Leto XI. V.b.b. Dunaj, dne 7. oktobra 1931 St. 40 Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25‘—; celoletno: Din. 100’—. 18. oktobra ni volkov ! . Velenemei so nedavno v državnem zboru predlagali^ ilaj bolijo državnega predsednika letos še državni poslanci in zvezni svet. Tudi soc. demokrati so se bili izjavili, naj se vršijo letos volitve še po stari postavi. Temu predlogu so se končno pridružili tudi krščansko-socialci na svoji seji v torek, dne 6. oktobra. 18. oktobra torej ni volitev zveznega predsednika I Koroška slovenska stranka. Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec", Klagenfurt. Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. ia gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Po ednafsiih letih. ..Nebo in zemljo kličem v priče proti vam! Predložil sem vam življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo. — Izvoli torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod!“ (Citira župnik Križaj iz sv. pisma v brošuri „Ob ednajsti uri!“) Ednajsto leto po glasovanju! Dobro je ljudstvu slovenske govorice še v spominu vsa bolest in veselje onih dnevov, ko je bila v njegovih rokah odločitev bodoče usode. Rado pozablja ljudstvo volitve v parlamente in deželne zbore ter občinske svete, ker ne segajo globje v njegovom življenje, ne bo pa moglo kmalu Pozabiti glasovanja, ki je po svojem bistvu in po svojih posledicah seglo v njegovo najglobljo notranjost. Tedaj je imelo voliti ne poslancev in odbornikov, marveč sebe samega. Zato bodo živeli ti dnevi v spominu ljudstva še dolgo naprej v vsej ljubezni in sovraštvu, ki sta jih narekovala, ljubosumno bo ljudstvo vedno zopet zahtevalo izpolnitev vseh obljub, s katerimi se je vplivalo na njegovo odločitev, »n jih bo razumelo izborno razločevati od obljub, ki se mu jih daje od različnih poslancev •n različnih strank za njegove glasove o priliki drugih političnih volitev. Vsakokratna proslava glasovanja je zato vedno zopet obenem zahteva po izpolnitvi danih mu obljub. In dane so bile obširne obljube vsemu slovenski govorečemu ljudstvu naše Koroške in po njih je odločevalo med dvema državama. Kako je torej v ednajstem letu po glasovanju? Morda ni samo golo naključje marveč strogi zakon nad in med nami, da postaja vsaka nova proslava v ljudstvu vedno hujše razočaranje in vedno glasnejša kletev. In če se tudi nemški sosed v očigled poraznemu našemu gospodarskemu položaju v Avstriji zagovarja s težkočami vsega gospodarskega sveta in kaže na krizo drugod, ostane odprto še vedno vprašanje, li je sam vsaj skušal zadostiti danim obljubam. Baš druga ironija proslave glasovanja le namreč ta, da postaje nemški sosed v vsem svojem lastnem delovanju poleg in za slovensko ljudstvo na Koroškem od dneva do dneva kratkovidnejši in ozkosrčnejši. Li naj še enkrat navedemo že tolikrat pre-zentirano obljubo koroškega deželnega zbora v §t. Vidu, ko je obljubil zaščito jezikovnemu •n narodnemu značaju koroških Slovencev zdaj in za vse čase in skrb za njihov duševni in gospodarski procvit kakor za nemške prebivalce dežele? Zaščita in skrb ednajstih let je ta, da naš mladi rod proevita v narod analfabetov, duševnih revežev in postaja sramota Sebi in deželi. Li naj govorimo o gospodarskem Procvitu naših pokrajin, ko obupava ubogi, v vsem zapostavljeni narod nad svojim delom •n prodaja posestva ter se sam seli med industrijski proletarijat ali celo med občinske reveže? Seveda, gospodje ne morejo urediti niti lastnega gospodarstva, pa njihova kriza jih Pikakor ne reši danih obljub! V tem strašnem razočaranju, ko razpada Pa južnem Koroškem dom za domom, pa je Pajvečja drznost ta. da se najde v glavnem Ptestu dežele organizacija z vsemi legitimaci-iami dežele in države, ki izrablja katastrofalni Položaj