POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CENA IZVODA 20 DIN V LJUBLJANI FEBRUARJA 19SI LETO XVII, ŠTEV. 7 set Republiško prvenstvo v smučarskih tekih Smučarski V GORJAH ■ NOVI REPUBLIŠKI PRVAKI: CVETO PAVČIČ, CINDRI-B CEV A, BAVCE, KOBILICA, PŠENICA, KORDEŽ GAŠPER IN B KERŠTAJN V KLASIČNI KOMBINACIJI, V ŠTAFETAH PA B ENOTNOST, GORJE IN MOJSTRANA. Gorje, 12. febr. — Že dolgo niso Imeli v Gorjah tako velike in pomembne smučarske prireditve kot je bila letos. V rojstnem kraju našega olimpijca Žejnve Lovra so se zbrali najboljši tekači vse Slovenije, iz 16 klubov s nad 150 tekmovalci, ki so bili z organizacijo in tudi s progo zelo zadovoljni. Prvi dan je bil na sporedu tek članov na 15 km, članic in starejših mladincev na 10 km, mlajših mladincev in mladink na 5 km. Tek članov na 15 km je bil zelo razburljiv. Proga je bila speljana tako, da so morali tekmovalci med tekom mimo cilja in starta, kar je še povečalo zanimanje gledalcev za boj med favoriti, obema bratoma Pavčičema, Hlebanjo, Lakoto, Seljakom in Kordežem. Sprva je bil najboljši Janez Pavčič, ko pa so tekmovalci, ki so se notegovali za vidna mesta privozili mimo starta in cilja, je bil najboljši Cveto Pavčič, za njim pa Seljak, Janez Pavčič, Hlebanja in Lakota. To prednost je mlajši od obeh Pavčičev — Cveto — obdržal vse do konca proge. Zmaga na tej progi ga je precej izčrpala. Med mladinkami sta veljali za favoritinji Ljubljančanka Grintalova in Mojstrančanka Pšenica. Grintalova je startala pol minute pred Pšenico, ki je Ljubljančanko kaj kmalu ujela. Grintalova je 14-letno Lidijo Pšenico še enkrat ujela, nato pa popustila in zmaga je pripadla Mojstrančanki. Za klasično kombinacijo ni bilo večjega zanimanja. Pri članih je zmagal G. Kordež, pri starejših mladincih Mlinar (Rateče), pri mlajših mladincih pa prav tako Rate-čan Kerštanj. Rezultti — člani: 1. Cveto Pavčič (E) 51:57, 2. Janez Pavčič (E) 51:42, 3. Lakota (Moj) 52:10, 4. Seljak (Tr) 52:26, 5, Hlebanja (Moj) 52:45, 6. G. Kordež (Tr) 54:02, 7. Brezovšek JE) 55:42, 8. Peternel (E) 55:24, 9. Pogačar (Gorje) 58:20, 10. Gregorič (Boh) 58:20, članice: 1. Cindrič (Moj) 43:26, 2. Grili: (Lov) 51:35, 3. Glavan (E) 52:23, 4. Rozman (Boh) 52:44, 5. Berčič (E) 57:20, starejši mladinci: Bavce (Fuž) 32:33, 2. Kalan (Gorje) 33:46, 3. Peterman (Gorje) 34:26, 4. ./ ' -J *- L Med najbolJSe strelce v zvezni hokejski bgl te Uvršča tudi Ljubljančan Miha Zupančič Praprotnik (Tr) 35:01, 5. Mencinger (Boh) 35:22, 6. Pumpas (Fuž) 36:08, 7. Mlinar (Rat) 36:09, 8. Lavtižar (Moj) 36:16, 9. Peterman (Gorje) 36:43, 10. Jodl (Lov) 37:10, mlajši mladinci: 1. Kobilica (Gorje) 19:31, 2. Koc (Branik) 2:33, 3. Tišov (Boh) 20:46, 4. Baloh (Žirov) 20:50, 5. Krpač (Fuž) 21:01, 6. Vidovšič (Fuž) 21:35, 7. Volčina (Rud. Id) 21:45, 8. Majcen (Dol) 21:47, 9. Kerštajn (Ra-, teče) 21:49, 10. Avsenik (Trj 21:56, mladinke: 1. Pšenica (Moj) 25:01, 2. Grintal (E) 25:47, 3. Puc (Gorje) 26:04, 4. Tolar (Tr) 27:46, 5. Simnic (Gorje) 27:52, klasčina kombinacija — člani: 1. G. Kordež (Tr) 439 točk, 2 .Peternel (E) 423, star. mladinci: 1. Mlinar (Rat) 433,3, 2. Praprotnik (Tr) 380, 3. Jurjevič (E) 363.9, mlajši mladinci: 1. Kerštajn (Rat) 429, 2. Koc (Bran) 405.5, 3. Kajžar (Rat) 370.7. Nadaljevanje na 8. strani Rezultati športne napovedi Današnje tekme italijanskega no> gometnega prvenstva so se končale: z naslednjimi rezultati: prva liga — Lazio : Juventus 1:4, Bari : Inter-. nazionale 1:1, Udinese : Roma 2:I4 Spal : Atalanta 2:1, Lanerossi : Bologna 2:2, Torino : Napoli 1:0, Leccd : Catania 2:2, Milan : Padova 3:0, Fiorentina : Sampdoria 1:0. Vrstni red na lestvici: Internazionale 29, Juventus 26, Catania in Milan 25, Roma 24, Fiorentina 22, Sampdoria 21, Bologna in Lanerossi 19, Napoli 18, Padova in Atalanta po 17, Torino 16, Lecco in Spal 15, Udinese 13, Bari 11, Lazio 10. Druga liga: Genoa : Como 0:0 Brescia : Triestina i:0, Parma : Reggiana 0:1, Venezia : Prato 1:0, Mantova : Palermo 0:0, Pro Patria : Alessandria 3:1. Strelci zvezne hokeiske lige TIŠLER IN FELC PRECEJ PRED OSTALIMI Zvezna hokejska liga se približuje koncu. Kot kaže, ni nobene realne možnosti, da bi kdo lahko v lestvici prehitel doslej najboljšega strelca Tišlerja. Z 22. goli, ki jih je doslej dosegel bo zanesljivo osvojil prvo mesto na lestvici najboljših strelcev. Doslej so strelci Zvezne hokejke lige dosegli 243 golov. 22 golov: Tišler (Jes) 19 golov: Felc (J) 12 golov: Zupančič (Ljj 11 golov: Klinar (J), Bogdanovič (C. zv.) 10 golov: Holbus, TesiČ (oba Par) 9 golov: Smolej (J) 8 golov: Valentam (J), Oblak (Lj), Djordjevič (Bgd) 6 golov: Zečevič (C. z.), Popovič (Par) 5 golov: Boškovič, Prosenc (oba Lj), Jovanovič (Par) Lj), Jovanovič (Par), Tomič (Bgd), Prohaska, Manic (oba C. z.) 4 goli Gobec, Tomič (oba Zgb), Brun, Jan Bogo oba (J), Plamenac (Bgd), Mihajlevič (C. z.) 3 goli: Janežič, Domjan (oba Lj), Mijuškovič (Par), Ravnik (J), Šišič rc: z.) 2 gola: Andjelič. Denič (oba Par), Trebušak, Jan Ivo (oba J), Gruden (Lj), Silberberg (Bgd), Perovič (C. z.), Vadnjal (Lj) 1 gol: Ančevič, Stanimirovič, Stojkovič (vsi Par), Erdeli, Savič, Mocič, Renaud 1.. Tasič (vsi Bgd), Jedžud, Lazič, Bedekovič, Kovačevič, Štefan (vsi Zgb), Berlič, Stojkovič (oba C. z.) Avtogol: Vadnjal (Lj) Pred letom dni so amerikanski hokejisti pripravili največje presenečenje, ko so v Squa’.v Vaileyu (na sliui) premag Kanado In osvojili zlato medaljo. Letos jih strokovnjaki ne uvrščajo več med favorite za prvo mesto. Hokejsko panoramo pred pričetkom svetovnega prvenstva berite na naši 3. strani. ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Smo tik pred zaključkom letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu. Vrstni red na lestvici za zdaj še ni dokončen, čeprav že bolj ali manj poznamo mesta, ki so jih zasedla moštva letošnjega prvenstva. Jeseničani so petič osvojili najvišji naslov, tik za njim pa je beograjski Partizan in to povsem zasluženo. Če bi Ljubljana v prejšnjem kolu premagala Crveno zvezdo bi bila danes na tretjem mestu, takoj za Partizanom, Tako pa je kljub današnji zmagi nad Beogradom še vedno njena razvrstitev na lestvici nejasna in bomo morali počakitl prav do zadnjega kola, da bomo videli, kakšna bo razvrstitev od vrha pa do dna. Igra ni bila posebno lepa. Moštvi sta se borili za točke in zato Je bilo večkrat precej dramatično pred enim in drugim golom. Eni kot drugi so imeli več lepili priložnosti za vodstvo, končno pa je le uspelo že v prvi tretjini v osmi minuti Prosencu spraviti puck v mrežo. Tudi V drugi tretjini so se ponavljali prizori. Ljubljana 3:2 (1:0, : Beograd 1:0, 1:2) Jesenice, 12. febr. — Nekaj sto gledalcev je bilo danes priča zanimivi in borbeni Igri med Ljubljano in Beogradom, v kateri Je uspelo Ljubljančanom z minimalno razliko v golili prisiliti Beograd k predaji. Ljubljana: Cerar — Radin, Vadnjal, Osrečki, Oblak — Zupančič, Boškovič, Prosenc, inž. Janežič, Domjan, Pucihar. Beograd: Batanjac — Semeradlnovič, Sovič, Erdeljl, Djordjevič — Renaud L, Renaud II., Kostlč, Ramadanovič, Tomič, Silberberg, Tasič, Ban. Sodnika: Kerkoš Iz Celja, inž. Kalten-kar z Jesenic. Strelci: Prosenc, Vadnjal, Zupančič za Ljubljano ter Tasič in Renaud I. za Beograd. Državno prvenstvo v umetnem drsanju K NAPREJ Jesenice, 12. feb. Včeraj in danes je bilo na Jesenicah državno prvenstvo v umetnem drsanju. Zanimiva je bila ugotovitev, da je za to športno panogo vedno večje zanimanje in da so se prijavili za letošnje tekmovanje tudi drsalci iz krajev, kjer doslej še niso nastopali v umetnem drsanju. Tako smo mimo Olimpije, Ljubljane, Maribora, Celja in Jesenic dobili še nov drsalni klub Mladost iz Beograda. Po zaslugi slovenskih trenerjev je prav Mladost pokazala lepe uspehe. Prihodnje leto se bo tem drsalcem pridružil še Zagreb, kar dokazuje, da umetno drsanje ne stagnira, marveč napreduje. Če spregovorimo nekoliko o kvaliteti. potem moramo reči, da posebnih vrhunskih dosežkov ni bilo. Andreejeva je še vedno brez prave konkurence, kar je razumljivo, ker se ta tekmovalka za vsako prvenstvo in za vsak nastop posebej temeljito pripravlja. So pa nekateri tekmovalci, ki so sicer pokazali precejšnjo mero znanja, vendar še vedno premalo, da bi izpolnili normo državnega prvaka. Krivda leži predvsem v pomanjkanju treninga točneje, v pomanjkanju boljših pogojev. Znano je namreč, da v Ljubljani, Zagrebu, Celju in Mariboru, kjer je bilo nekoč središče umetnega drsanja, danes zaradi slabih zim in zaradi tega, ker nimajo umetne ledene ploskve, nimajo možnosti redne vadbe. Rezultati: člani: Peršin (O) 160 točk, članice: Tjaša Andree (O) 178.96 (nova državna prvakinja), Savnik (Lj) 161.28, mladinke: Kristan (O) 98.26 (nova državna prvakinja), Šušteršič (C) 94.61. Gomolj (O) 85,44, Tišler (J) 80.01, Barbulo-vič (Ml) 79.12, mladinci: Šketa (Lj) 70.72, Hrastnik (T) 55.54, mešana dvojica Andree—Peršin (O) 10.62 (nova državna prvaka), mladinci: Gračner—Hrastnik (C) 8 točk. polni zapletov tn odločnih posredovanj obeh vratarjev. Ljubljana Je imela bolj srečno roko In v 5. min, druge tretjina je po Vadnjaiu zvišala na 2:0. V zadnji tretjini je Beograd napel vse sile tn tako mu je tudi uspelo v S. min. po Tasiču zmanjšati na 2:1. Vsi upi Beograda pa so šli po vodi, ko Je še v isti minuti Zupančič zvišal na !:l za Ljubljano. Zadnji gol na današnjem srečanju Je dosegel veteran Renaud, kt je tudi dosegel s svo--jim golom končni rezultat" tega srečanja. S to zmago sd je Ljubljana močno zboljšala položaj na lestvici, Lestvica zvezne hokejske lige Partizan 10 7 1 2 41:27 U Jesenice 7 7 0 0 85:1? 14 C. zvezda 10 3 3 4 38:40 9 Ljubljana 9 3 2 4 40:34 V Beograd 8 4 0 4 25:2? 6 Zagreb 8 0 0 S ! 4:104 0 MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJO V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc spet najboljši Velenje, 12. febr. — V Velenju je bilo danes slovensko prvenstvo mladincev v smučarskih skokih, katerega se je udeležilo rekordno število tekmovalcev —i bilo jih je kar 54. Med Velenjčani je bilo za to prireditev izredno zanimanje, saj se je zbraio okoli skakalnice nad 2.000 gledalcev. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je med prireditvijo pihal močan veter, Kljub temu je organizator Partizan-Rudar prireditev odlično speljat do konca. Snežne razmere na skakalnic! so bile zelo ugodne. Rezultati: l. Zajc (Jes) 280,4 (34, 38 :n'. 2. Šmit (Part. Mojstrana) 200,2 (33,5 31,5, 3, Kolenc (Part, Nova Gorica) 194,7 (K.1 3»,5), 4. Samar (Jes) 193,8 (30, Sl), 5. T lar (Part. Podnart) 186.2 (29 s? e' IHiliH uiiMicaiia muuiia Vrhunske storitve propaganda za množičnost Slovenska vrsta, ki bo 25. II. 1961 zastopala Slovenijo v Franciji. Z leve proti desni vodnik Senica Jože, Trojar Marjan, Ceicsnik Emi!, Cerar Miro, Stražišar Zvone, Obiak Jože, Trngar Ivan, Skaza Marjan, Šrot Tine. ARMADNO SMUČARSKO PRVENSTVO NA POKLJUKI hliitir. Sitn in Lek ilMI OD 8. DO 10. FERUARJA SO SE NA POKLJUKI POMERILI NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI IN EKIPE ZA PRVENSTVO ZAGREBŠKE VOJAŠKE OBLASTI. TEKMOVALCE IN PRISOTNE GOSTE JE POZDRAVIL V IMENU POVELJSTVA GENERALNI MAJOR ALOJZ ŽO-KALJ. TEKMOVALI SO V TEKU NA 10 KM, S STRELJANJEM Z VOJAŠKO PUŠKO, V VELESLALOMU, PATRULJNEM TEKU NA 15KM, SMUKU IN ŠTAFETI 4 X 10 KM. ^Prvenstvo oblasti je osvojila garnizija Ljubljana s 1254 točkami, druga je bila Reka 948, za njo pa Zagreb z 944 točkami. Med posamezniki so dosegli največji uspeh Janko Kobentar (Ljubljana), Jakob Sporn (Zagreb) in Branko Lebe (Reka). Vsi ti mladi smučarji mnogo obetajo in prav gotovo bomo še slišali o njih. Najboljši tekmovalci in ekipe, ki so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, bodo ostali štirinajst dni na treningu in bodo kot predstavniki zagrebške vojaške oblasti nastopili na vsearmadnem smučarskem prvenstvu, ki bo še ta mesec na Ja-horini. Rezultati — tek na 10 km s streljanjem z vojaško puško: 1. vojak Kobentar (Lj). 