GLASI LOSLÖVENÄKE iJTO-1 J« * Rudarji v CUoradu Mili prvo kitko pri ziolišmju Podjetniki bode »oraU pv«Uo- iiti izksse, rudarjem na modi do ■■ meseca avgneta. I)enverf Coto. — Pred industrijsko komiaijo m vrli zaslišanje zaradi pritožb rudar jo v. Pri tem zaslišanju no rudarjiiz-vojevali prvo zmago» ko so je ¿lo za važno vprašanj«. Komisija je odredila» da morajo premogovniški podjntniki predloži-ti izkaze, is katerih j« razvidno, koliko so izplavali rudarjem do konce meseca avgusta na mosdi. Ti izkazi o izplačilu mezd morajo biti potrjeni Poleg tega morajo predložiti potrjena izkazi la o dohodninskem davku in podatke za koliko je ocenjena vrednost njih poeestev od o-Jt rajnih oblasti/ Fred Farrar, generalni odvetnik Colorado Fuel k Iron kom-panije, je dejal da je prišel samo zaradi tega k zaslišanju» da opazuje postopanje. Ali ko je komisija podala svoj odlok, je pričel takoj ugovarjati. Podjetnikom je bilo dovoljenih trideset lini» da predlože podatke» Id jih je njim naložila komisija» da jih preskrbe.' Zaslišanje ae bo vršilo nadalje in ni suspendirano za teh tfideeet dni kot so priporočili ¡»djetniki. Zjutraj so bili ofieijelno zastopani le premogovniški podjetniki s ssverja. Ampak kmalu se je pokazalo» da prava bitka prične med rudarji in Colorado Fuel & Ir6n kompanijo. karji» niihalj. ftftija to kajti rudarji so jo bodo druge kotApaniJe posnemale, pa naj ta kompahija napravi kakršno pogodbo že hoče. Fred S. Caldwe)l» bivši po-možni drtavni pravdnik» je glavni! odvetnik rudarjev. Rudarji di najyeč zaslužijo. Ziiiaii »izda la raulal^aaa tUvidaaia To stare pravilo kapitalietične- popiavija leto sa letom hi nI nič novega. HaverhHI, Mana. — Staro kapitalistično pravilo, da je Novo leto čaa za znižanje delavske mezde in ta razdelitev dividend med kapitalisti, potrdijo letos ^zmere v čevljarski industriji. Pred Boftičem je bila znižana mezda tekstilnih delavcev, zdaj bo pa čevljarskih. Povprečno znižanje mezde bo približno deset odstotkov. * Najbolj bodo prizadeti delavci, ki pribijajo lesene pete. Tem se zniža mezda kar za petnajat odstotkov. Dnevna mezda ne bo dosti znižana. Poresana je le mesda od kosa, kar potrdi trditev, da tovarnarji uvajajo delo od koaa» da tanje odpade več dobička. Z delom od koaa priženejo delavce, da priganjajo sebe k največji produktivnosti. Ko je ta produktivnost doseftena» pa znižajo mezde, da se delavci znova priganjajo sami sebe k delu. To se ponavlja toliko časa, do-Ifrler ni dosežena najvišja produktivnost, nakar se določi dnevna mezda, od delavcev ae pa zahteva, da producirajo toliko» kolikor je izvrši) dela oni, ki je *abe najbolj priganjal. čevljarskimi delami ie Iß le $24 na teilen» ne pa 28 dolarjev» kot so dokazovali tovarnarji» ki so si za tako dokazovanje izbrali, peščico tiatih delavcev» ki najbolj garajo in logično tu- zah tavajo- jacksonvfflsko mezdno lestvico. To je oeem dolarjev dnevne mezde na severnem premogovnem polju in da se izvaja vseh deset rudniških postav. • | Unija si medtem prizadeva,, da se zaprti rudarji izpuste iz zaporov, ker se pri zaališanju potrebujejo kot priče. Stavkar-ji izjavljajo, da so bile te aretacije izvršene od strani miličar-jev, da bo ovirana zadeva ,stav-karjev. z drugimi besedami to pomeni, da so rudarje pometali v ječo, da ne bodo mogli biti zaslišani pred Industrijsko^ komi- sijo kot priče. tkkstilni delavci se prijavljajo proti ofenziVI za znftanje mezde. •N« konferenci v Providence so uKtanovfll peeebsn sklad sa uspešno pretlofentivo. IWidence, H. I. — Teketilnl delavci v tej državi eo zborovali pred Rožičem. Na konferenco «veta tekstilnih delavcev organizacije United Textile Workers J" prišlo 160 delegatov.* V pri-za početega znižanja mezde v Hniavah New Hampehire in Maine, so organizirali poesfcen ■klad, da bodo lahko odbili sapo-<*eto ofenzivo tekstilnih podjetnikov. Tovarnarji v bližnjih mestih te priporočajo, da je treba pri-«>tl z znižanjem mezde v državi MuHHachusetts. Podpirajo ^ih -«••voda bankirji, njih zvesti zavezniki. Znižali bi radi mezdo *uj za deset odstotkov. Ravno ob t»>a «ta bila odpeljana v Mil-»aula* in izročena «■■■■■■■■■■■¡■■■■■■■i DNE PODPORNE JEDNQTE Hatrt*,2». decembra (December), ItST lU, AM ti Orni a, lili, Mltweil M Jim 14, lili. Nlkaragviikí kaaal m1 praktiéaajnrti vzrokov Com» tos je pa Nikaragva pad- fid rala skoai leto dni? — Pa- doetuje. WMhingien, D. C. — Skoraj skoči leto dni se je Nikaragva pacificirala." Pri tem se je na-glašale, da je to "pacificiranje" potrebno, ^da se zgradi akozi NikaragW> nov kanal, ki bo vezal oba ctoana. Zdaj pa prihaja vest, fia je to zmota in da je kanal skozi Niksrsgvo nepraktičen. ' Ugodna sapa je zanesla na mizo Federaliziranega tiska papir» ki je bil napisan v mmecu marcu 1927, Nanj je pisal C. A. Mcllvain, tajnik prekopnega panamskega pasu, poročita da nikaragvaški kanal ogrožajo ognjeniki in potresi. V bližini panamikega prekopa pa ni ak tivnih vulkanov, ki bi ogroAli vrat v prekopu. Mcllvaine odgovarja v tem pismu na vprašanja nekega Prookl/nčana in pravi, da jp panamski prekop popolnoma kos zahtevam, ki se pričakujejo, da izpolnijo. Ako se vpoštevajo rasni elementi, tedaj se lahko prepelje v letu skoti panamaki prekop petdeset milijonov ton netto, ali dvakrat toliko* kot se smatra ta maksimalno. Mogoče ae pokaže, da bo treba v prihodnjih letih ob čaeu suše porabiti več vode, iz česar sopet sledi logično, da bo moralo biti več vode v rezervi. Ako bo več vode v rezervi, se bo lahko prepeljalo tudi vel blaga skoti prekop Ognjenikov ni, ki bi biU bližje m znižanja mesde velika nfe- kot dve ato milj. Dozdaj še I t . i. . I I ... t » - Uk '•■ÜMtateMMK.M j» m 1 nui, ir haff„vnHii m h i M rt wvmumfi viavrn — nnn&w mm mm___ ___. . . t» - ktt^ J «t^ I ■ ■■ ■ ,", y mvfrniRU so pro jnpneiwvanega uuurnwga 1927 zaslužili povprečno vsHkegs potrata. Panamski prekop je Stal okoli 1)87,000,000 in gradili eorga okoli deeet let. Za nikaragvaški prekop so pa stroški preračunjeni za eno tretjino več. Gradili bi nikaragvaški prekop jtkege ali pa še dalj Vrhtega so še druge potežko-če, ki tovore, da je nikaragvaški prtkop nepraktičen. To po-kazuje» kako nespametno je bilo govoriti in trditi, da to ameriški pomorščaki v Nlkaragvl potrebni ta taščlto prekopnih pravic v Nlkaragvi Chieago. — Zdaj smo v tednu statistike. LouU C. Lsgner, glavni uradnik v mestnem biroju ta izdajanje ženitvenih lft-cenc, poroča, da je bilo Izdanih v tem letu 1697 »cene manj kot v letu 1926. v tem letu je bilo v Chicagu 40,626 porok, v letu 1926 pa 42,¿23. Na drugi strani poroča Tho-mas Wafcce, klerk okrožnih In višjih sodišč, da je bilo v tem letu vloženih čet 200 tožb več ta ločitev zakona kot v letu 1926. Tukaj so številke: t*l raspo-rok v letu 1927 in 9477 v letu 1926, Petinsedemdeset odstotkov ločitvenih tožb so vložile žene, kar značl, da eo Žene glavni faktor, ki rabeHra proti zakonu. tU) je vzrok, da je vedno nanj porok la vedno vjč razpo-rok? "Ekonomske razmere,' je odgovoril Legner. Sedanje plače mladik Mudi eo prenizke eksistenco družine. Zato se U udje boje Šenftve, on} pa, ki so o-ženjeni, gredo nardsen, ko ne morejo Uhajati. Bo pa še razni drugi verski. New YoHc#—J. Pierpont Mor gan, kralj bankirjev v Wall Streetu, je bil v torek izvoljen predsednikom odbora direktor jev jeklarske korporacije kot naalednik pokojnega Elberta Gsryjs. Njegov oče, stari Morgan, je bil ustanovitelj jeklar skegs trusta. Druga dva glavna uradnika trusta sta Myron C Taylor, ki je glava finančnega komiteja, In James A. Parrel! predsednik korporadje In glav ni Izvrševalnl uradnik. S tem korakom je ameriška jeklarska industrija prišla direktno pod kontrolo Wall Strata. Morgan je po veri episko-palec, FarreU je pa rimski katoličan. • ■ a . Patereon, N. I- 7$ dec. -Družina Peter Sharpdla, ječa t petih članov, je bila v pen-ddjek najdena mrtve na njih domu. PUn, ki je uhajal It pttn-ake cevi pri peči, jfk je zadušil. ÎENO UMORIt. je M v Chieago. — Emillo Castiglio-nl, 708 R. Hoyne ave^ je v torek priznal, da je umoril tvojo žetoo na evojsm domu. IzjavU je tudi, da je po umoru šd v drugo sobo in mirno zaspal do druge* ju tre. CastigUoni se je zagovarjal ds je ženo umoril v dlobranu Zeae mu je grozila z nožem, ga tabode, nakar je on vzel polko in oddal nanjo tri strele. ^»•»mmtmm^m mm Petne aa Javi Haag, Sil det. — Z iave poročajo o hudem potreea v i lišu BojolaJlja. Ognjenik Mera-Pl bljaje. vali na leve la Ima-bil nihče ra« čine, kai da je sarjad maščevalci ¡IdaBfa lakote* bi ml jshss^b Ijen áii ubH na drug uÊÊm je bil odvedin t Paptitvi kü^Miafa za Marvaaalla v MaUU VatikaaalU organ aašel dveaaU "kiščaaake narode " m Ameriški klerikalci pritiskajo na vasi gonila, pred I od va- so se Prišlo šoki v Paciflčacm oceanu. TukajlAji domačini so ubili dva uradnika la nekaj domačinov, ' jih eo jih apramljevali. U-tirjevaU *> namreč ; davek na otoku Malaita. 