naših kmetij v naravnost brezobzirne Pamene: V pisarni koroškega Heimatbunda sestavljajo v času, ko lega na našega kmeta strašna skrb za bodočnost, skrbne sezname vseh Posestev južne Koroške, ki so ali bodo v kratkem na prodaj. Nad vsakim nenemškim koroškim kmetom visi danes ostri meč koroškega Heimatbunda, da mu zadasmrtni udarec! Izvrsten aparat te organizacije skrbi za stalen dotok raj-hovskih protestantov, ki prihajajo v našo deželo brez lastnega denarja samo s podporo nemške „Ostmarkhilfe“. Še dobrih deset let avstrijske krize in celovški Heimatbund lahko svečano izjavi, da je prodal zadnjega slovenskega kmeta na Koroškem in ga pognal na beraško palico. Potem lahko zapre vse cerkve naše južne Koroške in postavlja svetišča krive vere in v župniščih naj naseli protestantovske pastorje. Potem je izpolnil svojo obljubo ..Karnten den Karntnern!“ Heimatliebe und Hefnattreue! Iz ljubezni do koroške in še posebej do naše južnokoroške domovine nas razume nemški sosed izborno zatajevati pred svetom, naše tisočletno narodno blago kaže kot svojo lastnino, po naših krajih vodi tujce in jim razkazuje priborjeno zemljo, izdaja knjige in brošure „von der deutschen Grenzmark im Suden“. Na stroške cele dežele izdaja nek list „Karntner Heimat“, da širi v njem svojo domovinsko ljubezen; zato govori v njem o Ferlachu in Eisenkapplu, ovaja šentjakobske igralce „Miklove Zale“ veleizdaje, ocenjuje vsako kulturno gibanje slovenskega ljudstva na Koroškem za hujskarijo, dolži poslanca in druge osebe protidržavnih misli. Tako nastaja pred svetom krasna predstava svojevrstnega koroškega ljudstva. Naše Rožanc in Podjunčane se zamolči, Zilane nauči za prvi raj pod lipo nemške pesmi in jih tonfiima, pozabi se slovenska mati koroškega Koschata. Taka umetna Koroška se kaže po svetu. In za tujca, ki prihaja študirat ljudstvo in deželo v Celovec, je razstavljena Koroška naših nemških sosedov v domovinskem muzeju. Dobro je še to, da ostaja naše ljudstvo doma in tako ne sliši svoje ocene v tujini, dobro je, da je Koschat že umrl in da voščene figure v domovinskem muzeju ne znajo govoriti. No, da bi mogel stari rožanski Renar, ki tako topo gleda iz svojih voščenih oči, spregovoriti pravo rožansko besedo! Morda bi povedal, da mu je pri tedanji reviji narodnih noš v Ljubljani dobro ugajalo in da sedanjo službo le nerad vrši. Tako proevita ljudstvo slovensko na Koroškem gospodarsko in duševno! Seveda potem ne more biti več smisla za proslave in slavnosti, ker nimajo prireditelji proslav in slavnostni govorniki ničesar povedati in morejo ljudstvo kvečjemu žaliti, ki je bilo v svoji dobri veri tako kruto prevarjeno po nemškem sosedu. Dobro je, da se bo ponavljal spomin na glasovanje vsako leto, ker mu bo postajal vedno strožji opomin, naj ne pozabi nikdar svojega ponosa in svoje časti. 10. oktober je dan, ki bo spominjal koroški-slovenski rod na vse obljube, ki mu jih je dal nemški sosed pred in po glasovanju. Tako je merodajen za naše sožitje z nemškimi Korošci in za razmerje manjšine do večinskega naroda. Ženevski pogoji sprejeli. Pogajanja pod pritiskom težkih razmer. — Sporazum. V soboto zjutraj so se po dolgih in težavnih razpravah parlamentarne stranke pod pritiskom razmer sporazumele in sprejele vladni sanacijski predlog. Javnost je sklep pričakovala v izredni nervoznosti: šiling je no-tiral 2. oktobra le še v Budimpešti in nikjer drugod v inozemstvu, iz Pariza je dospel avstrijski poslanik in opozoril na nujnost rešitve, na Dunaju so krožile razburjajoče novice in imele posledico, da so ljudje začeli dvigavati denarne vloge. V tem usodepolnem položaju so našle stranke pot k sporazumu. Velenemei so se bili izprva izjavili proti sprejemu vladnega sanacijskega programa in zahtevali med drugim, naj