50,32, vojaški uslužbenec Ceraj (Zgb) 54.12, vojak Slov- V boj za »Zlato puščico” Malo več kot čez mesec dni bo na Okrogar Skvarča : STT 1242:11?6, Gospodarskem razstavišču spet pra- Hrastnik : Fr. Fakin 1162:1281, Ap-vo mravljišče strelcev — okrajno nar : L. Hohkraut 1157:1237, Predi- prvenstvo za »Zlato puščico*, 9. aprila pa se bodo najboljši strelci iz vseh okrajev nato pomerili na republiškem tekmovanju v Novem mestu. Razumljivo je, da vlada po vseh družinah in občinskih skih odborih živahno vrvenje — naj si bo v okviru zimskega prvenstva ali pa tudi v ligaškem tekmovanju z zračno puško, kot priprava na boj za »Zlato puščico«. lec : Mehanika 1172:1112; vodi Usniar (S) z 10 točkami. E Začela so je tudi občinska pr-venstva z zračno puško za ekipno strel- |n posamično razvrstitev, V Kamniku je zmagal med ekipami Stol z 1766 krogi, pri članih Bertoncelj (St) 366, pri mladincih Bajde (St) 360. pri mladinkah pa S. Zemljeno-va 334, v šiški je med ekipami pre-seneiljivo zmagala SD »St. Rozman« z 1759 krogi pred p. Šiško, ki je bila favorit, pri članih pa Grm (Lito- nik (Reka) 55,37, ekipe: Ljubljana 233, Zagreb 221, Reka 180 točk, veleslalom (1500 m, 300 m višinske razlike, 20 vratič): 1. vojak Jakob Šporn (Zgb) 1:46.4, 2. vojak Lebe Branko (Reka) 1:49.7, 3,. major Janez Lušina (L j) 2:03.0, patrolni tek na 10 km: 1. Ljubljana 1:29.35 (400 točk). Zmagovito patruljo je vodil poročnik Drago Sobar, v sestavu patrulje pa so tekli še vojaki Jože Krope, Franc Kokmajer in Tomislav Cetin jan, 2. Reka 1:35.04 (320 točk), 3. Zagreb 1:49,17 (192 točk), smuk (1800 m. 400 mvišinske razlike): t. Jakob Šporn (Zgb) 1:24.5, 2. Branko Lebe (Reka) 1:29.3, 3. Ivan Strgar-šek (Lj) 1:31.6, 5.major Miloš Rutar (Zgb) 1:38.4, ekipe: Ljubljana 212 točk, Zagreb 215 točk. Reka 204 točke, štafeta 4 X 10 km: 1. Ljubljana 3:21.06 (vojaki Jože Krope. Franc Povh, Tanko Kobentar in desetar Anton LIelbl), 2. Zagreb 3:27.00, 3. Reka 3:2408. Med posamezniki je bil naibolii voiak Janko Kobentar z najboljšim časom dneva 47.10. Drugi nnibolji tekmovalec s časom 47.20 ie bil vojak Franc Naglič (Zagreb). K. M. Predsedniku Atletske zveze Slovenije in članu skupnega sekretariata Športne zveze Slovenije in Partizana Slovenije tov. Arriglerju smo za našo rubriko »Predkongresna tribuna« zastavili naslednje vprašanje: Čemu mislite, da bo moral kongres posvetiti največ pozornosti? — Znano je, da imamo pri nas dve športni organizaciji in menim, da bo treba na Kongresu telesne kulture odpraviti predvsem organizacijsko dvojnost. Treba bo najti take organizacijske rešitve, ki bodo dale jnnogo širšo osnovo za še množičnejši razvoj telesne vzgoje. Kongresu moramo dati taka priporočila in sprejeti take sklepe, ki bodo zagotovili pogoje, da se bo jmno-žičnost v telesni vzgoji razširila. Mnogokrat nas zavedejo razni statistični podatki ,ki govorijo o številu nastopajoče mladine in menimo, da smo že dovolj množično zajeli mladino. V resnici pa temu ni tako. Sodim, da je prav v komuni, kjer naj bi bilo težišče vse telesne vzgoje, ogromno možnosti, da bi mladino pritegnili k kakršnikoli obliki telesne vzgoje, ne da bi pri tem rabili izdatnejša finančna sredstva. Največkrat ni treba za tako dejavnost finančnih sredstev, ampak le kader funkcionarjev in športnih delavcev, ki morajo tako dejavnost organizirati. Prav v stanovanjski skupnosti bi lahko ustanovili številne aktive organizirali razna tekmovanja, s sredstvi, ki bi jih dali starši sami. Prepričan sem, če bi anketirali starše ali so pripravljeni prispevati nekaj denarja za skupno namiznoteniško nizo, da bi tak prispevek le redki odklonili. Vsakdo bi namreč vedel, da otroci gojijo zdrav šport, obenem pa bi otroci ne bili od-maknjni nadzorstvu staršev. Doslej že imamo nekaj takih primerov, vse to pa je le stihijsko in ni nikogar, ki bi tako dejavnost usmerjal. Menim tudi, da je napačno zahtevati vsa sredstva iz faudže-tov ljudskih odborov. Če zahtevamo denar, se s tem odrečemo zavestni akciji že vnaprej. Kongres bo moral posvetiti precej pozornosti tudi pritegnitvi mladine v vodstva od osnovnih organizacij pa do najvišjih Partizanovih in športnih forumov. Kaže, da podcenjujemo sposobnosti mladih ljudi in je dobilo domovinsko pravico na- j čelo, da mora biti športni funkcionar zrel človek. Na vprašanje, koliko imamo športnih delavcev pod 25 let. dobimo vedno isti odgovor — malo. To je morda zaradi tega, ker mora biti športni delavec vplivna osebnost, ki zna zbirati finančna sredstva. In kaj bo na Kongresu treh a ukreniti za kakovostni šport? — Problem kakovostnega športa se mi zdi zelo pomemben in sem prepričan, da ga podcenjujemo. Vrhunske športne storitve so najboljša propaganda za mno-, žičnost. Podpirati in dajati sredstva za kakovostni šport pomeni podpirati množičnost. Praksa kaže, da so v Ljubljani zrasla primitivna košarkarska igrišča prav zaradi uspehov, ki jih dosegajo odlični ljubljanski košarkarji. Kakovostni šport pa je tudi nekaj, kar si ljudje želijo. Lahko se vprašamo kam bi šlo na de-settisoče ljudi, če ne bi imeli športnih prireditev. Ljudje ne morejo zahajati samo v kino, gledališče ali morda celo gostilne. So nedelje, ko tudi stotisoči napolnijo športne stadione od malo pomembnih pa do vrhunskih športnih prireditev. Na vprašanje, kam bi ti ljudje šli, če bi tega ne bilo. je težko najti odgovor. Če pa hočemo imeti kakovostne športne prireditve, se pravi, da moramo iti v korak z ostalimi državami. Seveda pa danes ne more postati vrhunski športnih le nekdo, ki je talent. Treba je dodati še zvrhano mero trdega dela. Športniki, ki so se odločili, da bodo 4 ali 5 let trdo delali za vrhunske rezultate, se ne odpovedo samo svojemu prostemu času ali pa celo zaslužku v času treningov, ampak morajo imeti zaradi fizičnih naporov tudi močnejšo prehrano. Kot predsednik Atletske zveze Slovenije lahko povem, da mora Hafner, ki je po poklicu črkoslikar, trenirati osemkrat na teden in mora preteči desetine kilometrov ter Vzdigovati razne uteži. Ves svoj prosti čas porabi za trening. Menim, da bi lahko s svojim pokl'-com v tem času precej zaslužil. S tem hočem reči, da je hrana-rina, ki jo prejema v času treninga, le skromno nadomestilo za njegovo dodatno prehrano. Odgovorni činitelji so v zadnjem času pokazali precej več razumevanja za telesno vzgoio in če bo tudi v bodoče tako. sem prenričan. da uspehi n" bodo izostali. B Med prvimi je organiziral svoje tekmovanje za »Zlato puščico« občinski strelski odbor Ljubljana- ^troj)'7 566^ krogi.1"! Tekmovali' Center, nastopilo pa je 60 tekmo- -■ -..... - valcev. Najostrejši btfj med strelci Olimpije in O. Kovači ča. Zmagal je presenetljivo, a zasluženo mladinec Čižman s 373 krogi pred Berlanom (oba O. Kovačič) 371, Mogelnickim (Ql) 369 in ostalimi. Na okrajno prvenstvo se je uvrstilo polovica strelcev. tudi v Litiji. Zmagala je ekipa je potekal Usnjarja I z 1697 krogi, pri članih () Kovači- pa j^okajj (JJ) s 354 krogi. Vinko Cainko petdesetletnik ■ V okviru strelskih lig so bdi doseženi tile rezultati: 1. liga: Stol : Gradis 1308:1291, O. Kovačič : Diop- Znani telesnovzgojni delavec v Slovenj Gradcu Vinko Cajnko se je 30. januarja srečal z Abrahamom. V DVOKAJMl 1-jubljaJia, 12. lebruarja. Atletski klub Olimpija je prirebii v dvorani Partizana Tabor tekmovanje, ki je služilo zlasti pripravi tekmovalcev za državno prvenstvo v dvorani v Zagrebu. Razen atletov prireditelja so se tekmovanja udeležili še atleti Svobode in Partizana Novo mesto, Splošni vtis je bil, da so atleti dobro pripravljeni, kar velja zlasti za tekmovalce v skoku v višino in troskoku. Potrč in Pucelj sta preskočila 170 čm z izredno lahkoto, potem pa sta morala prekiniti tekmovanje, ker je bilo zaletišče preveč spolzko. Rezultati: 25 m ovire Pucelj (O) 4.0. Rajner (S) 4.0, Cvar (O) 4.1, 20 m Lenarčič (O) 2,9, Pucelj (O) 3.0, Zaletel (PNM) 3.1, troskok s tremi koraki zaleta Pucelj (O) 11.10 Rajner (S) 11.35, Zaletel (PNM) 10.35, met medicinke Potrč (PNM) 18.70. Kastelic (O) 15.20, Pucelj (O) 14,70, mladinci 20 m Steblovnik (S) 3,3, višina Bortolj (O) 140, troskok Potočnik 9 20, LJlrc! "* 'Hsuss‘J^TJSsJr,, V vodstvo se je prebil Diopter s 14 Ihastopal je kot kolesar v društvu točkami — II. liga: »24 talcev« : Poštar 1280:1257, Heroj Vitez : Titan 1323:1280, p. Šiška : Lokomotiva 1306: :1213, Elektra : Jelenov žleb 1198: »Drava«, kjer si je pridobil tudi prve organizacijske sposobnosti. Po osvoboditvi se je takoj vključil v telesnovzgojno delo in kot sposo- :1253 M. Stojanovič : M. Komac ben organizator opravljal funkcije 1309:12)9; Vodi p. Šiška z 12 točka- predsednika Okrajnega fizkultur-mi — III. liga: podj. Kamnik : Gra- nega odbora in obenem še predsed-ničar 1314:1168, B. Grajzer : Tobač. cl~ ^ r'"1 tovarna 1313:1234, Dr. Lunaček : Protiavionac 1200:1209, Usnjar (K) : : B. Ivanuš 1246:1285; Vodi B. Ivanuš z 10 točkami — zasavska liga: E. Draksler : Usnjar (Š) 1228:1308, nika FD Slovenj Gradec. Od leta 1956 je spet na čelu Partizana Slovenj Gradec, kjer opravlja te lekcije še danes-. Pod njegovim vodstvom so bili doseženi izredno lepi uspehi. Tako ima Partizan v Slovenj Gradcu okrog 1000 pripadnikov, od 350 aktivnih. To po- _____ ____ . ____ ______ _________ meni, da je vsak drugi Slovenjgrad- uredniški odbor — Odgovorni urednik čan član Partizana, Partizan v Slo-Franček Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani -- Uredništvo in uprava v Izdaja Tiskovni sveU Polet« Ureja venj Gradcu je danes med prvimi v mariborskem okraju in med naj- Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotič- >3,oliŠimi. partizanskimi društvi v nika) —- Poštni predal 377 - Čekovni ra- Sloveniji. Zaradi njegovih zaslug v čim uprave 600-701/3-84 — Telefoni: ured- telesni knlturi je tov. Cajn KO op ništvo: 21-281 (ob nedeljah 20-no, 171, 172, lepem jubileju prejel številne cu-in 173) — uprava: 21-281 — Letna naroč- plome, priznanja in spominska cia-ni-na 800 din, polletna 400 din. rila. v na Bledu Oil 24 do 29. aprila bo na Bledu V. prvenstvo železničarjev v namiznem tenisu. Tako tekmovanje imajo železničarji vsaka štiri leta in je doslej prijavljenih že 19 reprezentanc. Organizator tekmovanja je Sindikat prometa in zvez. izvedba pa je pover jena ZNTK Ljubljana. Železničarji bodo tekmovali samo moštveno in sicer v 4 skupinah. Igrali pa bodo na Bledu o Kazini, Nastopilo bo 190 tekmovalcev, med katerimi pa bodo tudi mnoga znana imena Naj omenimo le znanega madžarskega reprezentanta Ber-czika. Torej bo. tudi po kakovostni plati tekmovanje, na višini Doslej so prijavljene naslednje drž me: Vzhodna in Zahodna Nemčija. Avstrija, Italija, Francija, Anglija.. Nizozemska, Portugalska, Iran. Belgija, Švedska, Danska, Finska, Madžarska. Bolgarija, Romunija, ČSSR, Poljska in Jugoslavija. METALCI KOPJA SE DOBRO PRIPRAVLJAJO Ljubljana, 12. febr. — Danes j< bilo y Ljubljani testiranje sloven skih metalcev kopja — kandidatoi za evropsko prvenstvo v Beogradi 1962, Testiranje je vodil trene: Atletske zveze Slovenije Marjai Kolarič, udeležila pa sta se ga tud predsednik strokovnega sveta Atlet ske zveze Jugoslavije. Stevan Le nert in zvezni trener za met kopja Puhanje. Oba sta bila s testiranjen: zadovoljna in sta izjavila, da je ela. stičnost tekmovalcev odlična, prav^ tako tudi fizična kondicija. Predvsem od Kastelica pričaku jejo mete blizu 70 m. Oba strokovnjaka sta pohvalila način dela kandidatov ir izrazila zadovoljstvo nad trenutne formo, ki je že takšna'kot je bila lani sredi sezone, nekje julija. Nekaj rezultatov testiranja: tek na 2C metrov Kastelic 3.0, troskok z mesta Sodar 8.12. absolutni odriv Špilai 68 em, met krogle z obema rokama ned glavo Vajdič 11,70. Naslednja testiranja bodo 16. februarja za metalce krogle in kladiva, 23. februarja za metalce diska in 20,-februarja za vse skakalce. Kanada, ZSSR, ZDA aii ? Nekdaj najboljši šoedski hokejist Durggarden >pripraoljat že svojega sina za bodoča tekmovanja Maj... ... višjo zmago na svetovnih prvenstvih so doslej zabeležili Kanadčani. Na prvenstva 1949. leta so premagali ekipo Danske s 47:0. Toda tudi rezultati preko >0 golov so bili na svetovnih prvenstvih večkrat zabeleženi. Kanada je 1950. leta premagala Belgijo s 33:0, 1924. leta pa Švico z istim rezultatom. ...višji poraz so doživeli Jugoslovani na prvem prvenstvu, ki so se ga udeležili 1939. leta. Čehoslo-vaška je takrat premagala ekipo Jugoslavije s 24:0, ... več udeležencev se bo zbralo na letošnjem prvenstvu in sicer 20. Svojevrsten’ rekord pa drži evropsko prvenstvo leta 1921, ko sta na prvenstvu sodelovali le dve ekipi. Švedska in Češkoslovaška sta odločili v medsebojni tekmi o naslovu prvaka. ... večkrat je na prvenstvih doslej sodelovala ekipa Češkoslovaške. 