4 Britske oblasti so se takoj bdlošUs, da se doma. čini ostro kaznujejo za ta način. Dapeno je bilo, da na otoke odpeftu* kaaentke ekspedici-a. ki ti drastičnimi sredstvi ta-biči v glavo domačinom, da ne smejo *jUi belopettnih dar jev, o strani pogledati, kaj šele napadati ali telo ubijati. J Zbrala se jO četa belopoltnlh proatovejjcev H t vojnega kri-M» "AdelaW*so dobili kak- inih dve sto pomorščakov___ poltniki so bili kinoma ualuž-beni v pisamk^C Uver Bros. Soan trueta. 7d Izbrana četa ae e torej razlila 4*s otočane. O »»rožena je Mla j puškami in strojnicami Lewlsovega ti ma. Svojo delo «je če^a. pričela s tem> čihov, seboj, ki so M*° 1 mačlnl posta t vselej do! Čine. Ti so obležali mrtvi na tleh, medtem ko od katentke ekspedkije nkbll nihče ubit Nič čudnega., JCasenska skapedlcij« e bila oborožena a najmodernejšim morilnim orožjem, domačini pa najprimiUvnejše. Imeli ice. Člani kazenske ekspedici-je so prejemali sa to delo po pet dolarjev na dan In eno buteljko žganja na teden. Tako, so ti belopoitnikl gonili domačina It enega kota v drugega, dokler niso bili domačini upehanijn obkoljeni. Tukaj to jih strualt, da so umirali od glada 14 nanje streljali, kadar so katea^E» videli, Jto je la-kota itorOa svoje delo. so ujeli poglavarja In kakšnih petdeset njegovih podpornikov. Te so težko uklonili In pometali v zapore. Zdaj ip, domačini ne bodo več upirali, kadar bo še kdo prišel pobirati davek. NI jih teč. Mrtvi so, ali eo pe v temnicah. Drugim, bo pa ostalo v spominu, da je maščevanje belopoltnlh gospodarjev strašno In silno. Dela drugega ni na otoku rasen tega» ki ga daje tvrdka sa itdelovaaje mila. In Še ta je domačinom plačevala po par centov na teden Dokler belopoltnlkJ niso osrečili domačinov s svojo clvlllzacl jo, so domačini .Živeli v tedo-voljnoeti. Za vse jf bilo vsega doeti. Odkar so belopoltaJk! jim zaniDodiriiL ata Aia sreča la zadovotjaoft, v goste so pe dobi II trpljenje la žsloat Rim. 21 dec. ~ Papežev ofi-cijelni organ "Oaaervatore Romano" je sačel kampanjo ta Intervencijo velesil v prid katoli »Id cerkvi v Mehiki in Kitaj tki. Papežki list naananjt da objavi dolgo vrsto pisem katoliških duhovnov v Mehiki In Ki-tajski; U pisma — ki slikajo dosdevno mučenje in pobijanje duhovnov in nun — imajo biti ponatianjena v vaeh katdllšklh listih po vsem svetu, obenem k» imajo listi nalptfo drezati "krščanske narode," da se zdramijo In Intervenirajo. Waaktngtoa, D. C. — "Na rodni avet katoliških žena ^ Združenih državah" je 87, t. m. adraslral platno na predsednika Cooiidga t apelom, naj na kak način pove javnoetl, kaj mlall o "nekržčansklh in neoivilisiranih peraekucijah Calleeove vladi napram katoličanom v Mehiki." Katoliške žene eo presenečene, ker ee naša vlada na igane radi teh "pereekucij," pač pa — ka-|kor je pokaial Uadbtffhov pa-let — neprestano pofftags Calls-su utrjevati njegovo pdStte» moč na jredvešer predsedniških Volitev v Mehiki. . lMlMfftMz«MpU ¥ «lavkl Z IE oKoseaN Llndberjgh ušiva kredit, da je trinad mir. Mehiška zborni-ea enBNaenile takoa. Predsednik Cpolldge odpravi embargo na oraftje In letala., Mexico City, 28. dec. Me-hiški kongres Je snočl soglasno sprejel amendment k petro-lejakemu lo semljlščnemu zakonu, ki ga je bil priporočil pred sedntyc Calles. Zbornica je čr-tala dva točki, kateri je vlada Združenih držav smatrala kot retroaktivni in konfiskatoričnl radi teh točk jt bil nepretUni konflikt med vladama v Waah Ing tonu In Mexloo City ju zadnjih pacJet. Mehiški takon, ka kor je .idaj popravljen, ne zahteva val, da morajo Iftosemaki lastniki oljnih vrelcev, ki so pridobili welte pred 1, majem 1917, tamenjgti svoje lastnin-sks praaiee %a ftOletne Sconce-sijs. Amerlžki petrolejeki ma-gnitje te bodo s tem sadovoljil In konflikt t mehlžko vlado adaj paaaaha» -: Mehiški Usti pižejo, ds Lidbevgh, "poslanik dobre vo-Ije," s tvojim poletom v Mehl-ko, največ pripomogel k miru in notomutjrijetoljttvu med Ameriko in Kehlko. t Zbondea Je tudi tldftUla. da Jgehlka. kupi Pordov aaroplan, v irem je Lindbergliova mat dospela* Mexloo City* In fa po* stavi v mu tej. Lindbergh poleti STBVv—NUMBER 806 Haartlov agaal slapar, ■fezjavlla nova prlia Avila je Že star msAetar a po* narejenimi dokumenti, je ta-javil oljni Inženir pred eenat-nlm odsekom. 1 Waahlngton, D. C. — Senatni odaek, ki preiskuje Hearstove dokumente o "mehiški sarotl," je v torek obnovil zaaližanje prič. Zasllžana Je bila nova priča, Frank Y. McLaughlin, a-merlškl civilni lnžernir v Mexico Cltyju, Priča je povedala, da mu je Miguel Avila — ki je prodal ''Hsarstu dokumente dobro man, kajti tudi njemu je prodal kakih dvajset aH tride. sat ničvrednih paplrjov. Mod temi papirji je bil tudi faltlfi-kat it ameriškega poelanlštva v Mexico Cltyju. McLaughlin je dejal, da je A« vila prišel k njemu ln mu po-plsmo it potlaništva, v ksteram Je bilo rečeno, da on (McLaughlin) dobi natančne Informacijo, kaj sta gotorila državni tajnik Kellogg in bivši poslanik Shcfflald, ko Je sadiki posetll Washington — ako plača 910,000. Piamo nI bilo podpi- Carigrad, 21 dat. — Velika Mereča te je pripetila v ponde» Ijek na Marmoreaekem morju. Dva Ufika pamlka sU koHdl- New York, N, Y. — «Uvka snažiloev oken je trajala žtlrl najst tednov. Podjetniki to bili itredno trmoglavi, a tik pred Božičem eo morali odneha* ki \ Podjetniki bodo morali ratpu Itltl svojo unijo* ki to jo ustanovili s namenom, da uničijo pravo * delavsko, organltacijo Delavni čaa 44 ur v tednu Ostane, Tedenska mesda pa bo |4fi Podjetniki to ponujali viš ur v tednu In nižjo mesdo. Cezurno delo te oškodi t dvojno metdo. Osem pratnlkov v letu se plača. Priiadetlh je približna tisoč delavcev. Pogodbo Je podpisala podjetniška organizacija. Ta-kozvaal neodvisni podjetniki bodo morali podpisati pogodbo, če ne bodo pe podjetniki lahko sami snežili t okna in offravlJaJI vratolomno delo. Mejniki so vsčkrat napadli pikete. Tudi policija je Aretirala več plketov. Ampak vae to ni moglo upognlti atavkarjev. Ostali so solidarni, dokler niso podjetniki podpisali predM*nlh| zahtev. Delavci so bili Itredno veseli zmage, ker Je prišla tik PODJETNIŠKI POIZKUS HK NI OBNBH1L, i m no umi niso nas vali t aetNilJšklaU i aérate- sano, toda Avila mu je povedal, da ga je piski Arthur Bliss Lañe, prvi tajnik poslanstva. Kasneje se Je Inženir prepričal, da al Lene nikdar pital dotlšnega vkm* Avila ni bil navtoč pri taali-lfvanju v torek, dasl Je. bil po-klican, da mora priti pred senatni odié. HtKlarJI io ga nekaj «asa iskali« a ko ga ni bilo nikjer, Ja bilo nedaljno zaslišanje odfodeno do 4. januarja. 1 iHa^i_ K C. - Administrativni Vogl v Washlngto-nu so telo aadovoljnl s sklepom mehiška, tbornlce, ki Je modlfi-cifala mehiški oljni takon. a tem aklepom še niso .odstranjena vse mrki ta popolni mir med deželam^, Je pa v< tega cilja, največji ta časa Cal-leseve vlade Predtidnlk Coolidgi je dal ve-deti, da v najkrajšem času odpravi smbargo na izvoz orožji in bojnih letal v Mehiko, a tem bo dal mehiški yladl priliko, da ti lahka hitro 'nabavi potrebnih bojnih ureditev ta potiačenje trenjih vstaj. print krivda DEKLI, VZDRŽANO P« ZlV IJKNJU Z UMETNIM DIMA NJKM, UMKLO, Borba, da te je ohrani pri šiv Ijenja, je trajala S7 dal. Caaten, 10, « Batter Coal kom penija je napravila poizkus obratovati tvoj premogovnik t neorgsnlzirsnlml rudarji. Ku-darjl eo odgovorili, da as bodo delali po mezdni >9*1 izza leta ml Kom penija je kmalu rele v megli in edaa se je po-1 spoznala, da so njene pritade-graznil t paaažirji ln mor- vanje «aetonj, pe Je laprU pr.