se uradnikom črta samo 3—4 procente njihove plače. Heimatblock je zahteval od vlade, naj sprejme njegov gospodarski program. Tako je bila vlada prisiljena stopiti do socialdemokratov. Kot najmočnejša avstrijska stranka so bili socialdemokrati prisiljeni se izjaviti za vladni predlog. Takoj, ko so velenemei čuli o socialdemokraškem sklepu, so se pridružili tudi oni vladnemu predlogu. Tako je končno finančni in proračunski odbor, kateremu je bila po narodnemu svetu odnosno njegovi seji poverjena naloga, da prouči vladni predlog, sprejel sanacijski program z glasovi krščansko-socialcev, socialdemokratov in velenemcev ter landbundovcev. Proti vladnemu predlogu je glasoval le Heimatblock. Narodni svet se je nato v soboto zvečer zopet sestal in proglasil vladni sanacijski predlog za zakon. Končno tudi zvezni svet v svoji večerni sobotni seji ni vložil priziva proti zakonu. Nova postava predvideva krajšanje uradniških plač za 4.5 do 6 odstotkov (2040 do 3000 šil. 4 % 3,400 do 5000 5%, črez 5000 6%). Vse izjemne doklade k plačam se črtajo za leti 1932 in 1933. Prosta mesta v uradih se v na- Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst so se Togal-tablete izborno obnesle. Mnogoštevilne zahvalnice o Togalu pri zastarelih boleznih, kjer nobeno drugo sredstvo ni več pomagalo. En poizkus prepriča! V vseh lekarnah. Cena S 2,40. 5/1 slednjem polletju ne zasedejo, sprejemi v zve-zino vojsko se ukinejo do 30. septembra. Tako se misli prištediti 80 milijonov šilingov. Dohodninski davek se zviša, uvede se davek na samce v višini 20% dohodninskega davka, nadalje se zviša premoženjski davek. Že izvedeno povišanje davka na pivo in slad- kor ostane tudi v letu 1932 v veljavi. Davek na bencin se zviša od 13 gr. na 30 grošev na kilogram. Na novo se uvede prometni davek. Dežele in občine so obvezane, da izvedejo v svojem delokrogu ista črtanja plač uradnikom. Vlada lahko razveljavi pogodbe, ki jih sklenejo nameščenci kreditnega zavoda z ravnateljstvom zavoda. Kancler je poznal položaj: v tem tako kritičnem trenutku so se morale državnim interesom ukloniti vse stranke. Nedvomno zahteva nova postava od avstrijskega ljudstva velike žrtve. Upajmo, da te žrtve ne bodo zaman. Tudi ostali ženevski pogoji se že izvajajo: Železnica bo zvišala osebno tarifo za 6—20 odstotkov in izvedla spremembe tudi v blagovnem prometu, da bo mogla gospodariti brez državne podpore. Finančni minister dr. Redlich odstopil. Ves pretekli teden se je bavil parlament z ureditvijo avstrijskih financ. Čudno je pri tem, da se je popolnoma prezrlo pri pogajanjih in programih finančnega ministra dr. Redlicha, dasi-ravno se je parlament bavil z njegovim delokrogom. Začetkom tega tedna pa je minister naslovil na kanclerja pismo, v katerem odlaga svoje mesto finančnega ministra. V pismu še omenja, da bodo politične razmere naše države zahtevale še veliko in ne samo gmotnih žrtev. Stranke morajo zapostaviti svoje osebne interese. — V zvezi z zadnjimi pogajanji se govori tudi o spremembi dosedanje vlade. Baje bodo v kratkem velenemce v vladi nadomestili socialdemokrati. Brezdvomno bo potek pogajanj močno vplival na politično življenje v državi. Parlament o puču. V narodnem svetu so začetkom oktobra načeli socialdemokrati razpravo o puču in stavili na vlado vprašanje, kaj hoče storiti, da se kaj sličnega ne ponovi. Notranji minister Winkler je izjavil, da je bila vlada že v avgustu obveščena o pripravah Heimwehra za prevrat. Vodilni elementi te akcije so bili, kakor je bilo vladi že takrat znano, monarhistični krogi, ki so hoteli ves pokret Heimatschutza izrabiti v svoje namene. Vlada je prepričana o potrebi razpusta vseh oboroženih strankarskih organizacij, vendar ne more ugoditi zahtevi socialnih demokratov, da bi razpustila