36-krat so Čehi sodelovali na svetovnih in evropskih prvenstvih ter v tem času odigrali 196 tekem. ...boljšo bilanco s svetovnih prvenstev imajo seveda Kanadčani. V 144 tekmah, ko so jih doslej odigrali za naslov svetovnega prvaka so bili le osemkrat premagani, šestkrat pa so igrali neodločeno. ... večkrat so morali posredovati zdravniki na zadnjem svetovnem prvenstvu v Pragi. Nič manj kot 300-krat je bila med igrami potrebna zdravniška pomoč igralcem. ... bolj nesrečno se je končalo svetovno prvenstvo 1925. leta. Prvenstvo so začeli v Pragi. Zaradi pretoplega ^.vremena so ga potem premestili v Tabor. Toda tudi tu se je začel led topiti in zato so ga prenesli v Visoke Tatre, tu pa so začeli takšni snežni zameti, da zopet niso mogli nadaljevati z igrami. Končno so vse skupaj premestili v Stockholm, kjer se je prvenstvo končalo. Kanadčani v strahu za primat „reamafe-rizirajo'* profesionalne igralce O Sovjetska zveza se pripravSja od končane oiimpiadeO Američani z mladim moštvom brez upov O Edinstveni primer nepravičnega sistema tekmovanja Nekaj več kot pol meseca je še do prvih dvobojev za naslov svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Od 2.—12. marca se bodo v Švici zbrala moštva 20 držav, da šestindvajsetič izberejo najboljšo ekipo te hitre in ostre borbe na ledu. Strokovnjaki menijo, da sta le dva favorita za naslov prvaka: Kanada in Sovjetska zveza. Lanski olimpijski prvak ZDA je popolnoma spremenil moštvo, ki ga danes tvorijo le mladi še ne dovolj izkušeni igralci. V njihovih vrstah je le en sam olimpijec iz Squaw Valleja. Toda tu so še »out-sideri«, za katere pa nekateri menijo, da ne bodo igrali tako podrejene vloge. Švedi so nedavno premagali Kanadčane. Nemci dvakrat Američane in tu so še Čehi, ki so vedno našli svoje mesto med najboljšimi. Geneva in Lausanna bosta v prvih dneh marca prizorišči zanimivih borb, ki jih bo spremljala vsa Evropa, saj bo Evrovizija poskrbela za pogoste prenose s tega tekmovanja. Preplah med Kanadčani Alarm predsednika hokejske zveze Roxburgha — Trener ne sme biti igralec — Jeza na Amerikance Končna bilanca, ki jo je zabele- dil tudi prve uspehe pri pripravah žil kanadski klub Chatham Maro- za svetovno prvenstvo. Pri kanad-ons na turneji po Evropi je najbolj skih moštvih so doslej prakticirali, sramotna stranica v zgodovini ka- da je bil običajno trener moštva nadskega hokeja. Takole nekako so istočasno tudi aktivni igralec in ka-komentirali vsi strokovnjaki ka- petan ekipe. Temu, so se selektorji nadske zveze neuspele nastope odločno uprli. Boby Kromm, kate-igralcev v Sovjetski zvezi. Češko- remu so bile zaupane priprave ka-slovaški in Švedski. Najbolj poraz- nadskega moštva je torej moral svo-no je bilo stanje v SZ, kjer so v je mesto v ekipi prepustiti druge-sedmih nastopih doživeli pet pora- mu igralcu. Določili so tudi, da bo zov, eno samo zmago in en neod- osnovo moštva tvorila ekipa Trail ločen rezultat. Kaj takega še ni do- Smoke Eaters, ki ji bodo dodali ne-živelo nobeno kanadsko hokejsko kaj najboljših igralcev iz ostalih moštvo, ki je kdajkoli gostovalo v klubov. Kanadčani se dobro zave-Evropi L: Aolro w Predsednik zveze, ki je bil na turneji po SZ je ob povratku v do- III Dosedanji svetovni prvaki KOMPASOV IZLET V ŠVICO Za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo od 2. do 12. marca v Lausanni in Genevi vlada med ljubitelji te dinamične igre veliko zanimanje. Naše turistično podjetje Kompas je ,/,6 večkrat ustreglo takšnim in podobnim željam številnih športnih ljubiteljev, zato se je tudi tokrat odločilo, da prepelje najbolj vnete pristaše hokeja s svojimi avtobusi v Švico na ogled najbolj zanimivih srečanj. Prepričani smo, da je s tem Kompas razveselil naše športno občinstvo, ki se kot smo pravkar zvedeli, živo zanima za to potovanje. dajo težke naloge, ki jih čaka v Švici, zato so v moštvo vključili tudi nekdanje profesionalne igralce, ki so jih za to priložnost »reamate- Nifi dneva nismo izgubili Kako so potekale priprave sovjetskih igralcev — 110.000 aktivnih tekmovalcev — Spremenjen način prvenstva »Naše priprave za svetovno prvenstvo Danes razpolagajo Rusi z osmimi klub- — — j------ r------------------ v Švici so se zajele tisti dan, ko so se skimi ekipami, ki se lahko kot cnako- riziralic. To SO Jackie Mc Leod, Bil- konfalo olimpijske igre v Squaw Val- vreden tekmec zoperstavijo vsaki ev- ly Mc Neill in Rudy Migav. Med leyu«, je dejal sekretar hokejske zveze ropskj državni reprezentanci. Odlična naibolišp igralce oa šteieio svoiesja ZSSR. moStva rastejo kot gobe po dežju. Na najDOiJse Igralce pa štejejo .SVOjt^d turnirju najboljših moštev, ki ga je 22-letnega Darryl Slyja, ki je ze čeprav ta izjava zveni nekoliko čud- d (nesecenl dni prh-edil časopis »Sov-lani sodeloval na olimpijskih igran no in jo morda n® smemo jemati dobe- jetskl šport« je nepričakovano zmagala in je bil tam med najboljšimi igral- sedno so sc sovjetski hokejisti začeli ckjpa X!)rpeda iz Gorkega, ki jo do taci kanadske ekipe resnično temeljito in pravočasno pri- Oster spor pa je v zadnjih me- pravljati za prvenstvo v Švici. Ze takoj secih nastal med kanadsko in ame- P° končar.ih olimpijskih igrih - — .vi i i • t • so namreč sklicali posvet vseli riško hokejsko organizacijo. \ - nejših trenerjev in strokovnjakov ho-kot petnajst najboljših kanadskih v deželi so skrbno ana- igralcev je namreč brez vsa kili tor- Hzirali VS(J igre in sisteme svojih in rna lil osti odšlo V ZDA, kjer nasto- tujih igralcev. Po takšni temeljiti analizi pajo sedaj za ameriške klube. Med tekmovanja v Squaiv Valiej-u so izdelali temi je tildi mnogo članov lanske podroben načrt priprav, ki je obsegal olimpijske ekipe. Kanadčani so za- vse organizacijske, n ‘ grozili, da bodo vso stvar predlo- in tehnične probleme ___i:_____i„: vami. Osnovni konfiept, kateremu pripisuje-še nad a- Jo največji uspeh je reorganiza- cija državnega prvenstva. Doslej so namreč vse sile skoncentrirali v Moskvo, nov sistem pa je zajel veliko število katerih so v iz- krat sploh niso uvrščali med prvo deseterico. S kako ogromnim rezervoarjem . ,„ odličnih igralcev razpolagajo Sovjeti, namreč sklicali posvet vseh najvid- nan) prjf,a en sam podatek. V sedmih * *■"- tekmah, ki so jih odigrali kanadski ho- kejisti na letošnji turneji po Sovjetski zvezi so Rusi preizkusili 62 svojih igral-cev. Te tekme so jim služile obenem tudi kot orientacija pri izbiri ožjega kroga kandidatov za državno repre-metodične, taktične zentanco. zvezi s pripra- Trenutno še vedno teče državno prven- movino dvignil alarm. V številnih razgovorih z raznimi dopisniki je opozarjal na grozečo nevarnost iz žili mednarodni hokejski zvezi in celo prekinili vse športne stike ZDA, če se bo ta »kraja« ,'"'1 Ijevala. Domovina hokeja Kanada je v skrbeh za uspeh svojih tekmoval- hll3Sov in tsraScev iz katerih so v cev v Švici. Morda jih je dolgolet- redno* kratkem času dobUi mnogo no-na premoč preveč uspavala. Sele vih niladih nadarjenih tekmovalcev, v sedaj so se prebudili, ko jim je nji- hokejski zvezi je včlanjeno okoli no.sao 1 . .1 1- 1 - „ 1• , 1 - rwTT^-wn lnri«olr»A*r toir n ip i V nrVP.nstVU opozarjal na grozečo nevarnost iz hokejske zveze jas- igralcev, ki tekmujejo v prvenstvu mest, ,C>« dela ^za Ev.opol. a«ev. u, drugim dejal: stvo v katerem glavni trener Anatolij Tarasov pregleduje stalno formo kandidatov. Že danes pa ima sestavljeno okostje reprezentance v katerem bodo 3—4 vratarji, 7—8 branilcev in štiri trojke napadalcev. Prvenstvo bodo zaključili 29. februarja, nakar bo dokončno sestavljena reprezentanca, ki bo pred pričetkom prvenstva odigrala še tri tekme s kanadsko ekipo Traii Smoke Eaters ter po eno tekmo s Cehi in Švedi. - 1920 1924 1928 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1947 1948 1949 1950 1951 1952 J953 1934 1955 1956 1957 1958 1959 1960 Kanada Kanada Kanada Kanada Kanada• Kanada r ZDA - Kanada Kanada Anglija Kanada Kanada Kanada Čehošlovaška Kanada Čehošlovaška Kanada ' Kanada Kanada Švedska ZSSR Kanada ZSSR Švedska ZSSR Kanada ZDA V olimpijskih lelih so upoštevani zmagovalci iger, kar se ®matra za neoficialno svetovno Prvenstvo. »Mladi sovjetski igralci so se ogromno naučili. Ostra igra naših igralcev ni predstavljala noben problem več za mlade ruske hokejiste. Na tekmah v Moskvi je prihajalo do takšnih položajev, da lahko mirno trdim — merjeno z vidikov amaterjev — da so njihovi igralci dosegli naj^išjo svetovno raven. Če bodo tako nadaljevali, bodo lahko postali enakovreden tekmec celo našim profesionalnim igralcem. Seveda je preplah predsednika Roxburgha po sovjetski turneji ro- RAZ VRSTITE V MOŠTEV prvenstvo 1959 1. Kanada 2. ZSSR 3. ČSSR 4. ZDA 5. Švedska 6. Finska n olimpijske igre 1960 1. ZDA 2. Kanada 3. ZSSR 4. ČSSR 5. švedska 6. Nemčija Ostre kritike že pred prvenstvom Slab sistem razdelitve ekip v skupine — LIHG ignorira izide z olimpijskih iger Svetovno prvenstvo v hokeju je že pred začetkom nobena od j eh dežel kak"'le o kvalitetnem vrstnem redu: 1. Kanada, 2. ZSSR, 3. ČSSR, 4. ZDA, 5. Švedska,. 6 Finska, 7. Zah. Nemčija, 8. Norveška, 9. Vzh. Nemčija, 10. Švica, 11. Italija, 12. Poljska, 13. Anglija, 14. Romunija, 15. Avstrija, 16. Belgija, 17. Jugoslavija, 18. Juž. Afrika, 19. Francija in 20. Nizozemska. Kritiki te razdelitve so najbolj ogorčeni nad dejstvom, da je LIHG popolnoma ignorirala tekmovanje in končno razvrstitev ekip o Squam Vallepju in odredila vrh tabele izključno po plasmaju s prvenstva iz leta 1959 v Pragi. Kako pa so odredili kvalitetno razvrstitev na >repuz lestvice je še posebna uganka, saj mesti pa se bodo borile o kvalifikacijah obe NemčijL Švica in Norveška. Tudi za sodelovanje o n alt L skupini bodo odigrane kvalifikacije med. Anglijo Romunijo, Avstrijo in Belgijo. Najbolj ogorčeni so Remci, ki so v Sauam Vallepu zasedli (>. mesto pred 1'mci pa se morajo kljub temu boriti za oslop n A skupino. Pran tako protestirajo Italijani, katerim sjnoh ni mogoče. da bi kandidirali za A skupino, čeprav so nedavno premagali o Baslu Švico. Enako se godi Poljakom, ki so premagali Norvežane pa nimajo možnosti, da bi se srečali z najboljšimi. SjAošno mišljenje je, da je sistem zelo slab, njegova osnovna najiaka pa je o tem, da ne da vsem ekijiam, vsaj teoretične možnosti, da bi se borile za najvišji naslov. To je edinstven primer o kateremkoli športnem tekmovanju, da bodo prihajale na prvenstvo ekipe, katerim bo že vnajrrej onemogočena vsakršna borba za naslov prvaka. HRBUD ČETRTI POTNIK v Sviošhf® za Peking sestavljeno # Kern v Šibeniku tretji # Biti favorit ni hvaležno V nedeljo je bilo v Šibeniku končano tekmovanje 5 namiznoteniških igralcev, ki so se potegovali za še eno prosto mesto za svetovno prvensltvo v Pekingu. Tekmovanja so se udeležili Hrbud, Uzorinac, Kern, Osmanagič in Vladimir Markovič. Nastopili so vsak z vsakim, in sicer trikrat. Seveda so bile tekile zelo zagrizene, saj je bilo pred tekmovanjem sklenjeno, da bo zmagovalec četrti reprezentant, ki bo potoval v Peking. Ob zaključku sta imela Hrbud in Uzorinac enako število zmag, vendar je zvezni kapetan Borivoje Popovič odločil, da bo v Peking odpotoval Hrbud, ker je mlajši in seveda zato več obeta. Po zadnjih uspehih, ki jih je dosegel Ljubljančan Bojan Kern je večina pričakovala, da se bo on uvrstil v reprezentanco. Ko smo ga vprašali, kaj sodi o tekmovanju v Šibeniku, nam je dejal: »Proti igralcem, s katerimi navadno izgubljam, sem zaigral dobro, proti ostalim pa slabše. Res so bili nekateri mnenja, da sem na tekmovanju v Šibeniku favorit. No, in tokrat sem tudi sam okusil, kako nehvaležno je biti v koži favorita. Moram pa reči, da je Hrbud zaigral kot ga nisem videl igrati že tri leta. Tudi Uzorinac je bil, lahko, rečem v življenjski formi. Zanimivo je, da sem s Hrbudom v zadnjih dveh letih navadno vedno zmagal, tokrat pa me je trikrat premagal. Tudi proti Uzorincu sem običajno zaigral dobro, tokrat pa me je prav tako trikrat premagal.