-narjl. flaido 40 oeeb je bilo re- mogovnlk, kajti v kraju, v kaU-šenfli. ram so rudarji 100-odstotno or ganizirani, osUnejo take reči le pobožaš želje podjetnikov. toa 2*,miti avtev New . York. "Motor Magazine" poroča, da be registrars motornih vozil v začetku leU Chlcego. — Btevllo žrtev le-U^VokataU de je »J*.1M tošnjsga-božičnega šnopsa js že kat v glh ee še bori t smrtjo v bol 4 nišnieah. - Neb., 28. dec. — Dol-gotrajna borba, da se reši šiv IJenJe l«-letnl Alml Overgard, kateri m skušali rešiti življenje t umetnim dihanjem skozi 87 dni, je fcpšala včeraj. Dekle je umrlo ^uftraj In je bila pri ta* vesti do.konča. Smrtjo končala borbo, v kateri SO sorodniki 1n< prijatelji pomagali dan ln noč pri umetnem dianJu t tem, da to jI dvigali roke in stiskaU telo. Pri Um delu to vztrajali do tadnje-gs trenutka. Dekle al vedelo, da se JI bliža smrt In Uetl, ki so biU zraven, jI niso hoteli povedati. Pred petimi tedni je bila Al-ma peaallflrana. Njena sestra, ki je zbolsls ob istem čaeu, je okrevala. " i i.* * HMt belelkov ae je v tem leta zdravila v okrajni belnlAalrl. Chicegb. — Anton Cermak, predeednik okrajnega odbora, je izdel MtatlsUko o bolnikih, ki so ss zdravili v tem letu v okrajni bolnici, V teku lete Je Itflo sprejetih 8Mtt bolnikov, povprečno IJ88 ne dan. Med bolniki je bilo veliko število bivših vojakov, ki eo bili poškodovenl v svetovni vojni. Alkoholičnlh slučajev je bilo 1,180. bo aa omiljeno Km» * ambicija ja bHa, da hI bil pridigar. Loe Aegelee,» CaL—WiUlam E, Hickman, ki Je pritnal, da I, zadavil ln potem raako-12-letno Marian Parker, je V tori'k pripeljan prwi sodnika C. P. Hardyja, da se formalno itjavl o krivdi ali nekrlv-dl. Sodnik Jo zadovb odložil na Šitrtsk, ko Ji distriktnl pravd-alk prejel veet it Kanaaa City-Ja. da «Je Hickmanova mati najela odvetnika, ki je zdaj na potu v Los Angeles. Nesrečni mladenič Je Itjtvll, da pritni krivdo na teli Črti, prosil pe bo ta milejšo kasen, ta dosmrtno Ječo. V ta namen se poslužl taktike Leopolds in Loeba, ki sta pritnala krivdo in potem ušla smrtni kazni. V tvojem zagovoru bo vsekakor trdil, de nI bil pri zdravi pamoti, ko Js Uvršll strašni čin. V iitgovoru z reporterji1 med čakanjem na sodnika je Hlck«, man povedal, de njegove ambicija Js bils pred nekaj leti. da bi postal protestantski pridigar. V zaporu js hotel že tretjič poskusiti s samomorom, toda straža, ki je t nJim. Jo preprečila njegovo nakano. ' mmtmmmmmmrnm . , » Bolnica skočila a šotrtega nad« gtropjs ln ae ubila. Chicago. — Louise R. Amd, stfenografinjs pri Chieago * Northwestern železnici, Je v te-rek skočila skoti okno četrtega nadtiropje Evanston bolnišnleo ln še ubile. Priliko ta samomor Je porabile, ko jo je bolniška strežnice pustila semo v sobi ta par minut Ustrelil brata a peške, ki je je deMI kot božično derib. St. Louis, Mo., 88. dec. — Joseph Kaxlo je v pondeljek po nesreči ustrelil svojoga 7-letnega bratca a puško, ki jo Je dobil v dar o božiču. Bandit eatnrtjen. Blomington. 111., 28. Cellev PoU je bil včeraj W I Jan, ko je skušel oropetl tukajšnji Butler hotel. Per ur poena, je je umri v bolnišnici. PROSVETA lastnika flotknsu waiow»» roppomi nmm jmm mM. ^MOuTlI ' ' "BMM Obletnica sdd Staro leto jemlje slovo in pojsv novec« let« je tukaj.' Ker «no ^ eb koncu stsregs leta, tudi lahko pogledamo nazaj v zgodovino » in Oeere stjs na me» m Me, m en me» ™ leU( ^ storili dobre- ge in kftj smo storili slabega. Heveda gledati bomo morali, de kur lino storili slabega, d* se mu v prihodnje» letu izognemo. Ob novem letu bo minilo kto> odkar je naša naielbine triumfi-rala, kana je dogodil veliki i»-jnv zgodovinskega pomena za Blovenc* tukaj fn Hrom Amerike, ko je bil otvorjen drugi naj? lepši Dom med ameriškimi Slovenci- Poteklo je že leto, odkar huio dali duška svojim zmagam TftOS VBTA*| J b ji ww h t b n * b n ** tte aiersee MaHwjlfwfPi OvMikr the t United 8U*ee (eaeept Cbteage) aad farda» countrM «9J» P« w tfl wpmutbp Dete» v oklepaju n. pr. (Nov. S0-1M7) polog rtkfi de vam jes tom ne naslovu BEDA MED STAVKUJOCIMI RUDARJI NA POLJU MEHKEGA PREMOGA JE STRAŠNA. . O tem govore dejstva Iz rudarskih naselbin. "P* n eo nam èe od ga leta. Samo oni n«« bi morali privabiti ta dan v dvorano. Po* S. N. P. J. ne skrbi le za podporo bolnih, ne izplačuje le posmrtnine dedičem za svojimi člani, ne skrbi le za duševno in kulturno povzdigo svojih članov, ne pojasnjuje le svojim članom, kaj je demokracija in kako se je treba delavstvu bojevati, da delavstvo izboljša svoje gmotne razmere in da se gospodarske razmere v človeški družbi tako izpopolnijo, da ¿o človeško življenje res človeško življenje in se sedanja, človeška družba, v kateri se ljudje koljejo in bijejo med seboj zaradi materijalnih interesov kot divje zveri, izpremeni v človeško družbo, v kateri ne bodeta besedi brat ali bestra samo fraza, kot to vidimo v sedanji človeški družbi, ampak ona tudi ne zapusti svojih bratov in sester, kad«* se v sedanji človeški družbi Odigravajo gigantični boji za izboljšanje gmotnega j>pložaja delavstva. Z drugimi besedami to pomeni, da ona izvaja to tudi praktično, kar uči. Eden izmed njenih članov je pregledal polo^j med rudarji v pittsburškem stavkovnem okraju in sporočil, kakšne bedne razmere so tam* Drug član je obiskal ta» kozvano centralno PennsUvanijo, da se dobi prava slika o celem položaju v tej državi. Njegovo poročilo ni le podučno za sedanjost in bodočnost, ampak opominja one brate in sestre, ki niso prizadeti vsled rudarske stavke, da morajo storiti veliko več, da se omili strašna beda, v kateri j« nahajajo naši bratje in sestre ne zaradi njih kriv , ampak po volji onega razreda, kfl|stuje sredstva, ¿a blagovno produkcijo in distribucijo ter naravne zak|pde. V enem kraju se je zbral ves društveni odbor in nekaj članov. Ti so pojasnili zastopniku S. N. P. J., da delajo dolg, kjer morejo. Ako ne dobe posojila, sta glad in beda še silnejša. Prizadeti so tudj slovenski mali trgovci. Dva taka trgovca sta skoraj na robu propada. V neki drugi naselbini so bratje v boju za izboljšanje gmotnega položaja že skoraj leto dni. Najprvo so bili izprti, na to so zastavkaii. Ko je zastopnik pojasnil,* zakaj je prišel v naselbino, je zavladalo veselje med njimi. Rekli so: "Vedeli smo, da naa 8. N. P. J. ne zapusti." Zastopnik je vprašal, kateri član je najbolj reven in podpore potreben. Dobil je pojasnilo, da vsi, rasen dveh, in če kdo dobi dolar, tedaj je dolar vseh in ne samo onega, ki ga je prejel. Druga naselbina je nekoliko boljša. V nji žive veči noma starejši ljudje. Tu lastujejo svoje domove in po par akrov sveta. Starejši farmarijo, mlajši so pa odšli v industrijske kraje za delom. Zopet druga naselbina se nahaja visoko gori v hri bih. V nji je prava sibirska zima. Bratje na stavki pr». bivajo v raztrganih in razbitih bajtah, v katere ima mraja burja vstop od vseh strani. Nekatere družine so brez vsakih življenskih sredstev. Otroci raztrgani, bosi in napol nagi So družine, ki imajo po pet do šest otrok. Nekateri slučaji so dokaz izredno velike požrtvovalnosti. Vsled stavke je prizadeta tudi družina z dvanajstimi otroci. Ode in starejši sin sta odšla na antracitno polje pogledat, ako dobita delo. Družina prebiva v razbiti bajti v nekem jarku. Tako se vrste slik* drugo za drugo v stavkovnem okraju. Te slike se dajo opisati splošno s temi besedami: "Potrebni ao hitre pomoči. Organizirajte pomožno akcijo.'' Bratje in sestre! Kjer Ae ni organizirana pomožna akcija, jo organizirajmo takoj. Naši bratje in sestre v potrebi nas kličejo na pomoč. V naselbini, v kateri je samo eno društvo, lahko to društvo samo organizira prostovoljno pomožno akcijo. Vsak še tako majhen dar bo stavkarjem dobrodošel. Nič ne odlašajmo s pomožno akcijo, kajti to, kar storimo lahko danes, ne odložimo do jutri, ampak lotimo se takoj dela. Položaj naših bratov atavkarjev je kritičen in vsako odlašanje pomeni zanje večjo bedo in večje trpljenje. Nekatere naselbine so že organizirale pomožno akcijo in te naselbine naj bodo nam mm za zgled in posnemanja vredne. na trudapolnem delu, da smo prišli do tega. kar imamo danes, to j«, svoj dom, v katerem se •hajamo ne le ob tednu, pač pa je življenj« v nJem dnevno. Lahko trdim» da Slovenci, ker imamo sedaj dom v svoji sredi, sme se razvili v tem letu bolj kot prejšnja leta. Dom je na! vir vsega rssvoja na društvenem polju. Ustanovila so se nova društva, pripnda- C\ 4 k različnim organizacijam, dvomim alte ne bi imeli doma, bi tega zaenkrat ne mogli pokazati. Pripomniti je treba, da odkar imamo Dom, je pričela naša mfaithf bolj poflešatl naše dmštveoe in kulturne priredbe, kar bi obratno bilo težko. Mladina ae bi kar razgubila in ne bi imela sa naa nikakšnega pomena. Tako pa smo Jo nekaj še pridobili za naše Ideje in Jo ohranili nekaj tudi za duševni razvoj. Bodočnost bo v tem bi-Iježila še boljše uspehe. Sicer pa je žalostno, da se vedno allši, "da od naše mladine ni za pričakovati