samo organizacije Heimatschutza na Štajerskem. Pribravljena je seveda na vsako presenečenje in bo tudi v bodoče znala braniti republiko proti vsem prevratnim poskusom kateregakoli izvora. Med govori štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena in bivšega pravosodnega ministra dr. Hueberja je prišlo v narodnem svetu do hrupa in viharnih medklicev.' Francoski državniki v Berlinu. Francoski ministrski predsednik Lavai in zunanji minister Briand sta posetila Berlin, kjer so jih prisrčno sprejeli. Ljudstvo jima je prirejalo ovacije za mir. Obiskala sta tudi predsednika Hindenburga. S kanclerjem in zunanjim ministrom sta imela pogovore o sestavi posebnega nemško-francoskega gospodarskega odbora. Odbor se bo bavil predvsem s štirimi vprašanji: ureditev nemško-francoske trgovinske pogodbe, ureditev prodajnih trgov na ta način, da se bo omejila škodljiva konkurenca, medsedbojno gospodarsko prepletenje in izključitev pogubne konkurence v plovbi in zrakoplovstvu; odbor se bo nadalje bavil z vprašanjem sodelovanja v premogovni, električni in kemični industriji. Evropski listi pozdravljajo uspeh poseta francoskih državnikov in naglašajo, da bo mnogo doprinesel h končnoveljavnemu sporazumu med Nemčijo in Francijo. — Francoski predsednik Lavai je povabljen sedaj v Ameriko in verjetno je, da ga spremlja tudi nemški kancler Briining. Dobra stran angleške finančne krize. Padec funta je izzval znatno znižanje cen, zaradi česa dobiva angleška industrija nova naročila, ki so že dolgo izostajala. Rudniki so zopet v obratu in delajo s polno paro. Na tisoče brezposelnih je dobilo zopet svoje delo, ker so prišla velika naročila za premog. Tudi tekstilna industrija je oživela. V Londonu je bilo v tej stroki sprejetih na delo zopet 1400 delavcev. Na borsi se opaža živahnost v prometu z bombažem, katerega, so prodali 14.000 bal, kar predstavlja rekordno število od obstoja londonsko borze. Angleška trgovina začenja torej zopet tekmo- vati z francosko in nemško trgovino. Vprašanje ostane seveda, bo li funt obdržal sedanjo višino. Ce bo padal naprej, bo zašlo angleško gospodarstvo v še večje težkoče. Francoski finančni minister o neenakomerni razdelitvi zlata. V Ženevi je govoril francoski finančni minister Flandin, da je res, da posedujeta Francija in Amerika 60% vsega zlata, ampak to ni zaraditega, ker hočeta tako. Zlato se nabira samo po sebi brez sodelovanja in volje Amerike ali Francije. Če bi bile razmere normalne, bi zlato odteklo, kakor se je nabralo. To pa se ne bo zgodilo prej, dokler ne bodo upniške države uredile svojih gospodarstev. Verjetno je, da bodo mnoge države potrebovale kreditov še deset in desetletja. Narodov so se danes polastile politične in finančne laži. Tako pride do nadprodukcije, inflacije in slednjič do tega, da zahtevajo dolžniki namesto, da bi omejili svoje potrebe, vedno večje kredite. Proračuni se na ta način potrojijo in početverijo. Nihče ne štedi, vse le razmetava. Ljudje pričakujejo čudežev v misli, da se bodo črtali dolgovi in nihče ne podvzame korakov, da bi ozdravil svoje finance. Zlalo beži. Kaj je vzrok svetovni gospodarski mize-riji? O tem je že nešteto razprav, več ali manj pravilnih. Najjasnejša sodba je pač ona v papeževi encikliki letošnjega leta, ki govori o ljudeh, ki posedujejo kapital in dobivajo večino sadov iz proizvodnje, dočim puščajo delavcu komaj toliko, da more za silo životariti in še naprej služiti kapitalu. Tako se kapital vedno bolj kopiči v rokah tistih, ki že itak razpolagajo z njim, medtem ko je delavec obsojen v večno proletarstvo. Tako je razumeti brezobzirni boj podjetnikov proti delavcem, velikanske plače vodilnih mož v industriji, bankah, veletrgovini. Samo v njihovo korist je služil mogočni razvoj sodobne