na to odgovorila, da se ne more zanimati sa vprašanja, tičoča se le Italije in pa Francije ; Nemčija da je rekla, da bi se njeni nasveti Franciji mogli videti kot grožnje, in Avstrija izjavila je baje, da želi mirnega pobotanja. Iz teh izjav sklepa „Secolo", da bi zavezniki ostavili Italijo v zadregi in na cedilu, čeprav bi ona morala na temelju trozveze podpirati svoja zaveznika v slučaju potrebe. Različne vesti. Druitvu „Radogoj" podaril je pre-vzvišeni biskup Strossmayer za zdaj svoto 600 gld. V prekrasnem pismu do društva „Radogoj" naglaSa vladika Stross-mayer, da je to Bogu samemu dopadljivo delo, podpirati siromašno dijaštvo, sosebno ako se gl^da na to, da ohrani mladež se znanjem v srcu tudi neoskrunjen dar sv. vere. Potem nadaljuje: . . . . „ali hvala Bogu, narod nam je dober, trdno zvest svojemu Bogu in svoji sv. veri ; ker 2» več let preživim nekaj časa v sredini krasnega in pobožnega naroda slovenskega, vidim z neizrečljivo naslado duše svoje, da je ta veja dobrega naroda našega po~ polnoma zdrava, močna, čila in z vso gorečnostjo duše svoje udana svojemu Bogtt in svojemu Rešitelju. — Ravno to moram reči o Čast. svečeništvu slovenskem in ointeligenoi, ki vodi narod do lepše bodočnosti in boljo sreče. Zato naravnost odobravam iu blagoslavljam novo društvo „Radogoj", ki bode slovenski mladeži nova podpora, da si poleg sv. vere pridobi vse one pogoje, kateri vodijo do prave prosvete, prave svobode in pravega napredka." Iz pravil društva Radogoj posaemljemot Namen društva je, podpirati dijake slov*-narodnosti po dovrSenih srednjih šolah, da jim omogoči nadaljevanje svojih študij na višjih šolah, ter da na višje šole ustopiv-šim dijakom pospešuje in olajšuje študije. Poleg višješolskih dijakov zamore društvo podpirati tudi mladeniče slovenske narodnosti, kateri ae za umetništvo pripravljajo na konservatorijih ali pa na akademijah upodabljajočih umetnosti. Društveniki so i-a) častni člani; b) ustanovni ki; c) redni člani; d) podporni ćlaui. Ustanovnik plača jedenkrat za vselej takoj pri ustopu 100 kron ali pa v šestih letnih obrokih po 20 krou. Redni član plačuje po 5 kron letnega doneska. Razun tega doneska mora vsak redni člau plačati 2 kroni sprejemnine. Pod* pore dovoljujejo se velikošotskim dijakom-in nadarjenim umetniškim aapirautom, ako ao neomadeževanega vedenja. Kdor prejme podporo, mora zastaviti častno svojo besedo, da bode, ko ustopi v življenje, podpiral namene „Radogojeve" ; društveni odbor pa ima tudi pravico zahtevati od njega, d a se obveže v poljubnih obrokih vrniti brez obresti dane mn podpore takoj, ko mu bode to mogoče. Ker bode torej vsakdo, ki prejme od „Radogoja" kako podporo, obvezan vrniti mu jo, ko pride do kruha, razpolagal bode „Radogoj" čez par desetletij s prav izdatnimi kupitalijami — seveda, ako najde takoj s početka zadostno podpore pri imovitejših slovenskih rodoljubih.Priporočamo torej naj-iskreneje rsern iinovitim krogom, da ne zamude uvrstiti se mej dobrotnike in podpornike društva „Radogoj*. Družbi sv. Cirila in Metoda za latro daroval je prevzvideni biskup S t r o s s-m a y e r veliko svoto 1000 gold. V dotičnom pismu pravi mej ostalim: „H čistim narodnim bitjem, koje jo od Boga, čuva se in vzdržuje tudi dar sv. vere ter onih krščanskih dobrot in izvrstnostij, na katerih sloni osebna, obiteljska in javna areča. Ponavljam : jaz odobravam Vašo slavno družbo iz vseh svojih mooij ter jo toplo priporočam vnakeinu bratu in domorodcu". Iz oficijelnega poročila o VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. (Dalje.) O delovanju podružnic pravi poročilo, da se jo letos razvilo uprav živahno tekmovanje mej podružnicami v svrho denarnih dobav za družbine namene. Primerne akademijo, koncerte in zabave, ki so obrodile znatne prispevke, kakor bo razvidno iz blagajnikovega poročila v Ve-stuiku, osnovalo so mnoge podružnice, kojo navaja poročilo imenoma. Mej imenovanimi so tudi nastopme : Pivska v Sent Petru, žensko podružnice v^Gorici, Sežani in Ajdovščni. V obče so ume reči, da so podružnični shodi ros prava učilnica in vzgojoval-nica priprostoga naroda, osobito na Koroškem. Saj ima naša družba po svojih pravilih nooporckljivo pravico — kakor je vsled priziva vrlo Beljaške podružnice razsodilo državuo sodišče — pri svojih shodih poleg tvarine upravnega značanja zasliševati i drugih podučnih predmetov, ki bistrijo um, blažijo srce ter splošno koristijo udom, ali pa jim nudijo primernega vedrila ter nedolžnega veselja. Pri dveh koroških podružnicah se je zgodilo, da so se pritihotapile nepoklicane osebo k zborovanju ter pozneje ovadile izvrstne govornike pri duhovski iu deželski gosposki. (Čujte!) A dotični načelništvi, ki postavno jamčiti za lep red, zavrnili sta dostojno te nasprotniško nepošteno spletke. Naša družba se bori samo s poštenimi sredstvi, zakotnosti ne pozna, njej je vodilo cesarski zakon in dobra vest — (Izvrstno!) „et in hoc signo vinoet; v tem znamenji bo zmčgla" (Tako je). Taki poučno-zabavni shodi so pripo-ročevati osobito podružnicam po manjših trgih in vaseh; slavna načelništva onih po-družuic, ki še niso poskusila, blagovolč naj ukaželjui ljud vežbati tudi takd, bodo žela lep uspeh ter vnela tudi priprosto množico za katoliško-slovensko šolstvo. O družbiuih zavodih je poročilo tako obširno, da je ne moremo priobčiti doslovno ; veuder nam je dolžnost priobčiti vsaj tisto odstavke, ki govore o druibinih zavodih v caeatu Tržaškem, oziroma v njega okolici. Zabavišče pri Sv. Jakobu v Trstu jo začetkoma sprejelo nad 80 otrok, katerih se je radi pretesnega prostora v zmislu dotičnih Šolskih predpisov moralo dokaj odsloviti. Ker se je vrtnarica Antonija Nadiišek radi svoje možitve s 1. decembrom 1892 zahvalila na službi, imenovalo je vodstvo z dekretom od 24. novembra 1882 izprašano kandidatinjo Ivanko Mikota na njeno mesto, proseč prejšnjo vr+narioo, da ona s svojo izkušnjo in s svetom vpelje slednjo v njen novi delokrog. Radi požrtvovalnosti in lepih vspehov izreklo se je s posebnim lUtorn gospioi NadliŠkovi vodstveno priznanje in zahvala. Omenjeno spremembo je visoko c. kr. uamestništvo tržaško z odlokom od 16. dec. 1892, št. 20.758/VII. vzelo na znanje. Z» tržaško razmero je omenjeno zabavišče ros prepotrebno semenišče ljudski šoli, katere bi pa Slovenci šo nobeno »e imeli, tko bi so jih ne bila usmilila naša družba ter jim ustunovila „slovensko ljudsko šolo pri Sv. Jakobu v Trstu." Radi obilice šolsko-obveznih otrok slovenskih morali smo ta zavod razširiti. Po neumorni trudoljubivosti slavnega načelništva ondotne možke nase podružnico najela in uravnala se je hiša štev. 28 v ulici Giuliani tako, da so so združili vsi naši šolski zavodi pod jedno streho, kar so iz podagogiško-didaktiškib razlogov ni smelo več odlašati : dočim so bili prej posamezni razredi raztreseni po razuih hišah. Pri tem prodelavanji sta si stekla osobito zaslugo gg. inžoner Živic in trgovec Žitko. Vsem bodi iskrena vodstvena zahvala ! — Kor je učila skušnja, da so za 1. razred zglašujo