veliko/' To je napačno. Naša mladina je pokazala to leto, da je podvržena razvoju in napredku. Pripomniti je, da so to še njih mlada leta, v katerih smo bili ml nekdaj in da je še vedno na mestu pregovor: "rolaet je norost". Namesto kriti&att mladino, bi bilo bolje podučiti jo in ji pokazati boljša pota. So ljudje, k} radi kritizirajo in tako jemljejo veselje mlajšim za nadaljno delo. Bolj fte bi bilo* da se bi tu pa um v slučajih "pregreške' zamižalo ter da ae bi jim povedalo na lep način. Naša mladina je naša nada bodočnosti. Kol sem že rekel, nam je bil SND potreben, da smo mladino obdržali sa naše ideje. fV bodoče moramo gledati, da pridobimo še o-atale nafte mladeniče in mladen ke. Mi pa moramo biti napram mladini malo drugačni kot 'al nekateri' predstavljajo. Dne 1. In 2. jan. se vrši proslava obletnice otvoritve SDD Direktor i j SDD je ta dva dneva določil, da se proslavi obletnico na primeren način. Prihodnje leto moramo podvzetl korake bolj tolerantnega stališča kot tem letu. Pod vzeti moramo korake, ki bodo reanično koristni. Opustiti moramo ono ignoranco sovražnosti eden napram drugemu, zavedati ae moramo, da kot člani smo vsi enaki ne oziraje se, kaj sem jat od zunaj in ka, si ti. Naši skupili interesi naj bodo vsem pred očmi, da SDt Je last društev, katerih, člani smo mi, in je tako Ust celokupnega naroda, rojakov, kateri vedno želijo biU aktivni v tem pokretu. Opustiti moramo ti sto grdo mržnjo radi prepričan in mnenje, češ: "Ker si ti u-mislil idejo, ne bom sodeloval itd." Ne ozirajmo ae, kot a že omenil, kaj si ti ali jas izven tega delovanja To naj bodo naše oaebne zadeve. Pri ustanovi kot je 8DD v mojih očeh, ee ne bi smele upoštevati oaebnih malenkosti. ^ Da se v bodoče želimo poboljšati. pokažimo ponovno dne 1. in 2. januarja, ln poeetlmo priredbi. Program bo nekaj posebnega. Mimogrede naj ga omenim le površno. Popoldne ob 2. uri. to je na Noto leto, bo prirejen koncert, v katerem bodo sodelovale naše aloveneke moči it Clevetanda. Imeli bomo ree-ne godbene točka, aotoepeve, dvoepev«. naa top naših mladih, da pokažejo, kaj se ae naučili, itd! Zvečer bo prirejen banket, prlčetek ob 7:80 zvečer. V sv-dltoriju bo ples, pri katerem bo PtO«VW fpdbal t nm^mmmmm^mmmmrn ki vem, da niae dobili še nikak-ine podpore« flpzmere ao ta*e,4e je obupati. Poštene« dela ni, sredstev za prehrano tudi ne. A Hvirala fpdbe "BlfT. JWe-jek, drugi dan ob 2. nastop* Slovenski Sokol iz Clevelaadi* $do rad ne vidi nastopa naših mladih, čvrstih, elastičnih £ekol je tukaj precej ljudi dobilo državljanske pravici, med njimi tudi 5 Slovencev. Vseh skupaj ostalih narodnosti pa okrog 150. Toda nikjer ni bilo opaziti toliko sovraštva kot ravno med nami Slovenci. Neki zagrizeni rojak je delal največje aovraštvo a tem da je mialil preprečiti, dobitev državljanskih pravic petim rojakom. ki bi imeli postati držav ljani že pred letom. Takrat se mu je posrečila ta nakana. Ta človek jf vae storil tudi dne 22. decembra ter migal z glavo in jezikom, pa vae n t nič pomagalo. Rojaki in rc^akinje pa naj v bodoče takšnemu rojaku obrnejo hrbet, ker kdor kaj takšnega dela, je dušeynt revež. * Dne 17. septembra sem bila operirana za notranje nerede v West Frankfort bolnišnici. Moram se prav lepo zahvaliti članom in članicam društva in rojakom in rojakinjam, ki niso dlani jednote, ker ao me večkrat obiskali v bolnišnici. H vala vsem skupaj! Veselo Novo leto vsemu član- Dom. Torej smo dolžni, da jih v soboto posetimo. Na veselo svidenje v SDD dne 1. in 2. januarja! Vabi direktorij SUD. Za pripravljelni in reklam n odbor. — Joe. F. Dum. Bedno atanje etavktfjev. Boatleyville, Pa. — k te naselbine se tudi malo sli!(v jav noeti. V naselbini naa j? malo Slovencev in še ti smo peeziran in zaničev4ni od drugih prodov ker niamo v premoči. Na štrajku smo že od aprila meseca. Po* leti smo ae Ukvarjali t delom tu pa tam na kakšni cesti, da smo ae preživeli. Ali zdaj v tirni ae nahajamo prav v kritičnem položaju, brat sredstev. Dragi čitatelji, bratje in sestre, darovalci sa štrajkarje Nismo vsi enako prizadeti. To vam povečam kot Je v reenici Na egl strani žive štrajkarji izobilju, jim ne manjka ničesar. Ti so organitstorjl in drugi pod-repniki, ki niso |e penija plačali v U. M. W. of Ah in tudi nl nikdar niso bili, pa vseeno podporo dobijo. Dobijo tudi tak ini "siromaki." ki imajo tvoje domove tn še v banki a do 7 tisoč dolarjev. Ddnes, prav ko to pišem, je bil "handle day," kot ga tukaj nazivan*. Ko ao bil vaši darovi rasdeljenl, je bilo doeti oporekanja in prišlo je malone do pretepa. Nekateri so dejali, da eo same cunje Cenjen darovalci, sločite vaše suknje in vaše boljše obleke in eetite globoko v žep, pa še jim ne boete ustregli. > Na drugi strani sme mi trpini, nekateri spadamo tudt k 3N-PJ. a nihče naa ne poena. Jas sem že 9 mesecev na Štrajku, i lan unije že IS let. la štrajk v Westmoreland okraju, asm plačeval redno evoje prispevke, bil sem a prošnjo že Štirikrat da mi kaj pomomjo. ali vaakekrat sem bil odbit, tako da aieam dobil niti centa. Se prisiljen sem bil prositi ta meesment is Izrednega J«. Pb^batvUJiM Ljubljana, 8. dec. 1927. — Na Miklavžev večer je prišel moj morostarski prijatelj luneiii na. razgovor. Doma je bilo pa oba- t ¥ T ma preveč tiho na t*k vščer in ^ ^ ^ i><" - — Gertrude Medižer. POmoš sUvHujoèim radarjem West Dnlnth, Minn— Prigib-no pošiljam vsoto $29.02, katero vporabite ali pošljite na pristoj no mest^ sa etavkarje v premogovnih okrožjih. Darovali so sledeči: Društvo MLoo Tolstoj" it MS SNPJ 110. Od to vsoto, ki jo jo darovalo druitvo, mora po sklopu društva iti •ft sa eoloradsks stovkarje. ostalih |C pa sa drug«- Daljo so darovali slodoêi «Uni in članico na soji društva "Uo Tolstoj" Sobastjan Popol $8; po en dollar: se stoo Radasovich in Bortch ter bratjo J. Dobstak, J. Jurssieh, E. Balieh. J. Kobi, Pr. Truden, N. Drasanovieh, J. Struksl in M. Krulac; Peto Vranosieh Me; po BOe: J. Borich st., J. Jerina, K. Oerlovich, Ana Devcich, John Ivaae si, John Pikush st, ses. Krall, Ant. Gsjak, J. Bortch ml. in Matt Kiepkh ; po Ste: Pr. Stritar, A. Blatnik, Pr. Rot, sestre Boben, Paujan in OMak.—Skupna vsota M9.02. Vsota darovalcev, to je $29.02, se razdeli tako, da bo šlo propor-Čn9 za Ohijo, Pennsylvanijo in W» Virgin i jo. To vsoto sem nabral na društveni seji. Sem tudi v odboru organiziranega delavstva za Duluth in delujem to, da se bo nabralo čim več mogoče.—John Kobi, 208 So. 62 ave., W. Duluth, Minn. KAJ JE TO? T'... j>ul ^L. Is nekega francoekega lista poenemamo naslednje ljubke definicije dečkov in deklic, ki Še ne hodijo v šolo. Raj je dež? — Dež je, kadar m šipe jokajo. Kaj Je brsevlak? — Vlak, ki pride hitro, zelo hitro, kakor za- fajmoštrov cviček. Prijatelj je nekaj časa molčal, počasi pa jo zine: "Pojdiva naprej. 'Fajmo-štra' že zapuščaip" ... In udari la sva jo h - "kaplanu", dobrih šest do sedem hiš naprej. Pri "Kaplanu" je bilo bolj živahno. "Vidi se, da so kaplani bolj v modi," jo zinem. Mojemu prijatelju pa tudi ni bHo všeč, in kmalu sva plačala ter vstala; "kam par "H Kolovratarju." In že sva bila pri Sentklavžu in emuk h Kolovratarju. B, tu je bilo veselo. Vae polno m cviček pa kranjske klobase ... Miza gospode polna, mize navadnih ljudi polne, vse polno, komaj sva dobila prostora Dobro vino in mastna podloga je vzbudila mojega Moroetarja, da se mu je razvezal jezik. — "Ti...,' me je dregnil a komolcem. "Ti . . . Včasih me i-ma, da bi jo kar v Ameriko popihal." (Pogledal sem ga, poštenega moža iz ljubljanske okolice, ki je bil zmirej dober domoljub, ki je bil nesrečen, če ni videl vsak dan Golovca in Krima. — 'Ti, in Amerika?" sem se začudil. "Ja, veš, oni dan sem govori z enim, ki je bil v Ameriki iti ta mi je pripovedoval, da "ga" A meričani doma stiakajo. Potem "ga" imajo ta pravega, ne pa tako kot pri nas, ko moraš daleč od moroeta h Kolovratarju, če Češ pošteno kapljo . . In fx>-molčal je zopet. Zasmejal sem se mu, gaipo-teftal po lfcmenlh: "To pe to" .. . fei zdaj, ko sedi doma in