tehnike in se ni oziral na naraščajočo brezposelnost v vseh gospodarskih panogah. Razumljivo je, da se je polastila neka nemirnost vseh teh premožnih ljudi, ko so se pojavili prvi znaki sedanje krize. In ta nemir je narastel z razvijajočo se krizo v veliko nezaupanje v lastno gospodarstvo. Zlato, ki se nahaja v rokah teh kapitalistov, ja začelo zapuščati države s slabšim gospodarstvom in se je kopičilo v boljše stoječih državah. Seveda je beg zlata krizo v lastni državi še bolj poostril in svetovno gospodarstvo spravil končno popolnoma iz ravnotežja. Baš zadnji dogodki v Angliji pričajo o posledicah, ki nastanejo po begu zlata iz dežele. Zedinjene države posedujejo po zadnjih uradnih poročilih polovico vsega zlatega zaklada sveta. Zlato v Ameriki predstavlja vrednost 35 milijard šilingov. Od teh 35 milijard je celih 14 milijard takega zlata, ki je bežalo iz lastne države v Ameriko v misli, da je tamkaj najbolj varno. Sedaj ogroža to zlato seveda tudi Ameriko — neverjetno nizke cene onemogočajo vsako proizvodnjo in zato raste brezposelnost in beda — in gospodje se bavijo že z mislijo, kako bi se dalo to zlato pametneje razdeliti. Sicer pa govorijo najnovejša poročila tudi že o begu zlata iz Amerike. Bežeče zlato je podobno nemirni vesti kapitalistov, ki se skriva pred seboj in nosi pečat storjenega greha, ki rodi, kamorkoli pride, le zlo in nesrečo. V svojem nemiru in nezaupanju rušijo velepodjetniki lastno gospodarstvo. Saj Amerikanci sami govorijo, da bi bilo za vse najbolje, če bi ostalo vse zlato, ki je pribežalo k njim, v svoji domovini. Le tako bi bilo mogoče, da si gospodarstvo vseh držav opomore do zopetnega blagostanja. Ta neenakomerna razdelitev zlata onemogoča vsako večjo trgovino, jemlje posameznim gospodarstvom njihovo kri, da morajo izboleti na su-šici. Tudi ves ostali svet je z Amerikanci vred istega mnenja, a nihče še do danes ni našel za ta korak pametnega nasveta. In menda ga ne bo našel prej, dokler ne izpremeni temeljev svojega gospodarstva. Saj je koncem konca zlato v svoji vrednosti le nekako poosebljeno zaupanje posestnikov v svoje gospodarstvo. Dokler je zlato v službi gospodarstva in ne njegov namen, tako dolgo vrši zlato važno nalogo v narodnem gospodarstvu in podpira vse njegove panoge kot zdrava kri v živem telesu. Odkod naj sicer črpa ljudstvo zaupanje v uspeh svojega dela? Le iz zdravega gospodarstva, ki ga bo vršilo v zavestni misli krščanske pravice in ljubezni in ki bo omogočalo poedincu in narodu dostojen življenski obstoj. „Z vsemi silami je treba delati na to,“ pravi enciklika, „da bo v bodoče gospodarstvo tako urejeno, da bo delil novoustvarjene dobrine posedujoči sloj z delavstvom v pravični meri. — Naj se nihče ne moti! Samo za to ceno bo mogoče vzdržati javen red in mir človeške družbe proti prevratnim silam!“ [M domače novice ~~1 Kmetje! Ne prodajajte svoje zemlje! Zemlja bo ohranila trajno vrednost, ker daje življenje. Li ne vidite, kako bi v naši dobi vsakdor rad košček svoje zemlje, ki mu zagotovi siguren — četudi cesto morda bolj pičel — obstoj? Neprevidno je torej danes zemljo in posestva prodajati. Slabo vam svetuje Hei-matbund s svojimi rajhovci. Nosimo ljubezen! Kn. šk. ordinariat nas naproša za pri' občitev pastirske besede o nujni pomoči katoliške akcije. Iz tehničnih razlagov ne moremo priobčiti celotnega knezoškofovega pisma vernikom, zato ga podajamo v skrajšani obliki. Huda zima se obeta. Razmere postajajo vedno slabše. Težka usoda je zadela kmeta in obrtnika, pa tudi uradnik trpi vsled znižanja plače. Najtežja usoda pa zadene težko preizkušeni delavski sloj, predvsem pa tiste brezposelne, ki bi radi delali, pa dela ne najdejo-Med temi je precejšnje število takih, ki nimajo nobeno podpore, ker se jim je državna