nad sto otrok, odprli smo v tem razredu veporodnico. Dnč 25. avg. 1892 jo učitelj Fran Dolcott iz rodbinskih u/.io-kov odpovedal službo. Na tej čveteroraz- rednici je bilo torej dopolniti dvojno učiteljsko mesto. Vodstvu se je posrečilo dobiti v kratkem dve izborni učni sili. Z dekretom od 8. septembra 1892 je bil imenovan učiteljski kandidat Miroslav Pretnar iu istega dne tudi kandidatinja Amalija Reichmanova. Te spremembe raČilo je c. kr. namestništvo od 18. septembra 1892, št. 15.643/VIL, vzeti v vednost. — Česar je vodstvo od leta 1891 prosilo, to se je letos doseglo. Naša šola je dobila pravico javnosti v zmislu § 72 državnega šolskega zakona od 14. maja 1869, državnega zakoua številka 62. Minister za bogoČastje in uk je učiteljici Delkiu, uvažujoč njeno prejšnje vspešno delovanje na javnih Šolah in sedanje, priznal učiteljsko sposobnost za privatne šolo — z razpisom od 5. marca 1892, št. 8240. Vrh tega je pa ta marljiva učiteljioa letos napravila sposobnostni izpit tudi za javne šole. To važno pravico družbini šoli je po naznanilu Blavnega „Magistrata Civico Trieste* od 27. maja 1893, št. 25.785/VI., vsled reskripta c. kr. namestništva od 22. maja 1893, št. 8221/VII., priznalo visoko c. kr. ministerstvo sa bogočastje in uk z odlokom od 22. aprila 1893, št. 7790. G. kr. okrajni šolski nadzornik Iv. Dolinar obiskal je tudi letos družbino šolo ter se v učiteljski konferenciji kaj pohvalno izrazil o napredku in o uzornem redu z naročilom, naj se o tem obvesti tudi družbino vodstvo v Ljubljani. Istotako je tudi prof. dr. Glaser večkrat nadzoroval pouk. V imenu družbe nam je danes prijetna dolžnoBt obema gg. nadzornikoma izraziti dostojno zahvalo. (Slava jima !) — Kako neogibno potrebna je slovenska šola, raz-vidite čč. zborovaloi iz števila otrok, ki bo se vpisali: I. (a in b) razred 104, II. 81, III. 68 in IV. 65, Skupaj torej 318 učencev in učenk. (Čujte!) Šolsko leto se je sklenilo 12. julija s preskušnjo, ki je navzočno gospodo in roditelje popolno zadovoljila, kakor tudi zbirka ročnih del, ki so jih pod vodstvom svojih učiteljic izvršile šolske učenke. Zabavišče v Roj anu. Tu nam je pripomniti, da sta menjali svoji službi vrtnarici Irma Fabijanijeva in Viktorija Kavčičeva. V začetku šolskega leta je slednja prevzela ta otroški vrt, a Fabijani onega v Povrni, kar je o. k. namestništvo v Trstu od 25. sept. 1892, št. 16.091/VII. vzelo na znanje. Vpisalo se je tu do 80 otrok. Z vspfhom je zabaviščino vodstvo in naČelništvo Gretske podružnice povse zadovoljno. Kakor smo lani napovedali, odprli smo vsled svoje prošnje do vis. o. k. deželnega šolskega svčta od 22. septembra 1892, štev. 1830, novo zabavišče na Greti. Z dekretom od 3. septembra 1892 imenovalo je vodstvo za vrtnarico Margareto Podkrajšekovo pod voditeljstvom učitelja-voditelja Mih. Kamuščiča, ki je tako imel vodstvo vseh ondotnih družbinih zabavišč. Vso to je vis. namestništvo z gori imenovanim odlokom od 18. septembra 1892 vzelo v vednost. Za oživotvorjonje in povoljen obisk tega vrtca stekel si je posebno velikih zaslug bivši prvomeatnik gretske podružnice, Dragotin Martelanec, za kar mu je vodstvo kakor tudi oudotno načelništvo s posebnim listom izreklo svoje priznanje in toplo zahvalo. Vpittalo se je dece do 54. Tudi z vspehem tega zabavišča je načelništvo povse zadovoljno. (Dalje prih.) Nočejo 80 poboljiatl. Nedavno temu smo grajali z vso odločnostjo nekatere „slovensko* liste, ki se obveščajo o naših slovenskih razmerah iz — dunajskih židovskih