    zno ^a tedensko izdajo Proevete. Oddan je bil na pošto v Cleveiand u šele dne 27. dec ob 2. popoldne. Pozdrav! Kaj Je heaaveet? — Kadar je kdo nekoliko mrtev. Kaj je BMvrica?—Božja skle-dica sa barve. Kdo je MeMar? — Čuden go-spod. ki noai okna na hrbtu, kadar m isprehaja. Kaj ae koprive? — Bolhe v podobi raatlin. Kaj je eavft? (svetniška gio-rija)? —Klobuk, ki si ga ae, kdor hoče v nebesa. POvodeaj v LonlaiaaL New Iberia, La^ 28. dec. Nad ISO družin bo ostalo brez doma vsled poplave reke Atcha-fslajra, ki je preatopUa avoje bregove v dolinah blizu Cpera-more, La. m Ivaa Molek: Dragi dan zjntraj. Ameriški dnevniki, ki so zr življenja, so se iaH. Imeli so običajna poročila I »rih in drugih nekrscan-skih činih širom ,4God's country" — ta poročila pa so lepo sendvi-čali mod sentimentalne božične pridige, odlomke iz evangelijev m fotografije "usmUjenih Sama- sklenila sva pogledat v goetjlno. Toda kam? Kar jo zine moj prijatelj: "Pojdiva k 'Pajmoštru" "Prav," in mshniU sva jo čez flt^-kajnarski most za vodo mimo Prešernovega spomenika, v T-^oTe tudi Umà^gtL. ty*0*' • košarami jedil, ki Skoro sama sva bila in sjnebtU bile razdeljene me<1 ^^ ljudi. Dobri, krščanski odjemalci ioltega Uska so bili vsekakor zal dovoijni. Saj je bilo vse pocu-1 ►raPp. Ogabni detajli umora v (¿os Angelesu so morda pregrobi tudi za železen želodec, če pa je takoj zraven debelo tiskan krik | o tisočakih in atotisočakih, ki so htii darovani za "bogato božično kosilo" množicam revne dece, za katese je bila najeta največja dvorana v mestu, se navsezadnje vee skupaj lepo čita ... Ki-vest je bila pomirjena. Nič ne de, če je bila med pogoščeno siročadjo armada poten-cijalnih morilcev, o katerih bodo božične številke pisale čez par let in sendvičale ogabno vest med nove slike "božičnih koàal rie" . . . Kaj se krščanska vest brigal Blaga, krščanska vest, ki želi, da je na božični praznik vsakdo "dobre volje," je zadovoljno počivala v pondeljek zjutraj. Dolžnost je bila storjena: toliko in toliko tisočakov je kupilo toliko! in toliko košaric kruha in ldo-basic za bedno deco; toliko ^in toliko otrok je dobilo igrače; toliko in toliko delavcev je dobilo denarna darila ... Vse je bilo veselo in zadovoljno ... Najbolj pa vest .. Niso pa počivali dnevniki. Servirai! so sveže sendviče: novi umori na božič, novi samomori, nove tragedije v družinah, novi Škandali — vse je bilo kakor vse druge dni. "Božanska moč neba" ni dosegla zemlje. Ostala je nekje onkraj neba .. » 19 nm-an sa b rrmorja Konvencija ffltetlsi. Chicago. — Ameriški filoaofi imajo te dni svoj drugi kongres v Chicagu, Id *o trajal tri dni. Največ je veeiačHISčnUi profe-sorjev; dvajset univerz je represent ¡ranih. V Gorici je bilo podanih zo-pet nekaj prošenj za izpremem-bo priimkov. Kralj bo Cralli, PerhaveC Peruzzi, Kocjančič Ciciani, Komel CgmeUi, Fischer Pescatori, Cej Zej, Danevčič Da-nelli, Božič Boschi, Ctjan Ziani, Novotny Novoni, Golobič Colo-binl, Kolarčič Colaussi, Marin-čič Marini, Furlan Furlani, Cen-čič Cenci, Lutrnan Luciani, Ce-kovič Cecconi, Lorenzon Loren-zonij Gregorič Gregori, Markič Marchi, Batietič Battisti, Culiat Gugliatti, Kavs Causi, Jug Jnehi., Smrtna koea. V Kanalu je umrl Karel Angeli, bivii tamoS-nji župan in trgovec, katerega so Italijani kruto preganjali. Star je bil 54 let. V Gorici so pokopali 76-letnega Josipa Sar-doča, v dtandrežu pri Gorici posestnika Karla Lutmans. ki je dosegel starost 56 let, v Kobje-glavi na Krasu ao položili v grobnico zemeke osUnke 74-letne dobre žene Jožefe Abramove. Zal jen je kralja In ministrske ga predeednika sU podtaknila Italijana Butolo in Crapis iz vi-demske province Slovencu Josipu Žagarju na Žagi in ga spremila pred goriško sodišče Italijana stf pridrla ponoči pijana v bratovo hišo in se Um obnašala skrajno surovo ln nadlegovala tU tudi njegovo ženo. Žagar je prihHel na pomoTVatu Orožnikov ni bilo nikjer. Priilo je tudi do spopada. Žagar je govoril pred sodniki odločno, tako da ao moraH dobiti prepričanje, da videmska ItaMjans grdo Isie-ta in sta si izmislila taljenje s hudobnim namenom, ds spravi-ta 8k*enea v oster dolgotrsjen zapor. Žagar je služil zvesto v italijanski vojski. Se! je bratu na pomoč proti nasilneži a Predsednik sodišča je rtke! Its-Ujanoma: nukor divja žival Seveda ste vaju lahko nsbils. č* je eden izmed vaju silil k U-girjevi flenir Žagar je bil o-Dobri njegov ^ f vlom r sjr- v njej ter ČETRTEK, 29. Vesti iz Jugoslavije [TBO Z ŽUPANOM MESTA M LJUBLJANE? (Izvirno.) k inbliana, 9. decembra. Že več iren^edendnijeminUo,od- obdinski odborniki isvo-rw župana dr. Vinko £ca, Jata V L j ubijam in Jo*eta ^a za njegovega namestnika, Uih Po^ov 4e vedno mata lla. Klerikalna manjiina je ¡Tj izvolitvi dr. Puca ogor-o protestirala proti iivoiitvi, da ima dr. Dinko Puc na ii neke baje nepoštene afere lovensko banke.' Ta gonja t novoizvoljenemu županu je -U "larifari", ki ima proso-, namen dr. Dinko Puca, ki je ooatojen demokrat in libara-[Spodriniti iz tegs mesta in Lti na ljubljanskem mfrgis-u kerikalen komiaarijat in s izročiti Ljubljano klerikal-„ v ekaploatacijo. ' pravno so klerikalci jako retni ljudje, kar ae jim mora inati, pri tej svoji <*on# so pa vendar zelo polomili. Dobroti ljubljanskemu iupanu, seveda še ni potrjen (nota begaj so klerikalci na vladi!) postavljena na čisto napačno povsem neupravičeno podla-tako, da se je naredila dr. D. cu prav grda krivica. Kleri-ci pa so seveda doživeli mo-no blamažo, t*ko, da z njiho-gonjo za enkrat bržkone ne nič. Nepotrjeni ljubljanski župan namreč v "Slovenskem.naro-■in v "Jutru" pojasnil skrlv-ttsvoje "afere" in dokaial, "afero", katere prav za v ni, ker je le posledica mrž-I proti'dr. Pucu, ni prav nič ileten. In dr. Dinko Puc bo ■te "afere" iskal zaki vladi tudi slovenski kle-Ici. Ljubljana nima že tri le-«vojega župana, ko ga izvoli, I» ne pot rde, ker ni "pravi." uda milijo v Beogradu, da se fc Slovenci in tudi tisti 'kulr fni' Slovenci v Ljubljani *po-*tati' h komisarjem. 8icer pa klerikalci kot demokratje poduki v izvajanju svojih P*nih metod. Vsi so nede-rat m >ii. Ce so na vladi libe-|je komisar na ljublianskem rtu liberalec, če so na vladi Phld je komiaar zopet nji-■•omiAljenik. Obe stranki pa 1 «vojim komisarjem seveda ¡»oljni. vne izgleda s potrditvi- Jubljaimkega župana Puea |v hitrem času bržkone ne H Klerikalci že vedo zakaj. * šlo drugače, bomo pa Ljubljani res še imeli volitve v občinski svet. Ta- * »*> Koljufalo, kolikor se »dal«. Klerikalci bodo za en **ratičeu čin na. boljšem od r*tov. In tudi to nekaj Bodo delavci vsaj enkrat Mali, da so meščanske F* VNf «'neke in da je vaem strankam le za la-■J^roblt, ne pa sa dobro-»P"-no«ti. Ce pa bodo to da-■ "Poznall in vsi oni davko-ki a« danes it ped '^«m tabora», ae pa bo ij*n» lahko postavila s — »kim tupanom. nejše zavetje, za zamrežena okna ljubljanskih zaporov, kjer ga bodo tudi sodili in mu naioiili zasluženo pokoro. Obupani dru-Žinici in vsemu okolliču pa se ja danes gotovo odvalil težak kamen skrbi, ker so se za Valen-tinom Permetom že zaprla težka vrata ljubljanske jetnišnke. Smrtna keaa. V celjski javni bolnici je umrla v 65 letu starosti Neža Črešnjar, zasgbnica iz Ložnice pri Celju." Dne 10. t. m. je umrk v Aškerčevi ulici Gottfrieda Kullich, 72 let stara, žena kamnoseka v Celju. » " 11 Nove zmage socialistov. Pri občinskih volitvah v oko-lišu «Maribora je socialistično delavstvo izvojevalo nove zmage. Socialisti so sijajno zmagali dne 11. dec. v Studencih, kjer so dobili absolutno kontrolo v občini. Dobili so 563 glasov in 15 mandatov; vse nasprotne stranke skupaj so dobile 189 glasov in 6 mandatov.* Klerikalci so selo te-peni. Od'zadnjih skupščinskih volitev so socialisti napredovali za več kot sto glasov. — Nadalje so v Rušah dobili sooialiati in komunisti 9 mandatov. V Spodnji Polskavi imajo socialisti 5 mandatov. Strahovit dvojni ropankl «. mor. Dne 6. decembra so našli pred hišo posestnika Puelja v Dolini pri Tržiču Terezijo Puc-ljevo, Ženo posestnika Puelja, ležečo v potoku s prerezanim vratom. Ker je imela razne dru ge težke poškodbe po životu, so sosedje takoj uvideli, da gre za roparski umor. Našli so okna Pucljeve hiše zagrnjena in zadelana z odejami ter vrata zaklenjena. Morali so šiloma vdreti v hišo, kjer so našli posestni ka Puelja ležečega v mlaki krvi s strahovitimi ranami, zadanimi od sekire. Na glavi je imel Pu celj nataknjeno papirnato krono, O groznem roparskem urno-ru so sosedje takoj obvestili o-rožnike. Ti so natančno pregledali hllo'posestnika Puelja, zlasti pa sobo, kjer sta bila najbrže ilvržena oba umora hkrati. V sobi je bik) vserpohištyo razme-tano. Posebno razmetani sta bili tudi postelji, v katerih sta imela zakonca Pucelj shranjene svoje prihranke. Po mnenju sosedov sta imela prihranjenega de nar ja kakih 3000 Din. izkupiček za dva pramča in nekaj vina.1 Ta denar je izginil, prav tako ¿a tudi prstani in drugi rodbinski vrednostni predmeti. Po poizvedovanju in domnevi orožrflkov sta morilca dva klateža. MrtvašlMfclavo kuhal v loncu —Trbovlje, 10. decembra.