podpora odtegnila in so sedaj z ženo in otroci prepuščeni vsestranski bedi. Ti so največji reveži-Država bo skušala storiti svoje. Pa tudi zasebna dobrodelnost bo morala na vso moč pomagati. Brat mora pristopiti bratu na pomoč, v kolikor zamore. V tem slučaju ne sme biti nobenih razlik: ne stanovskih in ne razrednih, ne družabnih in ne političnih, ne v dajanju in ne v sprejemanju pomoči. Velikopotezna odpomoč je potrebna. ŽuP' nijski odbori, žene in možje, fantje in dekleta iz stanovskih zvez naj se postavijo z evharistično požrtvovalnostjo v službo te nujne dobrodelnosti. To pomožno delo katoliške akcije za vso Koroško bo vodil poseben po škofu določen odbor s pomočjo Karitassekretarijata. Cela škofija bo morala sodelovati, da se pomaga po-sebno krajem, kjer so ustavljena industrijska podjetja in se število brezposelnih množi. Da' rujte v ta namen v cerkvah, zbirajte živež, obleko, kurivo, treba bo toplih prostorov in najpotrebnejše prehrane za reveže, otroke, do' raščajoče, ubogim otrokom oskrbo po druži' nah, zbirati bomo morali otroški groš. To delo se mora vršiti v ljubezni Kristusovi, ki se ie žrtvoval za nas. Če pridejo odposlanci pomožne akcijo k vam, tedaj nosite ljubezen in žrtvujte! NosiR ljubezen Kristusovo v zagrenjena srca, poma' gajte po močeh vsem po sodobni bedi na duš1 in telesu ranjenim bratom in sestram! Narodna šola v Št. Rupertu otvori z 3. i'0' vembrom šestmesečni gospodinjski tečaj. De' kleta naj se prijavijo vodstvu šole do sredo oktobra. Zavod najtopleje priporočamo. Borovlje. (Obč. seja 22. sept. 1931.) Uvo' doma se poroča, da je novi most v Podljubelj11 izgotovljen in da se je isti že izročil prometa Namerava se napraviti tudi nov most na bal' tiški cesti ter se vršijo že tozadevna pogajanju-Pri napeljavi nove ceste čez Pak se je odstra' nil železni most in skušalo se bo dobiti isti mu' terijal. — Wrulich Johann je postavil produ' jalno ob cesti na Dobravo na prostoru, ki Jc občinska last. Sklene se, da ima plačati letiR S 60.— najemnine, prostor pa mora sprazn111 tekom 6 mesecev za slučaj, da bi občina rabik1 prostor zase. —- Prispevek za vodovod v B°' rovljah se zviša za 50%. — Otroškemu vrtcu se dovoli 10 metrov drv. — Sklene se, da se nabavijo plošče z imeni cest in hišnih številk za Borovlje ter krajevnih imen izven mesta. — Od hiše mesarja Dovjaka do Mikliča se napelje kanalizacija. — Pravni odsek predlaga nekaj oseb za sprejem v občinsko pristojnost, nekaj se jih odkloni. — Gostilniška koncesija mladega Hornbocka, p. d. Nabernčnjaka v Goričah, se priporoča. — G. Fertschnig na Strugi prosi, da bi se preložil pot, ki pelje sredi njegove njive. Se ugodi, ako prizadeti ne vložijo priziva. — Sklene se, da morajo prebivalci v Zgornjih Bajtišah, ki spadajo v faro Sele prispevati za popravo cerkve v Selah 100% doklade. — Dolga debata se vrši radi prispevkov za vzdrževanje bajtiške cerkve. Ta cerkev je bila zidana leta 1781 od tedanjega posestnika žične tovarne, barona Silbernagla. Od tistega časa do danes je vzdrževala cerkev edino ta tovarna oz. njeni nasledniki. Zastopstvo tovarne je sedaj izjavilo, da ne prispeva več kot eno tretjino, ker je samo za toliko obvezano. Komisija, ki se je sestala na Bajtišah pred poldrugim letom, je ugotovila, da bi stala poprava cerkve približno S 3.000.—. Največji posestnik Wittgenstein pa pravi, da ni dolžan prispevati, ker je protestant. Ker je ista fara izvanredno majhna, bi prišlo potakem, ako odpadejo zgoraj omenjeni prispevki, na posestnike približno 900% cerkvene doklade. Ker je to za današnje razmere nemogoče, se sklene, da se ta vloga zavrne z utemeljitvijo, da mora žična tovarna vzdrževati cerkev tudi zanaprej. — Nato se reši še nekaj točk ubožnega odseka. Sinčavas. Pri sodniji v Dobrlivasi je bilo