« S turnirjem v Šibeniku je naša državna reprezentanca torej dokončno izbrana. V Pekingu bodo nastopali z jugoslovanskim grbom na prsih Vojislav Markovič, Janez Teran, Joža Vogrinc in Željko Hrbud. Njim se bo pridružil še vodja pota, ki pa še ni določen. Mogoče bo to Vilim Harangozo, ki bi v skrajnem primeru lahko tudi nastopil. Kaže pa, da naši reprezentanti ne bodo potovali samo na Kitajsko, ampak se jim obeta še turneja po Indiji in morda celo po Indoneziji in Cejlonu. Vendar o tem še ni izrečena končna beseda. Napovedi niso hvaležne, najmanj pa bi bile tokrat, saj ni mogoče predvideti kakšne uspehe bo dosegla naša reprezentanca ali celo posameznik. Kot zanimivost naj po- OBJAVA Zdravstveni dom Ljubi jana-Center sporoča, da je prevzela s 6. H. 196t ambulanto za športnike Centralna šolska poliklinika, Aškerčeva cesta. Ordinacije bodo vsak dan od 15. ure dalje, razen ob sobotah. | Otofe Pfci | ENO NAJVECJ|H DRUŠTEV JUGOSLAVIJE žšd immimmm To je pravzaprav nova rubrika v našem listu. Doslej smo objavljali le podatke o dejavnosti v društvih Partizan, odločili pa smo se, da bomo zaradi velikega zanimanja to rubriko razširili in bomo pisali razen o društvih Partizan tudi o športnih društvih, o srednješolskih športnih društvih, o najrazličnejših športnih aktivih V tovarnah ter o vseh drugih, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s športom. Ta rubrika naj bo torej tribuna vseh. Zato že tokrat pozivamo vsa društva in vse organizacije, da nam pošljejo čimveč prispevka o svojem delu, mi pa jih bomo v tej rubriki objavljali. Danes smo se odločili za obisk pri enem največjih društev v Jugoslaviji — pri Železničarskem športnem društvu Ljubljana. V ZSD Ljubljana je vključenih okoli 1500 članov, društvo razpolaga tudi z mnogimi kvalitetnimi športnimi objekti, skratka to je društvo, ki skuša na najboljši način skrbeti za razvedrilo in pravo športno udejstvovanje svojih članov Prav v zadnjim času pa je 2SD Ljubljana naletelo na velike, skoraj neprc-mostiljive težave. Pred nedavnim smo celo v našem listu v rubriki »Naš teleobjektiv« pisali o načinu nabiranja finačnih sredstev za klube in društvo in ga ocenili za nepravilnega. Resnici nh ljubo bodi povedano, da ta način ni tipičen smo za 2ŠD Ljubljano, marveč se ga poslužujejo tudi mnoga druga društva pri naa Naj bo že tako ali drugače, to društvo išče na najrazličnejše načine izhod iz težkega fina enega položaja. Za normalno delo društva bi bilo potrebno približno 15 milijonov dinarjev na leto — točneje povedano, 10.000 din na enega člana. Ce prištejemo sem opremo, tekmovanja, trenerje, vzdrževanje stadionov in najrazličnejše druge izdatke, potem lahko pridemo do zaključka, da ta vsota res ni pretirana. Te dni je društvo poslalo poseben apel vsem družbenim, političnim in športnim organizacijam z željo, da jim pomagajo pri reševanju finančnega položaja in seveda tudi svetujejo kako bi še izboljšali športno dejavnost ter delo v posameznih sekcijah in klubih. Da bi bilo delo &D Ljubljana čimbolj jasno, je društvo sestavilo pregled dela posameznih klubov, Ju ga objavljamo v skrajšani obliki. NOGOMETNI KLUB ima 160 članov'z več članskimi, mladinskimi in pionirskimi ekipami. Prvo moštvo nastopa v SCL, mladinska ekipa je večkrat republiški prvak, pionirji pa so med najboljšimi v ljubljanskem okraju. Klub ima povprečno 70 do 80 tekem na leto na domačem in na tujih igriščih. ATLETSKI KLUB ima 190 članov, predvsem takih, ki še niso izpolnili 20 let. V klubu lahko najdemo več državnih in slovenskih prvakov, državnih in slovenskih reprezentantov ter olimpijcev. Mladinska ekipa je že nekaj let najboljša v Jugoslavija, člani pa so letos osvojili 3. mesto v državi. KOŠARKARSKI KLUB ima 110 članov, ki je bila vse od osvoboditve pa do leta 1961 član zvezne košarkarske lige. Osvojila je vrsto trofej, med njimi tudi j ug oslov a n skl p o ka l. ODBOJKARSKI KLUB ima 70 članov, ki s spremenljivim uspehom nastopajo v. zvezni ter republiški ligi Glavni problem kluba je, da nimajo niti osnovnih rekvizitov, kar je rodilo posledico, da ni niti minimalnega dotoka mladine v ta klub. KOLESARSKI KLUB je bil pred leti med najboljšimi v Jugoslaviji, zadnja leta pa je popustil predvsem zaradi kritičnega finančnega stanja. DRSALNO-KOTALKARSKI KLUB ima 120 članov, ki ima v svojih vrstah tudi' nek'j državnih prvakov. KEGLJAŠKI KLUB ima 90 članov, ki tekmujejo v republiškem in zveznem merilu. V klubu je tudi nekaj kvalitetnih tekmovalcev in reprezentantov. Klub pa nima svojega lastnega kegljišča in mora gostovati drugje. NAMIZNOTENIŠKI KLUB je vzgojil vrsto mladih, kvalitetnih tekmovalcev in tekmovalk in njihovo število se je povzpelo nad 80. Število pa bi bilo še večje, če bi imeli na razpolago prostor za trening. V klubu je tudi nekaj reprezentantov. SMUČARSKI KLUB. Po osvoboditvi je bil smučarski klub eden najboljših in najbolj množičnih. V zadnjih letih se je število članov zelo skrčilo in jih je sedaj samo okoli 80 Vzroka nazadovanja je spet iskati v slabem finančnem stanju. TEŽKO ATLETSKI KLUB s svojimi 300 aktivnimi člani sodi med najbolj marljive v državi. Iz tega kluba je izšla vrsta državnih prvakov in reprezentantov. Vsako leto organizira klub tečaje za začetnike, ki se jih udeleži tudi po 2500 mladincev. V sekciji za dviganje uteži sodeluje 80 članov in ima v svojih Vrsti h več prvakov Jugoslavije, prva ekipa pa sodi med najboljše v Evropi. V judo sekciji je včlanjeno 110 članov, med katerimi so Maček, Macarol, Pogačnik^ in Škraba med najboljšimi v Jugoslaviji. V sekciji za rokoborbo deluje 60 članov, čeprav nimajo primernega prostora za vadbo. V s-ekciji za boks vlada veliko zanimanje med delavsko mladino, vendar zaradi slabih pogojev za trening mnogo mladincev odhaja drugam. Kliub temu je v tej sekciji 50 članov. PLAVALNI KLUB ima 250 članov, ki tekmujejo v plavanju, vvaterpolu in skokih. Vsako leto se v posebnih tečajih okoli 200 otrok nauči plavanja. V klubu so vzgojili več kvalitetnih tekmovalcev, ki so večkrat osvojili naslove državnih prvakov, čeprav nimajo možnosti treningb v zimskem času, kar vpliva na rezultate. PROBLEM KADROV. Strokovni kadri so problem tudi v društvu Ljubljana. Kljub temu pa ae iz tega društva izšlo veliko število strokovnjakov, ki danes delajo v najrazličnejših drugih društvih. Sedaj dela v SD Ljubljani 47 trenerjev in inštruktorjev, vendar večina teh ni honorirana. V-ii ti skorajda brzojavni podatki o društvu Ljubljana so dokaz, da je to društvo marljivo in se lahko postavi z velikimi uspehi, čeprav jih zelo tare težak finačni položaj, vendar smo prepričani, da bodo Iz te zagate našli pravilen izhod. vemo še to, da je z izbrano reprezentanco želo ugodno rešeno tudi vprašanje dvojic. Znano je, da sta Markovič in Janez Teran odlična dvojica, Joža Vogrinc in Željko Hrbud pa sta že pred leti nastopala skupaj v tej disciplini in osvojila več pomembnih naslovov. Upajmo torej, da nas bodo reprezentanti na svetovnem prvenstvu v Pekingu dostojno zastopali. PRSNE KARAMELE POMAGAJO PROTI KAŠLJU ProijvaiaaUGODIJETETIKA, ZAGREB Ob 40 letnici najstarejšega smučarskega kluba v državi MOJSTRANA pred velikimi dogodki Letos proslavljajo smučarji v Mojstrani 40-Ietnico obstoja. Ta obletnica verjetno ni povsem točna, ker starejši ljudje vedo povedati, da so v tem kraju smučali že mnogo prej. Pravo, organizirano smučanje se je začelo šele leta 1921. Takrat je domačin Hlebanja Janez-Luks osvojil prvo mesto na prvem državnem smučarskem prvenstvu v Bohinju. Mojstrančani so hoteli napredovati v zimskem športu, zato so tudi takoj pristopili k načrtnemu delu. Ustanovili so svoj prvi odbor, v katerem so bili Zupan Josip, Minka Rabič-Ebrle in Rabič Maks. Od takrat dalje so se v vsaki nadaljnji zimski sezoni kazali vedno lepši rezultati. Starejšim ljubiteljem so gotovo v spominu naslednja imena: Janša. Klančnik in Jakopič. To so bili fantje iz Mojstrane, ki so v predvojnih letih častno zastopali klubske barve doma in v tujini. V novi Jugoslaviji se je pojavil nov smučarski rod. Samo spomnimo se: Polda, Hlebanja, Rekarjeva, Cin-dričeva, Krznarič, Lakota in zadnje leto Pečar. To je le bežen pregled 40-letnega obstoja smučarskega kluba v Mojstrani. Uspešno delovanje je bilo prikazano pred leti na smučarski razstavi v Mojstrani. Tujci, ki so si ogledovali to razstavo, se niso mogli načuditi. Nek Švicar je tedaj zapisal v vpisno knjigo — Z vami se lahko kosajo samo. zimskošportna središča v skandinavskih deželah! Letos torej, poteka 40 let smučarskega društva v Mojstrani. Med številne proslave naj omenimo predvsem XVI. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah od 13. do 19. februarja pod pokroviteljstvom Železarne Jesenice. Društvo ne skrbi samo za tekmovalni kader, ampak tudi za funkcionarje. Tako ima v svojih vrstah 1 zveznega, 4 re- publiške in 3 klubske sodnike. V pripravljalnem odboru so aktivni tekmovalci, ki bodo s svojimi nasveti mnogo pripomogli, da bo XVI. državno prvenstvo steklo po pravem tiru. V tisku je bogato ilustriran prospekt, ki je posvečen pionirjem smučarskega društva in najuspešnejšim mojstranskim tekmovalcem od 1921 do danes. Razveseljivo je dejstvo, da so vse vaške organizacije z velikim razumevanjem priskočile klubu na pomoč. S tehničnim materialom bo nesebično pomagala Železarna Jesenice. Tov. Kerštajn, sodelavec ing. Bloudka je rešil Mojstrano večjih skrbi, kajti potrebno je bilo pripraviti skakalnico, ki pa je v Mojstrani za takšno prireditev ni. Uredil bo za to 80-meirsko skakalnico v Planici. Na žalost so v klubu naleteli pri nekaterih članih Občinske športne zveze na Jesenicah na nerazumevanje, saj so prav tu nasprotovali izvedbi tekmovanja. V dneh tekmovanja bo Mojstrana dokazala vse svoje organizacijske sposobnosti in tako skušala opravičiti zaupanje Smučarske zveze Jugoslavije, ki je Mostrani poverila organizacijo letošnjega tekmovanja: Zatorej, ljubitelji zimskega športa — prihitite v Mojstrano in si oglejte 'največjo prireditev v klasičnih disciplinah letošnjega leta, kjer bo na startu zbrana pray vsa jugoslovanska smučarska elita! Jugoslovanski in (evropski) pokal tudi za kegljače Za zdaj samo pmlcgi od katodh je najba jšis strani Z'?eze kegljaških športov Slovenije Minulo sredo je Zveza kegljaških športov Slovenije razpravljala o pomembnem predlogu, o novem sistemu tekmovanja jugoslovanskih kegljačev izven rednega prvenstvenega tekmovanja. Le-to je bilo namreč doslej zaradi štednje finančnih sredstev precej skrčeno in scentralizira-no, da pa bi v kegljaškem športu dosegli še večjo množičnost in njegovo popularizacijo, naj bi ekipe tekmovale za jugoslovanski pokal. To tekmovanje naj bi postalo stalno, kot je v navadi pri nekaterih drugih športih, vsakoletni zmagovalec pa bi nato sodeloval v okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Tekmovanje za jugoslovanski pokal je predlagala Zveza kegljaških športov Hrvatske, ostale republiške zveze pa naj bi ta predlog dopolnile s svojimi pripombami in jih poslale sekretariatu ZKS Jugoslavije. Predlog je takle: tekmovale naj bi ekipe v disciplini 6 x 200 lučajev mešano na izpadanje, pare pa naj bi določili z žrebom. Tekmovanje naj bi se začelo vsako leto v okviru okrajev, nadaljevalo pa nato v republiškem in končno v zveznem merilu. V zveznem finalu naj bi nato nastopilo 16 ekip, iz vsake republike (Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije) po 4 najboljše, ki naj bi nato nastopile, spet.na izpadanje, v parih, določenih po žrebu. Ta predlog pa glede na finančna sredstva, ki jih klubi nimajo dovolj, ni najboljši in zato je ZKS Slovenije ta predlog dopolnila š precej boljšimi spremembami, zlasti glede tekmovanja v zveznem merilu. Stroški za potovanja v različne kraje bi bili za vsako od najboljših 16 ekip preveliki, zlasti, ker bi žreb določil medsebojna srečanja. Zato naj bi — po slovenskem predlogu — teklo tekmovanje od okraja do republike tako, da bi vsaka republika dobila končnega zmagovalca, najboljši 4 klubi v državi pa naj bi nastopili vsi skupaj v enem kraju v finalnem delu. ZKS Slovenije predlaga tudi nekaj sprememb glede tekmovanja v okrajnem merilu, čeprav v svojem predlogu zajema v to tekmovanje čim širši krog klubov, ki bi se nameravali prijaviti. Ne glede na to, kakšen predlog bo dokončno sprejet — poudarjamo pa, da bi bil zares najboljši predlog ZKS Slovenije! — je uvedba tekmovanja za jugoslovanski pokal za kegljaški šport velikega propagandnega pomena in bo udeležba v tem tekmovanju pomenila za vsak klub veliko čast. Zato pričakujemo, da se bodo povabilu na tekmovanje, čim bo le-to razpisano, klubi odzvali v čim večjem številu. HALO-21-281 SPLIT — Pred dnevi je bila v Spili tu dieseta skupščina Plavalnega klulba Mornar. Na skupščini se je od kluba poslovil dolgoletni reprezentant Nikola Troja-novič, ki bo postal trener pri splitskem Jadranu. V Makarski so na treningu nogometaši beograjskega Partizana, ki bodo ostali v jugoslovanskem športnem centru do 18. februatrja. Trening vodi S tj epa n Bobek in se ga udeležujejo vsi igralci prvega moštva. 