—Lansko leto so se večkrat čule pritožbe J>roti raznim neznancem ki so ob nočnih urah stikali na farnem pokopaližču in "baje pre-kopavali grobove. Za govorice so se pričele z nima t i tudi oblasti, ki pa kljub vestni preiskavi ženo gotove smrti pod rokami lastnega moža. A mož se je zaklel vpričo vseh, da bo ob prvi priložnosti vsa njegova družina —mrtva. On hoče imeti denarja. Da ga je gosposka preklicala, so krivi edino žena in otroci. Ko ne bo več teh, bo sam gospod. _ Pri sosedovih so sprejeli na začasno bivanje uboge brezdom ce. V moževi odsotnosti se je splazila mati v hišo, da skuha sebi in otrokom boren grižljaj Le qekaj zelja je še bilo doma, edino, kar je ostalo družini mogle nič določenega ugo- preživljanje. * I toviti. Sestradana družinica si je Te dn| je nek Telefoto-grafija je izboljšala in setže praktično rabi.' Meteorologija.—V tem letu je bila znanost o vremenu prvič spliclrana v dobrobit človeštva. Ob času velike povodnji v Misl-slpišld dolini, so vremenoslovcl naprej napovedali katastrofo n opozdfill prebivalce pravočasno, naj se rešijo. Vremenfke postaje so se pomnožile, in postajajo vedno bolj koristanosne. Medklaa. — Medicinska veda ja obogatela s novimi zmagami neprestani borbi s boleznijo. Odkrit je bil bacil, ki povsroča trakomo na očeh. Drugo važno odkritje v tem letu je bilo v Phi-ladelphljl, kjtr ntr IHirsH revmatične vročice. Dr. Whita-ker v Bostonu > imel uspeh v skanju vzroka žolčnim kamnom Japonski zdravnik Je dognal, da odsotnost gotovega vitamina povzroča kamne v mehurju, obl-stlh In drugih notranjih organih. UJtravUpMčnl žarki in druge forme fotatairapije so zelo napredovale. Veliko je bilo dose-ženega v iskanju pravega sredstva za uničenje bacila jetike in raka. Dr. Pllta, i portugalski zdravnik, Je naznanil, da je odkril efektiven 'strum proti raku. Ogromen napredek je zaznamovati tadi na polju živilske kemije. - Agrikultura.—N a farmah znanstvenega kmetijetva In sadjarstva so letos dodali nove vrste sadežev in eočlvja, Izboljšali metode gnojenje in izvršen je bil prvi poskus pridelovanja kavčuka na jugu Združenih dr žav. Električno inženirstva»—Elek trotehnlka zaznamuje velik ns-pradek. V tem letu so električ ni spsrsti dobili svtomstično kontrolo, iznajdena je bila Know lesova cev, proces za električno spajanje železa in turbine, ki tečejo v vodikovi atmosferi; pojavil se Je večji stroj za električne lokomotive In ladje. Kiek trična sila se danes lahko trans-mitira na 600 milj daljave PotaciBfl)*'—Velik korak je bil storjen v izboljšanju filmske kamere, ki jemlje naravne barve. Amaterske kamere za filme so se silno razširile, »pojite* gramofona s kinematografom je porodila "govoreče slike," ki re-producirajo glas na robu filma —Novost v navadni fotogrsflj so avtomatične kamere, ki stoje v Javnih prostorih in vržejo celo vrsto slik, ako polotil norec im 29c v stroj. _ flhslsglfr " psiholoških laboratorijih sveta je bilo letos opaziti Izredno aktivnost. Profesor K L. TWndlke je gtl prvo lesttffo za mentalno mero. PrrJ nUnu» mogli r«*l gotovostjo, daje U ali U človek dvakrat bolj razumen kot drugi, danes pa to lahko ugotovimo s aparatom. Psiholog Spearman v Londonu je podal teorijo, katero podpira z matematičnim dokazom, da ljudje, ki imajo veliko zmožnost v gotovi stvari, so navadno sposobnejši tudi v drugih rečeh, ako se jih lotijo. Velik napredek so pokazala tudi opazovanja mentalnega Življenja pri živalih. Arhsoloftje« — Amerilke arheološke ekspedicije se ponašajo z dobrimi rezultati. Največje važnosti je delo ekspedicije pod vodstvom Oarnegiejevega instituta v Mehiki. Ta ekspe-diclja odkopava starodavno mesto Majancev Clčen leo v Yuca-tanu. Drugo ekspedioijo je poslal Smithsonian Institute v A-lasko In po severnosapadnem obrežju Amerike z namenom, da odkrije sledove preseljevanja pradavnih mongolskih ljudstev Is Aaije v Ameriko* Ohio 8tnte Historical Society in člkaška univerza odkrivata in raziskuje-ta stotere hribčke, ki so jih zgradili prazgodovinski ameriški redovr v Ohljski dolini. Velike važnosti je tudi delo ameriške ekspedicije v Egiptu in druge v Palestini. FMka. — Švicarski fizik Schroedinger je letos postavil novo teorijo glede mehanike atomov. Njegova teorija pojas njuje, zakaj ss navadna meha nika na ds aplicirati na sisteme atomskih dimenzij. Shroedin gar smatra, da edlnioe snovi, kot so elektroni, niso nič drugega kakor 'Valovni sistemi" kot so navadna svetloba In X-žarkl. Skosl vse leto so se nadaljevali intenzivni eksperimenti s atomi. Sir Ernest Rutherford je poro* čal o novem odkritju, ki se tiče atoma radioaktivnih kovin. On trdi, da so središča tega atoma tudi zgrajena po vzorcu oeplnč-i»«J i Radio,—S stališča poslušalca je bilo letoe toliko spremembe, da se je poenostavila frekvenca in zvezna vlada je na znanstven način oddellla valovne dolžine, kar znsčt, da je prišla stabilnost v umetnosti radia. 8 tehniška-gs stališča je radio letos toliko Izboljšan, da je prišel v navado UMEO MATEVŽ Starejši loVM. ki so svojčas lovili po neippdlrnih goščavah okoli Snežnika, edinih ostankih nekdanjih pragozdov na Krasu, se gotovo t^ominjajo starega gonjača In lovskega paznika Matevža Vrha v Loški dolini. Ta Matevž je veljal za najbolj iz-kulenega poznavalca gozda dn vsega, kar živi In raste v gozdu. Le če je k*j pripovedoval lz svojih doživljajev, je malo preveč pretiraval In se je zdelo čtidno celo lovcem. AH če je Matevž nekaj povedal, je bil sam prepričan, da "'je vse do plčice resnično, kar pripoveduje. Prišli so g«tje lz Ljubljane ns šneperško graščino. Sami lovci. In. kar le rado zgodi, pri zadnjem "haltli" po lovu so naprosili Matevža, naj jim kaj pove is svojih lovskih doživljajev. Matevž'vzame pipo lz ust, debelo pljune ia prične v božajo-čem, ribniški govorici podobnem ložkem dialekt^: "Nu, to mi boste gotovo verjeli, saj je natančno rti vse. tJrem po snegu — pred tremi leti je bilo — po lisičjem sledu. J'oldrugo uro grem po sledi, kar ti lisičja sled aalde ns cesto in se sgubl. Pri moj h ... .t zskol-i. Da ne bi zaklel prvič, vam ne bi motfel tega povedati. Tsm nekje je bila drvarska koča. Stopim vtnjo in hočem ia< kuriti. Zeblo p\e je, saj veste No vžigalic nisem imel, pa naj' dem v prazni koči staro krasilo. Krenem, krešem in še dvakršt zakolnem onega — no ja, rogat-ca zakolnem 1 fio zakolnem tretjič, se ml kresllo res užge, ali tedaj se odpfti vrata In notri stopi temen «oŠ. Prižgem pipo In pogledam natančnejže: bil je res sam rogatof. On pa se mirno vsede ns klop In prične: en sam gumblč kontrole In pa avtomatična električna sila, ki je spojena z električnimi žlesmi Aparati so dobili oblike visokih n lepo izdelanih fonografov. Povzdignila se Je kvaliteta programov In prekooceanska zveza e zelo narastla. Astronomija. — Zvezdoznancl beležijo mnogo važnih dogod kov. Odkrili/to sedem kometov, med katerimi so štirje novi. Nlcholson In Petlt sta dognala, da temperatura na luni se stre* io v i to menjat dvigne se do vra. išče in pade do stopinje utekočinjenega sraka. Premer Marta je bil nanovo in bolj natančno zmerjen. Izvedelo se je precej novega o atmoeferl na Veneri, Marsu, Jupitru In Saturnu. Zdaj postavljajo nove In velike teleskope v Južni Afriki, ki nedvomno pokažejo nove zanimivosti na južnem nebu. MeUlnritka. — Iznajdena je bila nova kovina, ki Je lahka kot alumin in trda kot jeklo. U U kovine se bodo gradili aeroplani. Storjene se bile dobre poskuš-nje >. no\o spojino iz železa In Jekla, ki ne žerjavi tako hitro. Kemija*—Letošnje novosti kemiji so: produclranje metanola iz vodnega plina, umetno izdelovanje petroleja in kavčuka (oboje iznajdeno v Nem'i JI), proces zmrznenja ogljenčeve kisline v hladilne (refrigeratorič-ne), s vrhe in u gašenje ognja, odkritje novih plinovlh snovi za aneetetlko (uspavanje), odkritje plinovlh snovi ze brzo dozorevanje sadje in žita Ur zelo mzšlrjeno proizvajanje umetne svile. U tabo, Matevži vraga! Kaj pa "Lepa reč s Res si priklical Imaš v ustih?" "Pipo, gospod vrag!" pravim jaz. ••pipa — a — kaj pa je to?" "Tobak kadim iz nje!M "Tobak ?M Pa je to dobro?" "BoljŽe kot vse na svetu!" "Daj meni malo pokusltl." Dam mu pipo, on Jo vtakne narobe v usta ln ml pogoltne žerjavloo. "V peklu imamo ie boljši to-bak!" "Domislim se in pravim: "Gospod vrag, ali takega tobaka pa nimate, kot je v oni le pipi !M Pokašem mu svojo puško. "Daj pokusltl še onega!" Vtaknem mu puško s eevjo v usta in ga vprašam: "Ali naj prižgem?" "Prižgi!" ' Jas pritisnem na petelina in sprožim. Vrag sakašlja, vzame puško li ust ln pljune krogljo lz ust "Malo prehud tobak kadiš, Matevš!" ZamlŽim in napravim križ Čea čelo, najprej po naše, potem pa še po latinsko. Ko odprem oči, nI bilo vraga še nikoder!" 