listov. Dasi se je takrat našemu monenju pridružilo več slovenskih časopisov, pomagalo pa vender lo ni prav čisto nič. In tako čitamo po istih slovenskih časopisih šo vedno najdivnejšo — bedastoćo. Tako piše n. pr. „Siidsteiemche Post" — kateri list bnje tudi zastopa slovensko interese — o dopolnilni volitvi v deželni zbor goriški nastopno : „Italijanska stranka kandiduje župana Tolmin- skega, dra. Cazzaffora, Slovenci drž. poslanca grofa Alfreda Coroninija. Volilni boj bode zelo hud, ker bode izid odvisen le od malo glasov.* — Kolikor besedij toliko — neumnosti. Isto smo čitali najpopred v — „Neue Freie Presse", potem v „Politik* in slednjič je kolobo-cija srečno prilezla v Maribor. Žalostno je pač, da slovensk časnikar niti tega ne ve, da v omenjeni skupini trgov prebiva zdržema in izključno le slovensko ljudstvo in da o kaki „hudi borbi* mej „italijanskim* in slovenskim kandidatom niti govora ne more biti. Istotako je žalostno, da slovensko časopisje naganja vodo na mlin irredentarjev s tem, da širi po njih vzgledu mej svet fikcijo, kakor da jo veliki in izključno slovenski del Primorsko pravo za pravo — italijanska pokrajina. — Sicer pa dvomimo, da bi tudi to svarilo kaj izdalo pri izvestnih ljudeh, zaljubljenih preko vse mere — sami vase. Prestop k pravoslavni veri. Mnogi so nam svetovali, da naj le previdno molčimo — ako nočemo, da se nas bode sumničilo — o dogodku, ki se je izvršil tu v Trstu minolo soboto popoludne. Težko je res poročati o tem dogodku in res utegne morda ta ali oni obsojati naše postopanje. Bodisi. Mi smo namreč vprašali svojo vest: ali ne bi bilo Še bolj pregrešno molčati nego govoriti, ali ne bi bilo še bolj nevarno, prikrivati — rane, nego opozarjati nanje. In naša vest nam pravi, da nam je d o I ž n o s t govoriti, in ne molčati. Naša dolžnost, govoriti, je tem nujnejša, 1. ker se menda ne motimo, trdeči, daje to, kar soje dogodilo v soboto, smatrati kot posledico naših razmer novejše dobe; in 2. ker se nam poroča iz popolnem zanesljivega vira, da se je bati, da slučaj od minolo sobote ne ostane osamljen. Minolo soboto prestopila je neka slovenska družina, obstoječa iz petero glav — k pravoslavni veri; a to ni družina iz „brez-verskih* krogov slovenske inteligencije, ampak iz delavskega stanu. Kor obžalujemo ta dogodek in ker želimo, da ostani osamljen, naznanjamo ga kompetentnim krogom, da premišljajo o njem, slasti pa ob vzrokih, ki so dovedli do tega koraka. Videant consulcs! Na svojo časnikarsko poštenje zagotovljamo dotične kroge, da smo le is dobrega namena napisali te le vrstice. Ako bi se nam pa — a upamo, da se ne bodo — utegnili podtikati slabi nameni, potrpeli bodemo tudi to, kakor smo že marsikaj. Iz Kanala pišejo nam 24. avgusta 1893 : Kakor je bilo minol; teden naznanjeno v „Edinosti", praznoval je naš prečastiti g. Anton Ukmar dne 20. t. m. svojo dijamantno sv. mašo. Na predvečer priredili so mu tržani kaj lepo slavnost. Ob mraku zažaril je ves prijazni trg v čarobnem svitu, zvonovi so pritrkavali in gromoli možnarji. Videti je bilo dokaj prav lepih trasparentov z cerkvenimi emblemi in primernimi napisi; tudi zvonik jo bil kaj lepo razsvetljen. Ob osmih se je začela pomikati impozantna bakljada (z lampijoni, naročenimi z Dunaja nalašč za to slavnost), sestavljena od veteranov in gasilcev, pod vodstvom njih poveljnikov, in drugih tržanov. Sprevod je spremljalo ogromno število ljudstva. Z godbo na čelu pomikal so jo sprevod proti stanovanju ljubljenega jubilanta ; pred