2e tretje leto zaporedoma bodo nogometaši »Legije« iz Varšave na treningu ob Jugoslovanski obali. Pred nekaj dnevi so prišli ' v Zadar, kjer bodo ostali 15 dni. ; V tem času bodo odigrali tekmo z domačim »Zadrom« in z beograjskim Partizanom v Beogradu. V moštvu poljskega prvaka nastopa nekaj državnih reprezen-i tantov, med njimi Brihoczi, Zsin- | tera, Zsiibowski in Woszniak. | BEGUNJE — TVD Partizan-Be-j gunje je priredil tekme v slalo- | mu. Rezultati: starejši mladinci 1. Kržišnik (Beg), 2. Ješe (Rad), ’ 3. Uršič (Rad), mlajši mladinci: 1. Polenčič (Rad), 2. Končnik (Rad), 3. Grožeti (Rad). Tovarna Elan je organizirala . sankaške tekme, ki se jih je udeležilo precejšnje število športnikov. Pobudniki za to tekmo so Cvenkelj, Mencinger, Mulej in Doberlet. Tovarna Elan je pripravila tudi praktična darila. Rezultati: člani — tekmovalne sani: 1. Arh, 2. Mikelj, 3. Ahačič, navadne sani: 1. Arh, 2. Ahačič, 3. Mikelj, članice, tekmovalne sani: i. Mikelj, mladinci, tekino-movalne sani: Zupan, Gašperšič, Resman, pionirji — navadne sanif Zupan, Tratnik, Berlogar, mla« dinke — navadne sani: Pristavec, Ahačič, Dolar. Ljubljana — 21. februarja ob 19. uri bo v veliki kino dvorani oddaja z naslovom »100 minut športa in glasbe«. Prireditev organizira društvo Litostroj, sodelovali pa bodo zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča ter pevki Marjana Deržaj in Jelka Cvetežar. Posebna športna zanimivost bc nastop Litostrojčanov, in sicer v dviganju uteži, judu, ,rokoborbi, nastopile pa bodo tudi mednarodne športne dvojice. Litostrojska sekcija Judo je prejela te dni blazino za treniranje, ki je velika 6 X 6 in vredna 150.000 din. Na nedavnem občnem zboru, ki so ga imeli nogometaši Litostroja so ugotovili, da so odigrali iani več kot 70 tekem Sklenili so, da bodo še naprej skrbeli za množičnost in omogočili pioniriem s Litostroj skega terena, da se bodo vključili v to panogo LOG POD MANGRTOM - V Logu pod Mangrtom so zaključili prvi skakalni tečaj na Goriškem. Obiskalo ga je rekordno število 28 skakalcev. Tudi zvezni trener za sikoke Karl Klančnik, ki je obiskal tečaj, je bil presenečen nad velikim zanimanjem in smelostjo mladincev, ki so obiskali tečaj. Na zaključni tekmi so postali zmagovalci. Člani: Krivec (Lokve), mladinci: Kolenc (Lokve), starejši pionirji: Černuta B. (Log), mlajši pionirji: Černuta I. (Log), na treningu pa je Potrini (Idrija) postavil nov rekord skakalnice — 40 metrov. LIVEK — Ob zaključku pionirskega smučarskega tečaja na Livku, na katerem je bilo 32 pionirjev, so izvedli tudi tekmovanje. V tekih je zmagal Faletič, med pionirkami pa Melinčeva V slalomu sta postala zmagovalca Med-vež in Melinčeva ter Faletič, med mlajšimi pionirji. Na 10-metrsdd skakalnica pa sta bila najboljša Kutin in Hrast. NOVA GORICA — Goriški namiznoteniški igralci so imeli v Novi Gorici tuanir šestnajst orle© najboljših v okraju. Nastopili so tekmovalci iz Vipave, Ajdovščine, Idrije, Mirna in Nove Gorice. Zmagal je Pihler pred Kosovelom (oba Nova Gorica), naslednji dve mesti pa sta zasedla idrijska tekmovalca Mažgon in Bazile. Komisija za košarko pri Okrajnem odboru za telesno vzgojo Nova Gorica je priredilo v telovadnici v Šempetru okrajno prvenstvo, na katerem je nastopilo 11 moštev. 6 članskih in 5 pionirskih. Pri članih je zmagal TVD Parti-zan-Todmii pred TVD Partlzan-Kobarid in EGS Cerkno. Pri pionirjih pa so zmagali Tolminci pred TVD Partizan-Kobarid in Dornberk. Na občnem zboru ZNTK Nova Gorica so med drugim ugotovili» da bo treba mladini posvetiti več skrbi pri njeni vzgoji, ki mora biti vsestranska *-n načrtna. Predlagali so naj bi tudi mladinsko moštvo Nove Gorice sodelovalo v mladinskem prvenstvu SCL. Res je, da bi v tem primeru stroški narasli, toda denar bi bil dobro naložen, ker bi klub s tem vzgajal naraščaj, o predlogu bo treba resno razmisliti. HALO - 21 - 281 KONGSBERG na Največja letošnja skakalna prireditev je za nami. 0 je zahtevala najtesnejše sodelovanje vseh forumov, od Smučarske zveze Jugoslavije, Smučarske zveze zadovoljila, so mnenja deljena. Na splošno lahko trdi- ^ovenije, bora pa do občine Šiška, kjer leži ta skakalna naprava. Ko se je Enotnost lotila te velike naloge, je imela prav gotovo pred očmi kaj jo čaka. Čim se je lotila te naloge, potem bi morala dobro pretehtati in porazdeliti odgovornost tudi na druge, ki bi morali biti soodgovorni, da bi tekmovanje za pokal in trofejo Kongsberg uspelo na sple- tem, kako je prireditev uspela, kako je bolj ali manj mo, da je s tehnične plati, ta velika tekma dobro uspela in da je lahko organizator SK ENOTNOST zadovoljen Toda. ko na splošno govorimo o organizaciji, ne moremo mimo ______________________________ nekaterih ugotovitev, ki tekmovanje za pokal Kongsberg spravljajo v gno zadovoljstvo, drugo luč. Ko smo zapuščali skakalnico na_ Galetovem, je bilo razpo- Pred nami je še ena takšna pri-loženje rekordnega števila gledalcev skorajda mlačno. Zakaj tako? V reditev, ki bo spet v ospredju ne eliti evropskih skakalcev je Pečar vendar odnesel zmago, med ml_a- sam0 jugoslovanske, ampak evrop-dinci pa se je odlično izkazal nadarjeni Zajc! Eden izmed mnogih s]ce športne javnosti.’Čez tri tedne gledalcev je takole komentiral celotno prireditev za pokal in trofejo na Vitrancu FIS A prireditev. V Kongsberg: bilo je zanimivo in pestro tekmovanje, vendar se mi zdi, naš0 sredino bomo sprejeli najbolj-da je bila organizacija organizicije pomanjkljiva... še smučarje iz vse Evrope in zato Pa si, torej, poglejmo kakšne so pomanjkljivosti pri organizaciji se že danes sprašujemo, ali bomo tega pomembnega tekmovanja, ki ga je spremljalo po Evroviziji vsaj sposobni to prireditev spraviti pod l/ r. s h vli T bali prav tako uspešni pionirji Tolmina pred Kobaridom in Dornberkom. Rezultati: Kobarid : Dornberk II 29:10 (20:4), Dornberk I : To-lmin 8:38 (4:12), Tolmin : Kobarid 33:22 (8:14). ka so sc v letu 1952 združili s 5K Krimom ter nato s Slavijo, v letu 1954 pa so prešli k Odredu. Končno so v letu 1959, s tem da so se vključili v ŠD Slovan, nadaljevali delo zopet v svoji občini, kjer so s košarko tudi pričeli. Dosegli so mnogo uspehov, predvsem njihova članska vrsta, ki je v zadnjih 3 letih trikrat zapored osvojila naslov prvaka LRS, in tudi sodelovala na kvalili-kacijah za vstop v zvezno ligo. Je pa to mlad in vzoren kolektiv, ki bo z načrtnim delom lahko dosegel še lepe uspehe. i$JhMičaKik.a so&a v Kranjski gori Prihodnji teden bo v Kranjski gori pričela z delom stalna smučarska šola za alpsko smučanje, v Planici pa bodo pričeli s skakalno smučarsko šolo. Ta ideja ni nova, vendar jo že nekaj let nazaj niso mogli realizirati. Sedaj so se skupaj s turističnimi delavci dogovorili, da bodo to šolo vodili smučarski učitelji, ki bodo v Kranjski gori vsak dan na razpolago od 10. do 12. ure ter popoldne od 15. do 17. ure. Informacije o tej smučarski šoli posreduje Kompas v Ljubljani, mimo tega pa še Turistični urad v Kranjski gori in Dom v Planici. Še posebej pa bo koristna ta smučarska šola za obiskovalce — turiste, ki bodo prišli v Kranjsko goro ob nedeljah. Takrat bo na razpolago v Kranjski gori še več smučarskih učiteljev, skoraj gotovo pa je da se bodo te šole posluževali tudi mnogi tujci, ki so že večkrat v hotelih spraševali za smučarske učitelje, vendar vedno zastonj. Smučarsko šolo za alpsko smučanje v Kranjski gori bo vodil znani smučarski učitelj tov.. Hrovatin, pomagali pa mu bodo najboljši slovenski smučarski učitelji. V Planici, kjer bo šola za skoke, Jo pa bo izključno športna šola, pa bo skakalec Gorjanc posredoval svoje znanje mlajšim. Seznanimo naj vas tudi s cenami: za domače turiste, za skupine do 5 smučarjev 500 din dnevno, za skupine od 5 do 6 smučarjev 200 din. za skupine večje od 6 smučarjev pa po 100 din na osebo. Za tuje turiste za skupine do 3 smučarjev 1000 dinarjev na uro, za skupine z več kot 3 smučarji pa po 500 din na uro za osebo. Smučarski učitelji pa bodo brezplačno na razpolago šolam, posebno tistim, ki bodo priredile športne dneve, vendar bodo morala vodstva šol prijaviti željo za smučarske učitelje pri Športni zvezi Slovenije vsaj en teden prej. Novo pod koši S Pred dnevi -je bila redna letna skupščina košarkarjev ljubljanske Ofimpije. Delo tega najmočnejšega kiošarkarskega kolektiva v Sloveniji je bilo v preteklih 2 letih zelo obsežno.Dosegli so izredne uspehe tako v množičnosti kot tudi na samih tekmovanjih. Klub ima nad 400 aktivnih ter okoli 220 podpornih članov. Redno vadi stalno 10 moštev, trenerske posle pa opravlja 8 trenerjev oziroma inštruktorjev. Poleg tega pa je vsako leto izvedel še žensko in moško pionirsko košarkarsko šolo ter interno klubsko prvenstvo mladinskih petork Uspehi posameznih mo-itev, kt so sodelovala na vseh tekmovanjih, so bili Izredni, saj so povsod zavzela eno izmed najboljših mest. Poleg domačih tekmovanj pa e klub uspešno izvedel tudi vsa mednarodna srečanja in turnirje. Seveda pa je imel klub v tako obširnem programu svojega dela tudi mnogo težav Ve'ik problem je predvsem igrišče in higienske naprave ter pomanjkanje zimskih vadbenih prostorov in osnovne opreme. Prav tako pa se je vseskozi boril s finančnimi težavami, saj taka množičnost n tako obširen program terjata vse večje izdatke. V nov upravni odbor je bilo izvoljenih 33 oseb, mesto predsednika pa je ponovno prevzel tov. Pezdir Ivan. 8? Zvedeli smo, da je SD Kovinar iz Štor pri Celju prodalo brez vednosti članov košarkarskega kluba zložljivo košarkarsko konstrukcijo za koš Na. splošno so v košarkarskih krogih mnenja, da to društvo zelo mačehovsko gleda na svoje košarkarje. Bodi kakorkoli že, opaziti je, da je delo košarkarjev v Štorah v zadnjem času močno, popustil o. ES Danes je zasedal upravni odbor Zbora sodnikov pri Košarkarski zvezi Slovenije. Dnevni red seje je bil: ukinitev samostojnosti sodniške organizacije, zaključno poročilo Zbora sodnikov in priprave na skupščino KZS ■ V Zboru sodnikov pri KZS sta registrirani tudi prvi dve ženski sodnici košarke: Kous Majda iz Murske Sobote in Štampar Slava iz Ljutomera. £ V četrtek so polagali obračun svojega enoletnega dela tudi košarkarji Ljubljane. Klub je Imel v preteklem letu velike težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, tako da se je delo uprave preusmerilo samo na zbiranje le-teh, pri čemer so zanemarili vzgojno delo s članstvom. Poleg tega pa mnogi člani uprave sploh niso bili aktivni. Tako tudi niso mogli opraviti celotnega programa: nuditi moštvom kluba čim več prijateljskih tekem, izvesti skupni trening in ogled raznih kvalitetnih tekmovanj itd. Močno jih je prizadela odločitev KZJ glede dogodkov v Tuzli. Tako so posvetili večino pozornosti ligašem, pri tem pa prepustiti ostale vrste samo trenerjem. Mnenja so bili, da v kolikor bi že v začetku posvetili kar največ pozornosti vzgoji članstva, bi se tudi stvari drugače odvijale in zato tudi dogodki v Tuzli ne bi bili tako odločilni. Dosegli sc kljub temu določene uspehe in to predvsem pri delu z mladinsko In žensko ekipo. Zal pa so morali v zimskem času prenehati z delom pionirji, ker niso uspeli dobiti vadbenih prostorov. Mnogo pikrih je bilo rečenih tudi na račun sodniške organizacije. Skupščina je bila mnenja, da bi mlajša sodniška generacija bolje opravila svoje delo. Novi upravni odbor si je zadal nalogo posvetiti kar največ pozornosti vzgoji mladega naraščaja. Predvsem, bodo