0 Gospodje se /ipogledajo, ss naamehnejo ln eden od njih pravi: "Boss js ta, Matevž!" "Nf bosa, gospod; v an Iko-' renj ja «a obuta!1' ■__ «i i J. S. Z. Kleb «t t, J. S. S. Ds» II. dee. Bllvsi trova sabavs v d versal S. N. P. J. Ktab M. I, i. g. S. Drsmtks prtd-suva IS. jen. IBM, v dvenal C. S. P. 8. - Druge »rMb* klufca jt. 1 v 1. Ittti míe I. aprila dramska predstava v dvorani 0. I, P. ft. — V torek 1. isais DratmsJaka alsvnoat v dvsvenl t. H. P. J. — Das M. ms- j« ka V. J, IIA k¡ IA Me ualih s JusJnauMa sliMiáil iwiiv um fffliVMJ VTHnwn« «iiffwii ob priliki 0» es Wsterlee M. DNE 1. IN 2. JANUARJA 1920 /' vi PROGRAM! V nedeljo p6p. koncert, prlšetak ob 2. url v aadlieriju 8D& i.) i.» T» «.> i.) « l)r«M mmÍS* "Parto dwiakm". Slav. "Mito katouli latoaiaa" (4r. A. Sfewab) W llrliMa'^Ui^i)—MBTTi ililii iMivaMa SaSka NMa *vsa*t (VaaMi MlrS»..M«hl • »* "aa»«M iw Iin4as, plig« ggfg ms lea JskdšS|i> R' StoS". f. if. "O*' (S. r. amasa.) 9, mi^h || iifeféles f.) I.) IS.» II.) II.) II.) II.) II.) JS.» If.) II.) I*.) N.) II.) SS.» Ill a; M.) IfaMtni ato* rfja Sa*M), pralaaala Salir hnlrt, «praailia ka sisea ilill't "Itf/l"! RI#éM ifcit. «Us SlaSÉHr. (ÑaaaNs SaiMrl. S 9, Sr. «Ova«". a pmM»". «t". "Ol «ataal «rfaa« aMto". aMra r««atola — f. 4«ja*j«i v «atoan a»» liMwHti - I 4«to«toi «a V««« art l«rwitot OawnSl '/A0*»t flea f oka* Svaraaak V ssdMsrt)e igra orkester "Claer. tosa," * afods)l Svaraal |»a "A. Va«raéafc," K vaesi prtradkssi |s t I 4*ja*to< Vea slfeSso mH-.IHWM»«W »I». "Goepod minister, moj irako- treben Je tudi protietrup." "Gotovo! Toda bilo bi vi ljub-še. če tU nekdo drugi iznašel U top." "Gospod minil ter, to vam\Je pmi lahko vseeno. Ce telit«, grem ven, se obrijem, cfclečem drug pUii in se vrnem k vam kot popolnoma drug človek, ki gt niste nikdar videli." Gospod minister ni bit neumen člbvek in je dejal smehljaje se: "Imate pravlNe gre drugače. Kupiti moramo tudi vaš top. Sicer greste k drugi dri» vi i« ji proda«te to iznajdbo. Potem bi nakup zrakoplova ne imel dniela. Kaj stane top?" "Milijardo!" Minister je potreplj^l tenajdi-telja po rami in dejal: "Vi ste genfelen človek. Iznajti tak top . . • "Nič posebnega, gospod minister! Ko ste že kupili top, vam izdam majhno skrivnost: iznaiel sem za svoj zrakoplov oklep, ki ga ne prodre nobdfaa topovska kroglja." Minister se je prijel za glavo Jn obupano vzkliknil: ^Gospod, me hočete spraviti v blednico? ikaj^mi niste tega Jeklenega dMepa takoj ponudili?" S' Sedela š^nd^BuŠ1 Jlfci' jkjMP0a i^^J^Om Jo vprašal mlntttertv M |<£ "koliko?" "Milijardo." "Vzemite polmilUerde." "Nemogoče, gospod minister! Neka druaa drŽava mi Donuia tudi milijardo toda jaz bi rad vam prodal to atvar." 'Torej, dobro. Tu imate vs- akem življenju. In tam mi je zelo ugajalo, kar je govorila neka govornica ... In tako to- rsj . . . No, kaj? — in Veročka se je ozrla nanj zelo prijazno. In tako sem torej «klenii, da ... Sklenil sem držati se njenih nasvetov. Prečitajte sami, kar je tu napisano. Samo ne glejte me, ko boste čitali . . . Velja? . / ' _ Kostricin je ponudil Veročki v cevko zvito listninou Sam se je pa umaknil k oknu in začel bobnatf i prsti po steklu. * Veročka je radovedno razgrnila list in čiteta: Pogodba odelpvnem IJ Podpisana, državljan Kostricin, Semjon Kondratjevič, in državljanka Pekarska, Vera N(-kolajevna, sva sklenila pogodilo. glasečo se; 1. Zaveževa se živeti skupaj kot mož in žena s vsemi posle-dicemi, izvirajočimi iz skupnega življenja, ki ao obema dobro znane. 2. Državljanka Pekarska ae zaveže, da se preseli k državljanu. Kostriclnu, ki ji mora dati v ta namen na regpplefo pripadajoči prostor v stanovanju. ' S. Državljan Kostridn ss pa atvsže, da bo sloftU In pridobi-vsi sredstva sa eksistencp v mi« njmalirf viAiaJ 15. plačflnega — O, da zelo! Kako ste lju-besnivi! Kaj je pa ono drugo? Semjon Kondreiič je pritienfl r cevko zvit papir na prsa. — To ... kar Jako ... To ni nič. _ Morda kaka Patina? Hm ... da. Bo nekaj takega. — Kaj trgovikegs ? — I ne . . . kar tako . . . — To ste mi tudi prinesli? — Nu, že dooro. Sedite. Semjon Kondratit, takoj vam nalijem čaja, poiebi ml pa po-kažete, kaj ste prinesli. Kajne? In Verouka Je začela prestav-' IJatl skodelice v skromni kredenci. Samovar Je bil že davno pripravljen in kmalu je stal na mizi, kraj njsga ps sendviči In "zlati krompirčki". — No torej, zdaj mi pa pokažite, kaj imate tamle. Kostricin js zardel do ušes. — Saj niti ne vem, če bo prikladno, Vera NUcdajevna . . . — Zakaj bi ne bilo prikladno? — Saj ste mi tud| to prinesli. Nu? KsJ js? 8tlhi? DS? Sem uganila? —. N .., ne. Nobenih atihov ni. — Zakaj »te torej zardeli, če niso stihi? \ v Kostricin je Je bolj sardel. — Vidite, Vera iNikolajsvna. Bil ssm oni dan na takem dsbat-nsn» večeru o rodbini in zakon- «vojo službo, dolžnost skrbeti za gospodinjstvo in drufe dsmsče zadeve, kakor kuhanje» skrb aa obleko in perilo, poeprsvljanje stanovanja (|td, , Opomba: Pojem ákrb za obleko je rasumeti tak« da bo morala državljanka Pekarska pri-šiti državljanu Kostriclnu gumb k hlačam, če ae mu bo odtrgal, ali zašiti robec in opravljati druge take malenkosti. Proja in tla bo pomivala poeebna najemna moč. 4. Pogoj za potomstvo je sporazum obeh atrank. Nikakor pa ne —sta imeti otrok, pred poldrugim letom po sklenitvi te pogodbe,*» tt. ,. - Ifc^fíwj 6. Državljan Kostricin se za* veže tudi, da bo hodil z državljanko Pekarako najmanj dvakrat v mesecu v gledališče aH na kako drugo zabavno prireditev. 6. Glede poeftov pri znancih in sprejemanju gostov doma se obe stranki zavežeta, da se bosta držali v ta namen sestavljenega seznama./i; 7. "Za slučai»¡odhoda Adorna ae obe etranln Režeta, da bo prva vedbo točno informirana, kam je šla druga in kdaj se vrne in obratno/ f/ _ __ " "rr'jf \ In tako je šlo dalje. Pogodba je obaegala 67 točk, poleg posebnih pripomb io dopolnil, na koncu jš bila pa Is obširna razlaga. ' ' ; % ■•> Ko js preti teja, £8. točko, govorečo 0 intinuMb zakonskih stikih, je Verončka vrgla listino pmípii^ía^^tómpWkir ^ podate vlek' nazaj v prineseno bonbonjsro. s* — Tu imate! Vzemite svoje "krompfotke" in pcfcerite seMn da ne prestopite. več mojega praga! Ste razumeli? Kostricin se je zježil, pobral zmečkano,.pogodbo in se začel Ves rde¿ umikati k vratom. — Ne cazumem, zares mi ne gre v glavo ... Sa j grs samo za osnutek, ¿abito bi ga *Hi popravili ali dopolnili, če bi bik» treba, raznam, da na pr. v točki 28 . : . VsročJcoJe minilo potfplje-njs. ZktjUla si je ušesa in zakričala histerično: — Ven! , . . Ven, pritlikavec ti nesrečni! Ve-e*n, pravim! V predaji je Kostricin še dolgo efcpfcel, pokali je val in godrnjd) nekaj o glupih, histeričnih ženskah, ki teptajo svojo srečo. t — E, vrsg jo vsemi! Poiščem si drugo, .zavedno in napredno ženo! • i_. -tt— ArkedIJ Avertenk* Tistega večera se je Veročka zelo dolgo vrtela pred ogledalom. Dvakrat si je popravila frizuro, pudrala si je obraz, popravljala obleko in sploh je bila vsa der-vozna. Neka posebna slutnja ji js šepetala, da se mors bsš U večer pripetiti nekaj važnega in odločilnega. Semjon Kondratič je delal včeraj take "paaje" oči, kakršnih pri njem še nikoli ni videla. A za slovo ji je zelo dolgo stiskal roko In globoko vzdihoval. « r/ .'Veročka je poškropila sobo s ceneno koliniko vodo, popravila je še enkrat vzgUvje in bsš ko je hotela položiti na mizo odprto knjigo, Je zapel v predsobi zvonec. — Enkrat . . . dvakrat . . . trikrat... štirikrat! To je on! Veročka je Ukoj opazila, da drži Kostricin v rokah a pestrim trakom prevezan zavojček, poleg tega pa še llet papirja, zvit v cevko. — Kaj pa imate tu, Semjon Kondratič? i kostricin je bil ves nervozen. — To je za vaš; Vera Nikolajema. Bonbončki - "slatl krompirčki", taki, ki jih imate vi radi, Če ee ns motim. TcUfon Cadillac 9437 T»!, n« Um Empire 8776 IVAN 'A. MAROHNIC Attorney at Law (ODVETNIK) Ckvori riovensko IlSS-Iltt FlratNatl Baak Mig Weadward Atwibi and CadUa DETROIT, MICH. Ondi ga js An^ar visoko vsdignH in za-klical nad vodo: "Valovi, aprejmite prijazne ta čisti prah človsšli! Odenite ga, kakor odene mati dete s svojim oblačilom. In ponesite ta prah in pepel od mrtvega brega v ftlvo reko, iz ttve reke v večno morje!" Iztresel je belkasti pepel v vodo in zagnal vrč v gtobočino; tudi loparje so vrgH v Bosno. Vrnili so ss toplino, zakurili vsllk ogenj in veselo zabsvaU s plesom, petjem in rskijo. , ■ Gizdava Plrani si Js bila spletla dve dolgi klii in jih zvezala apredaj na prsih s zelenim tokom. Dolge čpne lase si je okrasila s velikimi srebrnimi tolarji in s ciklamnom. Ogrnila se je z malone novim rdečim plalčkom. Tako nalepotičena je lzprva oddaleč motrila Omarja, ki je stal pri Angarjevem sinu. "Omar, pojdi počivst!" mu je svetoval So-nakaj. "Spati moraš vsaj nekoliko. Jahati £$vs morala vso noč." "Ne bon^mofel fpati. Tako sem ra»tojr-Jen, ne vem — / "Le pojdi, zbudim te o pravem čaeu." "Ah, Sonakaj, bojim se . . 