hišo zapeli so Ročinski iu Kanalski pevci, pod vodstvom izbornega skladatelja g. M. Zoga, nalašč za to slavnost uglasbeno kantato. Na to je zaigrala godba cesarsko himno, na kar so je razlegal broz!:onečni „živio* jubilantu in presv. cesarju. Na to je obhodila bakljada ves razsvetljeni trg ter se konečno ustavila na trgu, kjer so jo razvila prava IjudHka veselica. Tu so odmevali prijetni godbeni glasovi in doneli pevski zbori ; zažigali so se knj krasni umetni ognji. Vsa predvecerna slavnost končala je okolu 11. ure v najlepšem redu in v popolno zadovol jnost. Drugi dan, v nedeljo ob zori, naznanjalo je pritrkovanje zvonov in gromenje tuož-narjev veseli dan. Ves trg je bil v zastavah in ljudstva je vrelo od vseh krajev. Ob 10. uri pričela je cerkvena slovesnost. Ganljivo je bilo videti čaatitljevega 88 letnega starčka v spremstvu 22 č, sobratov Čvrsto korakati v slovesni procesiji iz farovža v praznično opravljeno cerkev. Pri maši pela se je prav mojsterski slovita Schweit«er-jeva maša, propovedoval pa je kaj lepo Kanalski g. dekan. Po maši je bilo običajno darovanje, katerega so se udeležili veterani in gasilci v polni opravi ter vse ljudstvo brez izjeme. Po maši spremljali ao častitega jubilanta zopet v slovesni procesiji v farovž, kjer je raz moetov ž doli podelil sv. blagoslov ljudstvu, katerega je bil ves trg kar natlačen. Naj omenim še, da je prejel častiti jubilant od blizo in od daleč mnogo pisme« nih kakor tudi brzojavnih čestitek; mej temi tudi jedno od jeduega generalov o. in kr. armade, katerim čestitkam se mi Ka-nalci še jedenkrat pridružujemo z navdušenim iu srčnim vsklikom: Bog živi, Bog ohrani prečastitega dijamant nega masnika, preljubljenegH gospoda Antona Ukmarja, Še mnogo let zdravega in čilega med nauti 1 C. Iz Lonjera se nam piše dne 28. t. m.: Včeraj popoludne je prišlo mnogo pevcev Spodnje Magdalenskega društva „Slava" a svojim predsednikom na čelu v lepo vasioo Loujer in se je na vrtu županovem prav dobro zabavalo. Slučajno pride tja tudi prijatelj petja iz Trsta in navdušuje navzoče mladeniče lonjerske, naj si vzamejo za vzgled marljive „Slavaše* iu uaj si tndi oni osnujejo pevsko društvo. Gospod predsednik „Slaveu je v lepem govoru naglasa!, kako potrebna je sloga v prospeh dobro reči. Obema govornikoma so navdušeno pritrjevali poslušalci. Morda skoraj kaj slišimo o novem pevskem zbora v okolic'. Mrtvoud je zadel v ponedeljek sna-nega gostilničurja na postaji Nabrežinski, gospoda Josipa Boswirtha. Bo»wirth je došel v ponedeljek v Trst in tu ga je dohitela nenadoma smrtna ura. Prenesli bo ga namreč takoj v bolnico, kjer je umrl kmalo potem. — Pokojni Bd. t. m., ob 10V uri iz mestne bolnice v cerkev sv. Antona novega in od tod k vodnemu počitku kopališče Nabrežini, kjer se izročo ob 3. uri pop. matori zemlji. V Trstu, dne 2». avgusta 1893. Joaipina B6swlrth, soproga. Franjo, Adolf, Oskar, Ernest, sinovi. Eliza vdova Bdavvlpth, tašča. predp. .j na po- Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muschska, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila PrenočiSča neverjetno v ceno. Cl. jedilnih stvari po jako nizki ccni. Prodaja Jožef Cerne Plazza deli« Caserma it. 1 (uhod Via fihega). Cl. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori ~o odprti in preskrbljeni a svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Drehorjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104-1. o p. Havero. ODVETNIK Dr. MATEJ PRETMER v Trstu Gostilna „Alla Citti di Vienna" SJi« (zraven Tiskarne Dolenc) prodnja nnjboljSa k>aftka in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborim kuhinja sprejeralje naročilu tudi za kosila in večerje. Imonovana vina morejo dobiti tudi družine na doni, iu sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni : Toran iz Aubera po 42 nč. in najboljša ister*ka vina po 28 nč. —Za obila naročila se priporoča Ant. li rov eda ni. 101-2 ! BINKUSVSB najbolje kakovosti, odlikovan v 2 razstavah, razpošilja v vsakoršnih množinah natl 1 liter Anton Uršič v št. Vidu n« Vipavo« Tržaškemu prebivalstvu dostavi tudi na dom. Cene primerne. je preložil svojo pisarno v Via Dogana št. 6, I. nadstr. ■vil m krn m I Papir za cigarete Josip Kocjančič, T, trgovina z mešanim blugom, moko, kavo, rižem in t raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. , Franca Potočnika gostilna' „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča glavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Ci. j črevljarski mojster, preložil je svojo delavnico i z h. št. 6 v ulici Caserma v h. ii. 13 lete ulice (uprav nasproti kavarni Commetcio) I. nadstr. vpiauua zadruga z omejenim poroštvom v Rojann pri Trstu j priporoča slavnemu občiustvu svojo bogato pre- j skrbljeno ipr^d&jslonito© josiim;) | (v ulici Bolvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Fertotovo> 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim Henčnatim ▼rtom in dvemi dvoranami, kjor so t >čijo izborna domača vina, teran, pivo v ■teklenioah itd. Točna postrežba z gor-kuni in mrzlimi jedili. Novi člani Dva dijaka sprejmeta se v neki slovenski rodbini na hrano in stanovanje. Pogoji jako ugodni. Oglasiti se jo Plazza S. Giovanni 2, IV. nadstr. vrata IU. 2-1 ALGOFON je jedino srodstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva v steklenicah z napotkom vred po nvč. jedino le v odlikovani 67 lekarni Praxmarer (ai due Mori), Veliki trg v Trsta. Čuvati ne ponarejanj. Telefon St. 207. se Se vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nede'jah od 9 — 10 ure predp. 101 —16 Gostilna „Stoka", staroznana [tod imenom „Belladonna*, poleg kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na dežoli, Točijo se izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostima .Alla cttta di Gm' ^ poleg kavarne „Univorso" priporoča so Sloven-oem v mestu in na dožoli, — Točijo se izvrBtnn ▼ina, iu je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KOMAR Antnn Pnrkai nil voglu u,ice (il"'Ks MIIIUII ruuivaj, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakurni svoji — ista hiša -pa prodaju vse navadno potrebne nemško-sloveiiske poštne tiskanice. Cl Pinzzu 8. Oiovanni, st, 1 trgovina z mnogovistnini lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd. Cl. Martin Krže, urar, Corso štv. 39. 74-104 I*rodaju In popravlja uro. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazzu delle Legna 1. Odlikovana tovarna čopičev. Vidika zalogu oljnatih [br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije * Angletkega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga fin i li barv (in tabotti) za slikarje, po ugodnih cenab. — Lesk za parknte in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev, kakor tudi romansko žveplo za žve-pljanje trt. 104-4 P m j Sil in m [iki tiil i m km P kil m p JJil m v CLUB PATENT 66 S. D. Modiano v Trstu. mT Papir za cigarete CLUB v PATENT S. D. Modiano v Permanentno razpečevanj Spričavalo analize. [ira Podpisani profesor pri komičnem