pomlajeno moštvo članov kvalitetno okrepili in se borili spet za vstop v zvezno ligo. Skupščino so pozdravili tudii predstavniki matičnega društva, KZS, Komisije za košarko, AŠK Olimpije ter nekateri predstavniki tiska in jipi zaželeli kar največ uspeha v letu 1981. R Pred dnevi je bil v Litiji košarkarski turnir v počastitev občinskega praznika Sodelovali so košarkarji Bežigrada. Ježice, Kisovca in TVD Partizan Šmartno. Prvo mesto je osvojil Partizan Šmartno pred Bežigradom. Najboljši strelec je bil Korošec (B). Rezultati: Šmartno : Svoboda 82:51, Bežigrad : Ježica 46:38, Ježica : Svoboda 59:44, Šmartno : Bežigrad 55:51. Nogometni mozaik Non stop debata o kvaliteti — Za sedaj precej slabi obeti za centralni kvalitetni klub v Ljubljani — Ali smo pred spremembo sistema nogometnega tekmovanja? V slovenski sodniški organizaciji ni vse v najlepšem redu — Sneg marsikje povzročil težave pri treningu ■ ČEPRAV SE Z VELIKO HITROSTJO ŽE BLIŽA PRIČETEK ■ NOGOMETNIH TEKMOVANJ V NAJRAZLIČNEJŠIH LIGAH, ■ SO TE DNI V OSPREDJU DRUGAČNI PROBLEMI. V LJUB- ■ LJANI NAMREČ KAR NON STOP GOVORE O DVIGU KVA- ■ LITETNE RAVNI LJUBLJANSKEGA NOGOMETA, DRUGJE ■ PA SO VZBUDILE PRECEJŠNJE ZANIMANJE SENZACIJE ■ IZ KARLOVCA, PA TUDI V DRUGIH KLUBIH JE MARSI- ■ KAJ NOVEGA. KOMENTATORJI OPOZARJAJO TUDI NA ■ TO, DA JE NEKDANJI BRANIKOV NOGOMETAŠ FRANCE- ■ SKIN ŽE NASTOPIL V DRESU DINAMA NA MEDNAROD- ■ NEM TURNIRJU V VIAREGGIU — NO, V NOGOMETNEM ■ SVETU JE TOLIKO NOVEGA, DA JE TEŽKO SPRAVITI VSE S V ENO SAMO MALHO. KAJ je s kvalitetnim klubom v Ljubljani Id ul pwe*i$tv<>- DEJSTVA: 1. prejšnjo nedeljo je bilo na Pohorju republiško prvenstvo v alpskih disciplinah. Smučarski klub Branik, ki je bil organizator, je poslal Smučarski zvezi Slovenije brzojavko: Energično protestiramo proti politiki Smučarske zveze Slovenije, ki je v času smučarskega prvenstva dopustila start o inozemstvu našim vrhunskim tekmovalcem. S tem je po krivdi SZS republiško prvenstvo izgubilo svoj pravi pomen. 2. Slovenska prvaka za leto 1961 o veleslalomu in slalomu sta Boris Limovšek in Rakovič — oba člana Triglava iz Kranja. J. Na startu ni bilo naših alpskih smučarjev — reprezentantov. KJE SO BILI REPREZENTANTI?: Lakota, Dornik in Stritih na tekmovanju v Italiji. Sumi, Klinar in Jenko poškodovani. Sumi in Klinar ležita doma z zvitima nogama, Jenko pa leži o bolnišnici v Megevu s spiralnim zlomom noge. POJASNILA: Smučarska zveza je sicer priznala največji pomen republiškemu prvenstvu, vendar je pustila Lakoto, Dornika in Stritiha v Italiji zaradi štednje s finančnimi sredstvi. Če bi prišli domov, bi znašali potni stroški okoli 70.000 din. Branik je kot prireditelj sicer protestiral pri Smučarski zvezi Slovenije, vendar tudi sam ni opravil vse najbolje. Če je republiško prvenstvo najvažnejše tekmovanje, potem bi se ne zgodilo tako kot so uredili prireditelji. Izvedli so namreč republiško prvenstvo v petek in soboto, nedeljo pa so namenili za mednarodni slalom, čeprav so vedeli, da bo prav o nedeljo prišlo na tekmovanje največ gledalcev. hP® JE RAZOČARAN? Mnogo jih je! Najprej tisti, ki so osvojili naslove republiških prvakov in vedo, da niso najboljši v Sloveniji Potem tisti, ki nimajo naslovov republiških in vedo. da Jih zaslužijo In potem tisti, ki so tekmovanje gledali, pa niso videli najboljših. In še tisti, ki so ga organizirali, pa udeležba ni bila zadovoljiva. Torej pravi kaos z najrazličnejšimi obrazložitvami, pojasnili m opravičili in zato bi se veljalo o prihodnje zares dogovoriti brez pojasnil in opravičil — republiško prvenstvo je najkvalitetnejša prireditev v republiškem merilu. Nastopiti morajo najboljši tekmovalci, ki si lahko z nastopom na republiškem prvenstvu pribore pravico nastopa na državnem prvenstvu. Nastop na državnem prvenstvu pa mora biti seveda merilo za vstop o državno reprezentanco ter za nastope v tujini. Spremembe v sistemu nogometnega tekmovanja Ni dolgo tega, ko so se predstavniki nogometnih klubov ljubljanske podzveze — v mislih imamo vse tiste klube, ki nastopajo v pod-zveznem tekmovanju, v conski ligi in v II. zvezni ligi — zbrali, da bi se pogovorili o centralnem nogometnem klubu v Ljubljani, ki naj bi zares predstavljal kvaliteto, ki naj bi dvignil ugled slovenskega nogometa in ki naj bi že v relativno kratkem času posegel v borbo z najboljšimi jugoslovanskimi enaj-storicaiiii. Načrt dviga kvalitetnega nogometa v Ljubljani je namreč tak, da bi v približno 3 letih privedli enega izmed ljubljanskih klubov v prvo zvezno ligo. Vsaj en ljubljanski nogometni klub pa bi moral sodelovati tudi v drugi zvezni ligi. Načrt je lep, vendar ga je večina predstavnikov ljubljanskih nogometnih klubov razumela napačno. Čeprav je bilo že na prvem sestanku jasno povedano, da ne gre niti za Odred niti za Triglav niti za katerikoli drugi klub, so tudi na drugem sestanku predstavniki ljubljanskih nogometnih klubov majali z glavami, češ — gre za to, da bi izvlekli Triglav iz neprijetne kaše, iz zagate na dnu tabele. Seveda je namen popolnoma drugačen. Ce gre za okrepitev Triglava, gre v prvi vrsti za to, ker ima ta klub najvišji položaj v Sloveniji. Prav gotovo res nima pomena ustanavljati novega kluba, ki bi pričel s tekmovanjem v prvem razredu ljubljanske nogometne podzveze in bi v najboljšem primeru rabil nekaj let, da bi se povzpel med najboljše. Vsem mora biti jasno, da sedaj ne gre več za Odred, niti ne za Triglav, čeprav so pri Triglavu sestavili popolnoma nov odbor, ki bo gotovo pravilneje vodil politiko tega kluba. Popolnoma jasno pa je tudi, da tiste nogometaše, ki so doslej nastopali za NK Odred ne moremo ignorirati, saj imajo dokaj visoko stopnjo nogometnega znanja in bodo pod veščo roko dobrega, trenerja lahko dali še marsikaj slovenskemu nogometu. In mnogi trdijo, da takega trenerja kot je Tadič, v Ljubljani še ni bilo.. Gotovo je zanimivo, kako gledajo predstavniki ljubljanskih klubov na ustanovitev novega kvalitetnega kluba v Ljubljani. PREDSTAVNIK ILIRIJE: Mislimo, da je ustanovitev takega kluba nujna, saj to zahtevajo tudi gledalci. Smo tudi za to, da bi odbor sestavljali predstavniki vseh ljubljanskih nogometnih klubov. Mislimo pa, da je sedaj prezgodaj, da bi to stvar načeli, ker smo sredi tekmovalne sezone. Bolje bi bilo, če bi se sestali poleti. PREDSTAVNIK LJUBLJANE: Informiran sem bil — tako je dejal predstavnik našega kluba, ki je bil na sestanku — da gre izključno za pomoč Triglavu. Seveda smo za to, da dvignemo nogomet v Ljubljani, vendar smo imeli z Odredom zelo slabe izkušnje in smo tudi sedaj nezaupljivi. V zvezi s tem bi bilo treba razčistiti mnoga vprašanja, predvsem kdo lahko daje denar ali kakršnekoli druge ugodnosti nogometašem in kdo ne. Sedaj je javna skrivnost, da vsi dajejo. KRIM: Naš klub se prvega sestan-ka ni udeležil in zato o vsem tem kar ste govorili, nič ne vemo (!). jll Lahko povem samo to, da Škraba ne bo pristopil k Triglavu, ker no- HH če zapustiti kluba in ker je njego- |j|§ va prva dolžnost študirati na Eko- Ul nomski fakulteti. HH PREDSTAVNIK TRIGLAVA: Ob- jj ljubili smo, da bomo v 3 letih dvig- fgj nili ljubljanski nogomet na visoko g|| stopnjo. Čudno je, da so v Maribo- m ru lahko ustanovili nogometni klub, =|| ki združuje vse najboljše igralce v ss Mariboru, v Ljubljani pa tega ne zmoremo. Sestanek ni prinesel za-želenih uspehov, zato bo najbolje pogovarjati se z vsakim klubom m posebej. Smo za to, da poma- ||1 gamo tistemu, ki bo imel največ možnosti za uvrstitev v višja tek-movanja, ki bo imel najboljše po- g|^ goje (stadion in podobno), smo pa is| tudi za to, da odbor sestavljajo po- §s olnoma novi ljudje — predstavni- ^ i vseh ljubljanskih klubov. Naj še m§ enkrat povem — tu ne gre za po-moč nekdanjemu Odredu in seda- == njemu Triglavu. Gre izključno za s dvig kvalitete nogometa v Ljubljani, nn Te dni se precej govori, čeprav samo neuradno, o novem sistemu nogometnega tekmovanja, ki naj bi po prvih predlogih pričel veljati že v prihodnji sezoni, najpozneje pa v sezoni 1962/65. Število članov I. zvezne lige naj bi povečali na 14, število članov druge zvezne lige pa na 16. Iz vsake skupine druge zvezna lige naj bi izpadli zadnji 4 nogometni klubi. Novi člani druge zvezne lige pa bodo postali: 2 m osivi iz Hrvatske ter republiška prvaka BiH in Slovenije. V Sloveniji ta predlog pozdravljajo, saj bi se na ta način izognili mučnim in škodljivim kvalifikacijam, ki že nekaj let zelo škodljivo vplivajo na razvoj nogometa pri nas, na občinstvo in na šport sploh. Sicer pa se bodo o vsem tem na-slavije, ki bi ta predlog lahkooahe tančne|e pogovarjali na ev. izredni skupščini Nogometne zveze Jugo-Te dni so prišli v Ljubljano tudi predsedniki nogometnih zvez Hrvatske in BiH, ki so skupaj s predsednikom Nogometne zveze Slovenije zavzeli svoje stališče do novega predloga o sistemu nogometnih tekmovanj. O tem pa poročamo na drugem mestu. III!l!llliii!!!!l!llll!!llllll!ll illllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll^ sodniške gg P it H H L E HI ergeiiizacife Jj Že večkrat smo tudi v naše'm listu opozarjali na nekatere nega-livne pojave pri sojenju in tudi pri posameznih sodnikih v nogometu, jjv ^ V zadnjem času se je izkazalo, da je problemov v nogometni sodniški 1 organizaciji zares precej in prav zato so se dogovorili, da bodo prihodnji ponedeljek sklicali sestanek partijskega aktiva sodniške organizacije v Sloveniji. Kaže, da bodo na tem sestanku uredili vse medsebojne težave in se dodobra pogovorili o svojem nadaljnjem delu, ki naj bi bilo boljše in bolj na trdnih nogah. Tak sestanek je več kot nujen in gotovo je prav, če si obetamo, da bo sodniška organizacija še pred pričetkom spomladanskega tekmovanja uredila vse probleme v svojih vrstah tako, da bo vse nared takrat ko bo treba zapiskati na piščalke. Ker je sneg skoraj povsem onemogoSil treninge ljubljanskim nogometašem, jenaš fotoreporter ujel nogometaše Triglava pri skupni večerji v restavraciji Siavija EMIL ZATOPEK j ^ 2X0K0LIZEMLJE-PEŠ »Zal sem stavil na napačnega konja.« Tudi jaz nisem bil navdušen nad svojim tretjim mestom, toda kasneje sem ugotovi!, da sem se v primeri z ostalimi tekači na 10.000 m še dobro držal. Vsi po vrsti, na čelu s Kovacsom in Schadejem, so odstopili. Vse kaže, da je bil tek na 10.09D m le prevelik napor. Mesec dni kasneje, po dvoboju London — Moskva, je bil svetovni rekorder na 5.000 m že Chataway, toda Kuc ni popustil. V Pragi je v teku z menoj spustil rekord na 13:51.2. To pa so že bili rezultati, ki jih jaz nisem mogel več dosegati. Zanimivo kolikokrat je Haggov rekord v enem samem letu menjal lastnika. Ostalo pa mi Je zadovoljstvo, da sem ga jaz izboljšal kot prvi. Glavne zasluge za veliko izboljšanje pa je imela nova, mlajša in boljša generacija tekačev na dolge proge. Kako se ml je godila na olimpijskih igrah v daljni Avstraliji se najbrž še spominjate. Nastopil sem le v maratonu, toda če že n; mlajši, potem pa so me tokrat premagali boljši — moja stara prijatelja Mimoun in Mihalič in seveda še nekateri. Ze po povratku iz Melbourna sem sklenil, da ne bom več tekmoval. Razlog so bili moji rezultati, ki so bili od leta 1955 iz tekmovanja v tekmovanje vedno slabšk Na tekališču me je že pre-thitelo toliko mladih tekačev, da se mi je zdelo primerno gojiti šport samo še za zabavo, ne pa za podiranje rekordov. Sicer pa sem tudi že bil v letih, ki niso več najbolj primerna za podiranje rekordov. Po povratku iz Melnourna pa' me je doma čakalo povabilo na tekmovanje v krosu v San Sebastianu. Moral sem odpovedati, kajti iz Avstralije smo se vračali najprej z ladjo do Vladivostoka, potem pa z vlakom preko Sibirije. V dolgih dneh vožnje sem se sicer zredil za 8 kg, toliko pa sem najbrž tudi popustil v formi. Zal mi je bilo, da sem vabilo moral odkloniti, zato pa sem svoj sklep o prenehanju tekmovalne aktivnosti spremenil v toliko, da sem Spancem obljubil, da jih bom obiskal na njihovem tradicionalnem krosu leto dni kasneje. Vse leto sem imel na razpolago za priprave. Treniral sem mnogo, tekmoval pa malo, zato me v glavnem niso šteli med favorite na krosu, ki je bilo tudi moje poslovilno tekmovanja. Na startu so bili najboljši Angleži, Francozi, Belgijci in Spanci. Večina sploh ni vedela, da sem se načrtno pripravljal, pa še tekmovanje v teku Čez drn in strn^mi je bilo še bolj po godu kot pa tekališče. Samo domačini, Baski, so bili vsi na moji strani in tudi sam sem bil po zmagi res vesel, da jih nisem razočaral. Sedaj pa je bilo mojih tekmovanj res konec. Mnogi so mi sicer prigovarjali, da po takem uspehu nima smisla prenehati s tekmovanji. To je sicer res problem, toda zame osebno je bilo lažje prenehati po razmeroma velikem mednarodnem uspehu kot pa morda takrat, ko sploh ne bi bil več sposoben doseči kolikor toliko dobre rezultate. Toda tudi v tem primeru je slovo kaj žalostno. Po 17 letih treninga in tekmovanj je človeku težko vzeti slovo. Čeprav sem nehal tekmovati, se nisem poslovil od atletike. Svoje izkušnje želim prenašati na mlade, na vse, ki si takih izkušenj želijo. In ob svojem slovesu želim vsem športnikom na svetu čim več uspehov! * * * To so bili spomini Emila Zatopka, enega največ jih tekačev na dolge proge v vsej zgodovini atletike. Zapisal jih je približno pred dvema letoma. Ne bilo bi prav, če bi se od tega ideala atletskih tekališč poslovili le z njegovimi besedami. Pred nami je sestavek nemškega novinarja Peetsa, ki. lepo označuje Emila Zatopka — atleta in človeka. Čeprav je ta sestavek deloma tendenčen in se z njegovimi trditvami ne gre v celoti strinjati, lepo dopolnjuje sliko Zatopka, ki jo je ta v svojih spominih sam naslikal. »S 36 leti se >je poslovil. Njegov zadnji čin je bil polkovnik, toda kdo je kdaj opazil, da ima pred seboj častnika? Ker je bil pa vendarle častnik, je tudi njegov predpostavljeni general nekaj rekel ob njegovem odhodu: »Polkovnik Zatopek bo dobil v športu armade mesto, ki mu po njegovih sposobnostih pripada.