'Nočeš bežati nocoj? Pomisli, tako ugodne prilike ne bo izlepa več. Messe bo svetil vso noč. Kje bova fts jutri osorsj! Le pojdi v ša-tor!" ^"AU ako naju zaflede In ujamejo? Ka-znoveli bi naju strašno!" "Nlč"se ne boj t Premislil in pripravil sem vse. Zdaj pa moram proč — gleda naju mati in tamle prlhajs Namirjeva hči." . Približala se je Plrani in udarila Otoarja i kito koketno na roko. "Pojdiva pleiat, Omari" ' "Truden sem." "Samo malo, prosim tel" "Kaj bi pa rada, Pirahl?" je vprašala Ci-rlkli, ki js bila pOčaei prišla k njima. "Omar noče pleeati s mano," se Je prito-tila hči Jamadarja Namirja. "Pa pleši s kom drugimi — Omar. pojdi ml v šstor po rpto! Zebe me. No, Plrani, kaj?" i; • * i «f 5 mkram t drugim/' se Je ¿emerila Pil rani, ko Je odšel Omer. 'Tako ti ugaja naš Omar, mala moja?" se Je nasmehnila Cirikli in jo porogljivo pogledala skozi napol zaprte oči. Dobro sd je zabavala z zaljubljenb viharno deklico. Plrani nI odgovorila. V zadregi se je igrala s srebrniki v pletenici. "Izbrati m si morala vendar malo večjega plesalca, na primer našega Sonakaja/' je velela Cirikli in gledala, kako sta rajala med drugimi mlad cigan is Namirjevega tabora In njena hči Kali. "Ah, nič t" Je jesno odvrnila Plrani in udarila s nogo ob tla. "Alinl Sonakaj sel mladenič?" „ J "Omarja Imam reda! Omar mora biti moj I To sem povedala fte tudi svojemu očetu. Moja mati ss Je omoftlla. ko JI Je bilo komaj Štfrinajst let." ' "Kakšno dekle sil Kaj ti prihaja na um — Omar ti sega komaj do brade r 'te doraste! Ne maram atarega dedca." "Ta je modra! In kaj je rekel tvoj oče?" Rekel Je: Počakaj! Bomo fte videli." > Tako pravim tudi Jaz, ljuba moja Plrani!" "Ah. škoda, da nisem Jaz fant In Omar dekle — potem bl bilo pa ves prav." "Res je," ss je Isnova naamejala Cirikli. "potlej bl bilo vse prav. Vidiš. Omar ss vrača bre« rute. Saj sem vedela —" "Nlaem mogel najti," je dejal Omar ptar ho. "Pojdi. Omar!" ga je vabila Plrani In se ugriznila s svojimi drobnimi sobml do krvi v spodnjo ustnico. ^ k •----U*IJa»rftedeJ*IJrf J ,*Vt (Dalj*.) "Dolga Je bila tvofta pot, Branit Zeieie se Je srtdi gesda in srsdi gozda Js bil njen konec. Trpeti el pričela ob bregu svete reke Oan-ga pod Rlmslajo. Ondi si rasU in cvetela. Tvoje oči so videle osem rodov: videla si jih vee od mojih otrok do svojs prababloe, naše prsmatsrs. Mpogo lalostnsga In neprijetnega eo videle tvoje odi; ali videle so tudi vsč lepega kakor oči katerekoli kraljice! In kakor očisti vodo dolgs psi po krsmenju, teko Je očlstHo tvojo dalo dolgo trpljenje v Ječi mesa." Zamolklo so odmevali glasovi od črnih skaHistih Sten. Veter je zašumel v drevju nad pečinami In sul listje ns grmado. Omar Je venomer gledal rajnioo. V luninih larkih so se pošeetne svetili njeni šepeeti beli laeje okoli prstenega obress. Kakor prikazen iz drugegs sveta Je tdela na skladi. Glava jI je bila neko-J^iiO ha^bJmMi li^liOf vtoplj^nA v ®kriv* nostne misli. Otnarju ss Js jelš smiliti io kar ni ss mogel otresti mučne misli, ds bo trpsls v ognju sttntoe bolečine. ; teknil rejnieinoga čeU in rok in nadaljeval: "Upepelimo, Bremi, tvojo telo, da se nam ne bo bati tvoje nemirno blodeče duše! Upepelimo, Bremi, tvoje telo, de ne bo plen ostudni sverjedi In gnusni črvadi! 8 plameni se dvigni tvoja pomirjene duše v višave, v večno kraljestvo miru in veeeljel Kakor ugasne luč brez •ledu, tako resginl tvoje bitje v vesoljnosti, ds se ne vrne več v okove pokore in trpljenje, ilvljenja!" Pbglavar Je mignil. Cetvorlea ciganov Je sapallU grmado spodaj na vseh štirih ogaHh. Takoj so zajesljall platnene! po sehljadl le dvignil se je redek bel dim. Rahlo je šumelo in prasketalo. Više Iti više so llsljali pote-IJIvi ftarni jeziki. Veliki plameni so švigali do zglavja In jarko obsevali Eranln obraz. Hlasten subelj Je dvigni) bele lase in jih pogoltnil; roj Iskric Je šinil v razpeljani srak. Visoko so se vspenjale rumene In rdeče kače, a škrla-tom so zagrnile mrtveškl prestol In oftarjele ljudi, drevje in skale. Od ognja Je puhtela taka vročina, da so se umaknili otroci k staršem. Ob pečinah se Je nekaj časa valil dim v velikih, goetih kepah in Omarju se je sdelo, da plove grmada visoko pod oblaki. 8trah je bilo dečka; bal se Je, da ga aeftgo ftivega. ako ga ujamejo na begu. Cigani w vstali, se klanjali proti ishodu In zapeli tako počasi, tako otoftno. tako nad-zemeljako tiho, kakor bi ječal zbor duhov. Iz »kalnatih kotgv j® odgovarjalo plaho ihtenje. Hras Je pretresal Omarja. Tako atrahotnih gleeov ni bil sUšsl še nikdar. Mahoma pa je tajokala melodija na glas, zadivjala, se nena-doma prevrgU s višine v nižino iti zamrla ka-kor divja burje, ki beano pribuči in takoj zopet odbučl v daljavo. Zaloatni ao bili ainovi in hčere prirode, toda ne zaradi raj niče; peemi so jih apominjale njih daljne domovine. Preko doline ao fofotale sive sence gosd-nlh ptičev, preplašenih Is spenja. Konji so nemirno dvigali gleve In s razpetimi nosdrvmi vohali po vsduhu. Včasl je potegnil veter in razganjal dim po »akajenl dolini; včasl Je odgrnll grmado in tedaj ao videli cigani očmelo postavo kakor ve-lik ogel «redi Urine ogromne beklje. Kurili ao več ur. Preti polnoči eo dovrtill u pepel 11 «v, Dogorele grmade ee Je nagnila na levo. potem na deani In se sesule. Tisočero isker je vzletelo iz dime Prinesli so vode v kotlih in polili alkajočo terJavico In vroči pe-pel. Belkaati prah nad kameni eo shranili z. loparji v vrč in ga neali doli k šumeči Boeni it NEW YORKA v JUGOSLAVI *>D OgpUflM VODSTVOM pluje iz New Yorkt v Cherbou v PETEK, DNE 23. MARCA Lnujte^Velfkonoč pri stariših in sorodnik faa teftko pričakujejo. Potujte pod iivd \ vodstvom .Mr. A* Markue-a, člana m rškega' urada Cunard Line, ki bo skri e vaa in za vašo prtljago. Potujte udob Prostori na "Aquitaniji" so veliki in ud ni. Domača hrana. Zajemčite si že se rt povratno volnjo in prištedite den 346 "¡ÜH** Chieego, 111. V vojno ministrstvo neke brieve je prišel nekoč moi s prebrisanim Obrazom. "Prosim, peUite me takoj k vodji oddelka sa zrekoplovstvo. Imam važno iznajdbo te etroke in bi jo tfd prodal. Moje iz-najdba bo povzročila v zrakb-plovstvu prevrat in tista drša-va, ki bo kupila mojo Iznajdbo imela ogromne koristi." ! Peljali so Jznajditsljs k vojnemu minkttru. Vojni minister se je močno rasveeelil In vprašal iznajditeUe: ^ . "Torej vi trdite, de imete vaš-no isnajdbOf* "Gospod minister, skonstrui-ral sem zrekoplov, ki se lahko 10.000 ur vadrii v zraku In vzame a aeboj celo stotnijo vojakov. Kupite te |g»njdbor IznajditeU Je pokazal mini-stru risbe In načrte. "Da," Je dsjaj minister, ko Je pogledal načrte. "To ml potrebujemo, koliko heiflte sa to iznajdbo r "Mllijef*." "Upo," je vzkliknil minister, "tu Imate nakeznleo sa drlavno banko. Hvala. In de iznajdete kaj novega, pridite zopet" "Goepod minister," Je dejal isnajditeU, "Imam fte nekaj sa «na. Nekaj nezaslišanega, nekaj sensadjonalnaga." i "Kaj par "Gospod minister, isnašel ssm top ki s lahkoto in popolno pre-danostjo zadene moj zrakoplov sraku, take, da ee aparat ukoj zruši na tla." "Cujte," Je dejal minUter, no Je od vraga. Isnašli ste tako kraeen zrakoplov in zdaj priha-Jata naenkmt e teas topem pro- m. a__a___a____ e« SPREJEMA VSA V TISKARSKO, OBRT SPADAJOČA DELA t ■ , -; 3L, v» Tiska vabita za veselice in shode, vratmoe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih' VODSTVO TISKARNE APEURA NA ČLANSTVO &N.P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI C*m aiMrNt unijako 4iio prt* vitle. VMpojaaoBadsie vodstvo tWonw & N. P. J. PRINTER Y ICMCACa ILL. TAM 98 DOBI NA &OUO TUDI TSA USTMSNA POJASNILA