laboratorija trg«vin«ke in nautične akademijo ItU! izjavlja s tein, da je podvrgid mikroskopični preiskavi papir za cigarete ivrdko S» |11H) Modiano ter je spoznal, da je isti sestavljen iz čistega lana; pri iindaljncin preiskovanju |-«|J »>o je prepričal tudi, da je popolnoma brez glicprino in da juden kvadratni meter tulita le 1(5 0-284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir, za oi«arc*to tvrdke 8. D. Modiano joden r.nj- fej|! boljših in da jo isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij. 24—13 - T r s t, 19. aprilu 1893. Avg. Vicvthalev. Je lia prodaj po vseli tabaUamali iu papirnicah. I1H iii be i^i ^ Mejnarodna popotna agencija Š m V & A ^ A OAR1 TRST via dell'Arsenale St. 2 FIRKL.L.3 $ ^ Prodaja voznih listkov via tlel Lido št. 537 nasproti pomolu Adamicli. vsakovrstno popotovanje toliko po suhem, kolikor po morju (listki Mi. razreda po jako znižanih o<-nali.) Od'laje listke, veljavne loto dnij, za tja in naz»j z 20 "/„ odbitka po tarifu za kateri kolo evropsko in sme- OHrlfllP ll^tliO Zrt Ai«©i[»il«o : via Havre, via Anversa. vin rikausko 'lru/.bo. "llticljlv lIr>LKl^ Hremon, via IIambur<, via Liverpol, via G'n-gov, via Southampton. Za JK.ffk»llco : vin Genova, via Marsilju. via Ijion, via London, via Dartmouth. Za Avatralljo : via Genova, via Bromon, via Anversu in vin Il unburg« Za progo Iquiqiue (itnja v pro-dtrbljenju navođenih listkov ter zagotoviti si dotična prostore. Tudi ni potn im prodplačo ali druzega. Zadostuje priti v Trst ali na Heko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovom donarju) vožni iistok ter ostati v tem mostu, od koder odpotujo parni k o dnovih, katore objavlja tigenoija. Ker je ista i o dnevu odpotovnnja v zvezi z vserui krajevi in z vsomi društvi, nastojala bode priluaniti popotnikom vsakovrstnih stroškov za čokanjo tor jih odpošlje v dotično kraje in m<'sta, od koder odpotujo prvi parnik, prnporočivfii jih najb^ljiim druib'>m, katoru dnjo dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovailje istoga dnć. kntori jo označen nu listku ter povrno stroške, ako bi gn zamudili vslod krivnje agenc jo, in to: ako no bi dospeli o pravem čnsu v določeno mesto vsled te^a, ker je agencija slabo rnčuuila potrebni čns katerega se potrobujo za vožnjo po železnici, ali pa čo ne bi našli več prostora na parniku. — Ker imu ista agencija tudi v Novem .Torku agencijo za poftiljatve po vsej severni Ameriki, dajo tudi listke za katerikoli kraj severno Ameriko po jako znižanih cenah. Kouečno iz*lajn navedena agencija tudi listko za kuterikoli kraj. — Informacije o cenah iu ilnovih odpotovanja daje brez- Cjn|.«ipm« n(l nnoil Iti t Vfi ** ** * h* * * ® 'lU plačno omenjena agencija. Opi IJ tJIIldi UU |M)hi IjcllV L *» 1 a, gf a, zn katerikoli kraj toliko po morju kolikor po subem ter prevzima povzdignonjo in poisknnju slučajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljale o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. rin'lr/t'l Agoncija za popotovanja Karla Pirelll-j« ne buvi ho z izsoljenoi, vpd/jKtl, njtj H0 ]ie |,0jn i njimi, istim n ■ dajo nikukoršnih pojasnil, t< liivefi bnvi bo izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo imeti svojo popotnico od politiške oblasti, katora mora uainanjevati deželo in kraj, kninor Ž0I6 podati so. 12 - 6 i? & & ® & V ^ Z? £ & & & A i A & A » /5» O ^ A V & ^ A & V m Lascbik pol. društvo »Edinost". Izdajutnlj in odgovorni urodnik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr V TrutlJ.