« Emil Zatopek, ki je v delu Iskal razvedrila od vsakodnevnega treninga, je zapustil predvsem eno anekdoto: svoj mučeniški obraz med tekom. Ignoriral je vsa učenja o ekonomiki in estetiki teka. Kot upodobljeni mučenik je krožil po tekališčih. Za tek ni bil preveč talentiran, zato pa je izigral vse drugačno karto. Vsem, ki so ga hoteli gledati med tekom, je pokazal svojo notranjost pa t«icfi to, kako jo med tekom premaguje. On ni skrival svojih naporov, tako kot delajo mnogi drugi športniki, in pratf to mu je dajalo tisto energijo, ki jo drugi izgubljajo, da bi svojo napore čim bolj prikrili. Sam je ob neki priložnosti rekel: »Ta izraz na obrazu pride od tega, ker se vedno skušam prisiliti, da bi tekel še hitreje, pa se mi to ne posreči.« Mnogi, ki so Zatopeka poskušali posnemati, so propadli. Nekateri so mislili, da je dovolj, da napravijo mučeniški obraz, drugi, bolj pametni pa so študirali Zatopkovo življenje, to preprosto življenje» in ti posnemale! so često tu(di uspel!. Zatopek je bil srečen človek. Dolgo časa je trajalo preden so ljudje spoznali, da Zatopek ni tekaški optimum volje. Desetletje je treniral vsak dan po 38 ali celo 40 km in dosegel skupaj 20 svetovnih rekordov. Spet poslušajmo njega samega: »Cim bo nekdo našel boljše metode trening* od mene, bo izboljšal vse moje rekorde.« Tri želje treh prvakov OPTIMISTIČNI JOHANSSON — BOR- BENI ROBINSON — PRIPRAVLJENI MOORE. Svetovna javnost zopet z zantaianjeon : pričakuje tretjega dvoboja za naslov svetovnega prvaka težke kategorije, ki bo 13. marca med Floyd Pattersonam in Švedom Ingemarjem Johanssonom. Inge se je pred nekaj tedni že pripeljal v ZDA, kjer se marljivo pripravlja za ta odlo&lmi nastop. Na letališču v Lee Angelesu je ob prihodu v Ameriko dal novinarjem zelo optimistične izjave: »Prepričan sem, da bom 13. marca zopet postal svetovni prvak. Trenutno sem v odlični formi, saj sem se dva meseca izredno intenzivno pripravljal za ta dvoboj. Dnevno sem treniral po sedem do osem ur. Moj udarec z desnico je postal še močnejši.« JohansGon je vedno optimist. Tudi pred drugim dvobojem, ki je zanj končal tako tragično, je Johansson dajal zelo optimistične izjave. Mnogi ste sprašujejo ali je Ingemar resnično tako prepričan v svojo zmago ali je to samo propagandni manever za gledalca in istočasno zastraševanje svojega nasprotnika. Po vsem svetu se širijo glasovi tudi o tem, da plavolasi Šved sploh ne bi smel več stopiti v ring, saj je bila njegova poškodba pri drugem dvoboju tako težka, da lahko postane usodna za njegovo zdravje ali celo življenje. Toda Johansson je ostal trmast. Z vso upornostjo Pripravlja bučno reklamo za tretji dvoboj, kajti dobro se zaveda, da je ta tudi odločilen. Ce bo Johansson ležal na podu, potem so mu vrata na ameriške ringe zaprta. Ray Sugar Robinson bo 25. februarja stopil četrtič v ring z Jimom Fullmer-jem za naslov prvaka v srednji kategoriji. Zadnji dvoboj, ki se je končal neodločeno, čeprav so vsi strokovnjaki priznali, da je bdi Ray boljši nasprotnik je starega »Sugarja« močno razjezil. Novinarjem Je dejal: »Predlagam, da naj traja moj četrti dvoboj s Ftfllmerjem v Las Vegasti :e dobil 75.812 funtov, Vsi milijonarji angleške športne stave pa se zelo razburjajo, ker novinarji izkoriščajo te srečne dobitnike za svoje senzacionalne članke in preveč posegajo v popolnoma privatno življenje angleških državljanov. _______NOGOMETNI TURIZEM Neka turistična agencija iz Ria de Ja-neira je izdala propagandni plakat naslednje vsebine: Brazilija ima danes poleg Pelea še eno prav tako veliko zvezdo. To Je Coutin-ho, visok 165 cm, težak 62 kg, obseg vratu 33 in številka čevljev 39. On obožuje parfum »Kašmir«, filmsko Igralko Lolo-brigido in kriminalni roman. O njegovi igri vam na žalost ne moremo več zapisati, ker se to sploh ne more opisati. To je treba videti samo na lastne oči. Izvolite, karte za tekme, na katerih bo zablestel Couttnbo lahko dobite pri nas . . Primerjava Nurmlja in Zatopka nam odkriva vrsto nasprotij. Pri fcatopku Je bil njegov izmučeni obraz znak njegove premoči, pri Nurmiju Je bila to njegova štoperica s katero Je ob pomanjkanju Nasprotnikov kontroliral svoj tek. Nurmi je bil zaprt sam v sebe, fcatopek vesel in prijazen. Finec Je bežal pred ljudmi, Ceh jih je 'skal. Nurmi — talent, Zatopek — pridnost ta volja. Zatopkov zdravnik Je takole opisal vzpon svojega varovanca: •• pričetek intervalnega treninga 1943, 2. podvojitev treninga 1946 *N 3. neverjetna volja. Prav ta volja pa Je napravila moderni atle-"kl več škode kot koristi. Trenerji so imeli naenkrat vzor, ki so ša lahko postavljali svojim atletom: Zatopka. Njegov program Jteninga je postal norma. Talenti so propadali In dobri tekači, Si so presedlali na Zatopkov način, pravtakc. Novi način je uničeval celo eksistence. Atleti so puščali službe 'h si iskali takšne, da bi lahko trenirali kot Zatopek. Toda volje Niso Imeli in so propadali kot atleti In ljudje. .Ali je bii Zatopek morda tip vzhodnoevropskega neamaterja? I a prvi pogled: da. 1945 vstopi v vojno akademijo, poročnik pred šfami v Londonu, nadporočnik po zmagi, kapetan 1950, major 1952, ®°flpolkovnik 1957. Toda, motimo se. Ta mož je bil med najbolj Ustnimi delavci na svojem službenem mestu, preveč pameten, da 1 zaupal svojo kariero svojim nogam. v^ač čudno, da je zapuščina športu tega vseskozi pozitivnega člo-e«a v glavnem negativna. Negativna v tem, da je vse tisto, kar ^ njemu koristilo, drugim večinoma škodovalo. Neprostovoljno je -topek s svojo poplavo rekordov degradiral vrednost rekordov. la S31, Je njegova mučeniška spaka zginila s tekališč, so vsi rekordi «o enostavni, tako dolgočasni,« u'5a3 Pa mi? Vsakomur kdor je Zatopka spoznal, mu je ostal v V ‘v^risnem spominu, ne bomo mu pa pozabili tudi tega, da Je r‘aihujše informbirojevske gonje, na primer leta 1950 v f 11 siju, našel dobre besede za naše športnike! K O N E C m 30 cm po- se Vse do višine 190 cm gledalci niso posvečali posebne : zornostl tekmovalcem v skoku v višino. Do te višine so borili manj znani atleti In tisti, med katerimi so gledalci pričakovali borbo za medalje, še niso slekli trenirk. Sele kadar so Thomas, Dumas. Petersson in sovjetska trojka Savlaikadze, Brumel to Boljšov prvikrat preskočili začetno višino, je med gledalci zaživelo. Tisti, ki so prav pazljivo gledali skakače, kako se poganjajo preko letvice so lahko kaj hitro ugotovili, da sovjetski tekmovalci z izredno lahkoto preskakujejo vse višine. Tudi Thomas se M trudil niti ni dajal videza, da bi bil vznemirjen, čeprav so bile oči vsega stadiona uprte vanj. Toda tisti, ki Je gledal Thomasa, kadar so sljakali sovjetski tekmovalci je lahko opazil še nekaj. Thomas je bil presenečen nad izredno zanesljivostjo svojih najtrših konkurentov. Višina 2 metra ni predstavljala niti za Ruse niti za Thomasa nobenega problema. V prvem poskusu preskočita 2.12 m Savlakadze in Brumel, medtem ko Je Boljšov uspel preskočiti v drugem skoku. Thomas to višino ni naskakoval in ker Je- tu odpadel še zadnji tekmec Šved Petersson, so se na višini 2.14 našli le še Thomas to vsa ruska trojka. Savla-kadzu tudi ta višina ni predstavljala težav in preskoči v prvem skoku. Boljšov prav tako preskoči medtem ko Brumel podre. Sedaj Je na vrsti Thomas. Za las nad letvico preskoči v prvem poskusu. Brumel Je pri prvi popravi bolj zanesljiv ta z lahkoto preskoči to višino. Tu je popadel Thomasa paničen strah. Nič več ne vidimo v njem zanesljivega svetovnega rekorderja, ki Je prišel v Rim samo še po zlato medaljo. Zanesljiva ruska trojka, ki je brez napak preskakovala vse višine mu je strla živce, prav tako, kot mesec dni preje prerokoval trener sovjetskih skakalcev Korobkov. Pri višini 2.16 m Thomas vse trikrat ruši letvico, Savlakadze preskoči prvič, Brumel pa v drugem poiskusu, Čeprav je ostal 18-letni Valerij Brumel v senci dvoboja Thomas — Savlakadze, strokovnjaki v Rimu niso prezrli njegove odlične tehnike streedla. Čeprav Je bil skoraj za glavo manjši od ameriških orjakov Thomasa ta Dumasa In je poleg njih izgledal kot pritlikavec Je Imel mnogo boljše orožje — kot pero prožne mišice na nogah in Jeklene živce. Valerij je odhajal z olimpijskih iger zadovoljen. Srebrna medalja je bilo več kot se Je nadejal in končno pred njim Je še dolga in bogata pot razvoja Nekaj tednov Je počival, potem pa Je zopet pričel s treningom Ze na prvem po-olimpijskem mitingu v Odesi je bil zopet v središču pozornosti. Dosegel je višino 2.18 m — nov evropski rekord. Prve vesti o tem rekordu so Javljale, da Je bil rezultat postavljen izven konkurence in da tako ne more biti priznan za rekord. Toda Brumel Je svojo odlično formo še dvakrat potrdil. Njegova naslednja starta sta dala še dva rekorda. Letvica se je dvignila na 2.19 m potem pa celo na 2.20 m, S tem rezultatom se je Valerij poslovil od letne sezone. Valerij se je rodil 14. aprila 1942 v Tolbuszinu. Svoj prvi nastop beleži 1956. leta, ko Je kot 14-letni deček nastopil na nekem šolskem tekmovanju in dosegel 140 cm. Ta uspeh ga je pripeljal med aktivne atlete in njegova pot razvoja Je šla hitro in strmo navzgor: 1956 1.40 m 14 let 1957 1.75 m 15 let 1958 1 95 m 16 let 1959 2.01 m 17 let 1960 2.20 m 18 let 1961 2.25 m 19 let aktivnega treninga, kolikor peč tra.i» atletski staž je Valerij napredoval za 85 cm, kar je prav gotovo edinstven primer med skakalci v višino. Čeprav je njegov zadnji rezultat dosežen v dvmard in seveda ne bo priznan kot svetovni rekord, namerava Brumel ta rezultat ponoviti tudi na letnih stadionih Celo več. S svojim trenerjem Dlatkovim sta za leto 1961 »planirala« rezultat 2.30 m, kar bi Ml, vsaj za sedanje pojme.r.edosegljlv rezultat za vsa njegove tekmece. Toda če pogledamo razvojno pot tega izrednega skakalca potem ne smemo preveč skeptično gledati na rezultat, ki ga Valerij obljublja v prihodnji sezoni. Nadaljevanje s 1. strani Danes se je nadaljevalo tekmovanje v štafetah. Na sporedu je bil tek članskih štafet na 4 X 10 km. Štafetni tek mladincev 3 X 5 km ter štafetni tek žensk 3X5 km. Na startu se je zbralo 5 članskih, 5 ženskih in kar 21 mladinskih štafet. Skupen start je bil zjutraj ob 8.30. Proge so bile nekoliko ledene, vendar je kasneje toplo sonce sneg razmehčalo in zato so bile proge mehkejše. Prva mesta so bila že vnaprej oddana. Pri Članih je premočno zmagala Enotnost, pri članicah pa Mojstrana. Omeniti moramo, da je nastopila po daljšem premoru bivša članica državne reprezentance Mara Rekarjeva, ki je imela pri ženskah tudi najboljši čas. Pri mladincih so bili brez dvoma favoriti domačini, ki imajo v svojem predsedniku Lovru Žemvi najboljšega učitelja, prijatelja in svetovalca. Pri članih je presenetila Mojstrana z drugim mestom tako, da se je morala štafeta kranjskega Triglava, ki se je gotovo nadejala večjega uspeha, zadovoljiti le s tretjim mestom. Ko smo med mladinci omenili kot favorita štafeto iz Gorij, je oriti še na izre " tekmeca Fužinarja. Med ženskami je veljalo še posebno zanimanje za nastop domačink. Petnajstletne smučarke iz Gorij so se spustile v požrtvovalni boj za drugo mesto, toda ljubljanska Enotnost je bila v zaključnem delu boljša, tako da se je morala štafeta Gorij zadovoljiti s tretjim mestom. Štafeta domačink je za Enotnostjo zaostajala le nekaj sekund. Rezultati — člani 4 X 10 km: Enotnost (Brezovšek, Rej, Pavčič J., Pavčič C.) 2:07:52, Mojstrana (Lavtižar, Hlebanja, Potočnik, Lakota) 2;12:18, Triglav (Polajnar, Kordez G., Kordež M., Seljak) 2; 18:41, Gorje 2;21:15; izven konkurence garnizija Zagreb 2;31:36; mladinci: IX? kilometrov: Gorje (Kalan, Peter-man, Kobilica) 55:40, Bohinj 58:10, Fužinar 58:19, Ihan 1;01:17, Mojstrana i;01:41; ženske 3 X 5 km: Mojstrana (Rekar, Cindrič, Kosmač) 1:10:46, Enotnolst 1;23:57, Gorje 1:24:35, Triglav 1;25:22. Pričetek nogometne sezone — Nogometaši Maribora premagali avstrijsko mladinsko reprezentanco Maribor, 12. febr. Pribliino 2500 gledaiceo se je danes zbralo na stadionu ob Trla-ški cesti, da bi gledali kar doe mednarodni nogometni tekmi. Najprej sta se srečali mladinski Drsti Maribora in Štajerske, zatem pa je bila na sporedu tekma med nogometaH Maribora in avstrijsko mladinsko nogometno reprezentanco, ki se že nekaj časa oestno in oneto pripravlja za start na evropskem mladinskem nogometnem proenstou na Por- tugahkem. MARIBOR (mladinci) : MLADINSKA REPREZENTANCA ŠTAJERSKE 2:3 (1:1) Avstrijski nogometaši so v tej tekmi pokazali več tehničnega znanja in čeprav so bili mladinci Maribora bolj požrtvovalni, je zmaga gostov z one strani državne meje, povsem zaslužena. ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA Ljubljana, 12. febr. V današnjem kolu zimske košarkarske lige je bilo skupno na sporedu štirinajst tekem. Nastopila so moštva vseh ka- treba posebej opozoriti še na izredno borbo za drugo in tretje' mesto’. V lase sta si namreč skočila Bohinj Zaradi vetra skakalnica zaprta In Fužinar, vendar je v finišu uspelo Bohinju prehiteti nevarnega Prijateljski nogomet Dinamo : Zagreb 4:4 (4:2) Zagreb, iz febr. — Danes Je bila v Zagrebu prva javna nogometna tekma v letošnjem letu. Sestala sta se Dinamo In Zagreb, tekma pa se je na presenečenje vse(h gledalcev končala z neodločenim rezultatom 4:4. V prvem polčasu je bil Dinamo boljši nasprotnik, saj je Se vodil s 3:0. Pričakovati je bilo, da bo Dinamo zmagal z visokim rezultatom, vendar so nogometaši Zagreba, z veliko požrtvovalnostjo uspeli rezultat izenačiti. Dinamo je igral v tejle postavi: Stojanovič, Slkič, Markovič, Santek I, Belin, Perušič (Rede) Cvitkovič (Santek II), Zambata, Jerkovič, Matuš (Rauš), Blažič, Gole so dosegli za Dinamo Blažič 2 ter Cvitkovič In Zambata po 1, za Zagreb Klc' ačar 2, ter Vuk in Martinko po 1. Gledalcev je bilo 4 000. Triglav (Lj) : žšD Celje 6:1 (0:1) * Celje, 12. febr. — Včeraj so v Celju gostovali nogometaši ljubljanskega Triglava in se pomerili z domačim moštvom Celje, ki Je jesenski prvak okrajne lige. Gostje iz Ljubljane so se kljub težkemu in blatnemu igrišču dobro znašli, zlasti v drugem delu igre. P.*/i so dosegli gol domači, in sicer je bil v 2. minuti uspešen Devčlč. V drugem polčasu pa so gostje predvsem prevladovali in dosegli šest golov. Uspešni so bili Kranjc in Virant po 2 ter Zivkovič in Vavpetič po 1. Sodil je Blckač iz Šoštanja. Varteks : Kladi var 2:1 (1:1) Celje, 12. februar. — V nogometni tekmi, ki je bila danes v Celju, so igralci Kladivarja zaigrali dobro in bi zaslužili vsaj neodločen rezultat. V prvem polčasu so imeli domači igro v svojih ro-kph, žal pa so dosegli le en gol. V 20. minuti je bil uspešen Vodeb. Isti igralec je imel v 25. in 42. minuti še dve, zares ugodni priložnosti. Rezultat je izenačil Hranj. Zmagoviti gol za goste pa Je dosegel Rojnik v 70. minuti. Z današnjo tekmo sta obe moštvi preizkušali svoje moči, igra pa je bila zanimiva in borbena. Sodil je Orel iz Celja. Črna, 12. feb. V Črni so se zbrali vsi 14. na 16. uro popo: najboljši slovenski smučarski skakalci, ki bi so morali pomeriti za naslov r© publiškega prvaka. Organizatorji, ki sO skakalnico odlično pripravili, so bili pri rciožiti najprej 6a siljeni tekmovanje pri 4 MARIBOR : MLAD. REPREZENTANCA mladinske nogometne reprezentance ves čas AVSTRIJE 4:i (2:0) polne roke dela. Premoč vijoličasto-bclik je videti tudi iz razmerja v kotih, ki je bilo Tekmo so igrali na zelo težkem, blatnem 18- seveda v korist Maribora. Povedati in razmočenem igrišču, igra pa je bila kljub Pa nioramo, da so tudi avstrijski mladine, temu zelo živahna in hitra ter je zadovoljila iSjali lcP aogoniet odlikuje j,h dopadljiva vseh 2500 gledalcev. Le-ti so bili zadovoljni tehnična igra. vendar so se domačini na tez- ---- --------------- predvsem zaradi tega, ker je Maribor igral terenu mn0B° boIJe kot 80s(Je- tegorij. V ČASU ko to poročamo, je mnogo boljše kot prejšnjo nedeljo. Posebno Prvi gol je dosegel Breznik že v 17. min., Bilo odigranih dvanajst tekem, se je odlikoval napad Maribora, ki je dobro ko je spolzka žoga obsedela v mreži, čeprav ()}j priliki tekme Članic Olimpija preigraval nogometaše nasprotno enajstorice, je napadalec Maribora streljal iz razdalje ka- j . Q1; nl p j j a II. je slavila igralka pa tudi na streljanje niso pozabili, tako da kih 20 metrov. Prav do 43. minute je bilo .' , Manir Olimniir I Vlen- je imel zelo požrtvovalni vratar avstrijske treba čakati na drugi gol, ki ga je dosegel .J c isA mo+nn /a Andrejčič po lepi kombinaciji celega napada. ^ Dermastia SVOJ 150 °astop za V 48. min. je Beti zvišal na 3:0, ko je izko- barve Olimpije in prav tako tu r lis til lep predložek Amejčiča. V 63. min. je desetletnico aktivnega udejstvova- VČunderl (Avstr) dosegel častni gol, ko je nja V Športu. Ob tej priložnosti j<3 žogo poslal čez Eferlovo glavo v mrežo. V prejela od uprave kluba skromno 68. min. se je spet najbolje znašel Beti, ko (Jarjlo je žogo, ki je obstala v blatu pred avstrij- CRezultati — pionirji: Ilirija i skimi vrat,, porinil čez črto v mrežo m do- Olimpija II. 28:11 (7:3), mladinci: . ... Olimpija : Ilirija 57:30 (2,5:18), tekmi močno trudili, še posebno"* M« 5 I jalo levo krilo Lepenik. Enajstorica Maribora J-i j ilna ' l’ ^n'' ?’ ., , Rudar 36:27 (18:9), Rudar : Slobo- ic poldne. Ker pa veter nl hotel prenehati, jo tehnično vodstvo sklenilo, da tekmo, anja sploh no bo. Zalo Vsi tekmovalci Že zvečer odpotovali iz Črne na svoje domove. segel končni rezultat 4:1 Vsi igralci Maribora i Rakek ii Ljubljana se uveljavljata Jo danes nastopila r tejle postavi: Vabič (Eferl), Donko, Tolič, Čeh, Kreač (Zečič), Kek, Breznik K., Blaznik, ArnejčiČ, Beti, Lepenik. Sodil je Pliberšek iz Maribora. VČERAJ IN DANES JE BILO NA SPOREDU REPUBLIŠKO KEGLJAŠKO PRVENSTVO MOŠKIH EKIP, KI JE PRINESLO NEKATERA RAZOČARANJA, ZLASTI ZA EKIPE, KI SO BRŽKONE VEČ PRIČAKOVALE. TO VELJA PREDVSEM ZA BRANIK IN TRBOVELJSKI RUDAR, KI STA SICER IMELA POGOJE DOSEČI CIM BOLJŠE REZULTATE, A STA PRECEJ ZATAJILA. NASPROTNO PA STA SE ZAČELA UVELJAVLJATI RAKEK IN LJUBLJANA, KI J^J. LAHKO ŠTEJEMO, HKRATI S KRANJSKO. GORO, MED NAJBOLJŠA MOŠTVA DANAŠNJEGA TEKMOVANJA. Ljubljana, 12. febr. Zlasti zanimivo borbo smo pričakovali danes med Rakekom in Bra-. nikom, toda borbeni Rakovčani so to pot pokazali precej svojih sposobnosti, zlasti pa Grom, Kum in Arko, ki so bili najbolj zaslužni za današnjo zmago. Če primerjamo z Rakekom mariborski Branik, moramo reči, da so nekateri tekmovalci precej razočarali in to najbolj velja za Podkrižnika in Gomolja ,ki sta se sicer trudila, a uspeha ni bilo. Zato je bil rezultat precej prepričljiv v korist Rakeka, ki je začel — čeprav morda nekoliko prepozno — svojo pot navzgor. Med posamezniki je treba omeniti še Šemrova, ki je že po štirimesečnem začetnem treningu dosegel zelo soliden rezultat in še mnogo obeta. NASI ODBOJKARJI V TUNISU Tunis, 12. febr. — Odibojikarji državnega prvaka »Jugoslavije« so sinoči premagali mlado reprezentanco Tunisa s 3:0. Ta tekma je bila v okviru velikega mednarodnega odbojkarskega turnirja, ki ga prirejajo v tej afriške deželi. Jug osnovami se bodo danes v finalni tekmi sestali z A reprezentanco Tunisa, ki je sinoči premagala ekipo Etoal prav tako s Rezultati: Rakek : Branik 6423:6261 (najboljši pri Rakeku Grom 884, Kuni 835, Arko 824, Šemrov 80t, pri Sraniku Kobal 831, Mlakar 812, Mohorko 805), Včeraj zvečer sta se srečala med seboj domača rivala Rudar iz frbovelj iflt Domžale, Boljši je bil vsekakor Rudar, ki je premagal Domžale. Rezultati: Rudar : Domžale 6211:6196 (najboljši Yirt 835 in Rajtmajcr 819 ter Del Bello 8Ž4 itt Vavpetič 807). Kranj, 12. febr. — Na kegljišču Triglava je dosegel najboljši rezultat MaribflT g Žnjaft) Slamič 788). VRSTNI RED NA POSAMEZNIH KEGLJI-; SČIH — Ljubljana: Triglav, Rakek, Kranjska gora itd:, KRANJ: Branik, Rakek, Lokomotiva itd., Jesenice: Ljubljana, Čelje, Branik, Rakek: Maribor, Gradbinec, Ilirija itd. Maribor: Jesenice, Ljubljana, Kranjska gora itd. Hat/ Mfrn/ndni Idufr i/ J^Mioni NK EMONA BO ZDRUŽEVAL NOGOMETAŠE OBČINE CENTER — UPORABLJAL BO POMOŽNO IGRIŠČE NK TRIGLAV - Ljubljana, 12. feb. Minuli teden so v Ljubljani ustanovili nov nogometni klub, ki so mu dali ime NK Emona in ki bi postal nogometni klub v ljubljanski občini Cen- ____ ----- tar. ki je bila doslej brez nogomet- 3:o. Za nastop Jugoatovaskih odbojkar- nega kolektiva, iočneje povedano jev vlada veliko zanimanje, saj se Je včeraj zbrali v Palači športov nad 3.000 gledalcev, ki so prisrčno pozdravild moštvo Jugoslavije, Odbojkarji Jugoslavije so prišli v Tunis iz Italije, kjer so v šestih dneh igrali 7 tekem in vseh 7 zmar gali In pri tem niso izgubili niti enega samega miza. — ne gre za popolnoma nov nogometni klub, marveč je NK Emona naslednik enajstorice TOS (Tovarne optičnih stekel), ki je v jesenskem delu I. razreda LNP osvojila drugo mesto, takoj za Svobodo iz Kisovca-Velja pa povedati, da je bila enaj- storica TOS edina, ki je uspela osvojiti v Zagorju vsaj eno točko. Ko so klub ustanovili, iniciator je bil direktor tovarne TOS, tov. Štrukelj, so imeli pred seboj predvsem misel, da naj bi bila to sindikalna nogometna enajstorica. Le-ta pa je kmalu prerasla okvir tovarne in da 23:22 (12:9), Olimpija I. : Olimpija II. 54:37 (23:19), mladinkel Ilirija : Olimpija 45:22 (18:10, člani: Dirija : Rudar 30:20 (14:13)( Svoboda : Rudar 47:47 (29:26). Člani: Ljubljana : Slovan 97:64 (41:37), Olimpija : Tivoli 103:92 (50:39). Celjski smučarji na GolteK Celje, 12. feb. — Danes je bila na Golteh okrajno prvenstvo eelj^ skih smučarjev. Nastopili so člani partizanskih, športnih in šolskih društev. Pomerili so se v veleslalomu in tekih. Rezultati — veleslalom: 1. RoiU 54.5, 2. Uršič 55.2, 3. Požun 55.7t mladinci: 1. Rozina 57.5, 2. Pestot* pik 58.8, 3. Cater P. 1:00,6. Teki — mlajši mladinci (6 km): h Ramšak 21,52, 2. Lužnik 22.18, M Gobec 22.54, starejši mladinci: M Rožman 21,29, 2. Kač 21.51, 3. S ker-j ianc 22.29, mladinke (4 km); h Reya 26.10, 2. Kozar 26.45, 3. Šket-lovnik 26.49. J v Angelska nogometna liga London, 12. feb. Na včerajšnjih no^ome^ nih tekmah I. angleške lige so bili (lo c-žcfl*; naslednji rezultati: Arsenal : Cardiff 2:^| Aston Villa ; Tottenham 1:2, Bolton : L!.''.'M burn 0:0, Burnlev : Sheffield 3:4, Chelsea 'i Blackpooi 2 : 2, Leicester : Ncwcastle 5 : ^ Manchester C. : West Bromwich 3:0, Notti^ gliam : Birmingham 1:0, Preston, . Fnlh*01 2:0, West Ham ; Everton 4:0, Wolverhafupto11 : Manchester U. 2:1. Na tabeli vodi še dalje Tottenham s 50 točkami, sledi Wolv'c^ hampton s 42, Sheffield 40. Burnley 33 itd* - Mednarodne vesti Viareggio, 12. feb. V finalu mladinske#* nogometnega turnirja v Viareggiu bosta igraJ Italijanski moštvi Lanerossi in Juvcntus. ‘ polfinalu so igrali Juventus in Milano