Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Od sobote je v državnih zbornicah vse tiho in poslanci, kar jih ne prebiva v stolnem mestu. so razšli, vsak na svoj dom, okrepčat se o lepih praznikih za delovanje, katero se jim na dan 28. aprila zopet odpre. Mi jim od srca privoščimo Ijubi rair na domu, kajti v državni zbornici, kakor se kaže, jim ga ne bode veliko. — Dr. Lueger je izvoljen za župana lepe naše prestolnice z veliko večino, 93 proti 39, toda svitli cesar še njegove volitve ni potrdil, vendar pa ni dvoma, da se to v kratkem zgodi. Mož je pač Ijubljenec svojih volilcev in ima tudi veliko zmožnostij v občinskih zadevah. Geško. Da-si so mladočeški poslanci na Dunaju že precej krotki in katoliški cerkvi še kolikor, toliko prijazni, doma na Češkem pa še vedno kažejo, da se po njih žilah pretaka husitska kri, in kar vskipe po koncu, ako vidijo, da se katoliško ljudstvo njim ne uda na milost in nemilost, ampak še daje kaj na besedo svojih duhovnikov. Posebej so sedaj hudi na škofa v Kraljevem Gradcu, ker dela na to, da se katoliška stranka v Gehih vtrdi tako, da bode pri prihodnjih volitvah njim nevarna. Moravsko. Jezikovna odredba, ki se je za Geško že razglasila, raztegne se tudi na Moravsko in Šlezijsko ter bode torej tudi v teh deželah c. kr. uradnikom se učiti češčine, oziroma poljščine. Le prav je tako, kajti če jim diši pšeničnjak češki, naj jim diši še tudi češki jezik. Štajarsko. 0 krivicah, ki se gode pri volitvah. smo čuli in poročali že večkrat tudi prejšnje čase, ali o goljufijah nam ni bilo poročati, dokler ni prišla 5. kurija. Pri teh volitvah pa se je godilo toliko goljufij, da sedaj ni konca ne kraja tožb in obsodb; izlasti v Gradcu in pa pri Poljakih so volilci iz delavskih slojev, redkeje iz drugih, na tak način skušali svojim kandidatom pomoči do zmage, nekateri iz nevednosti. drugi pa iz hudobnosti. Znani Resel bode pa brž ušel, tožen zavoljo takih goljufij, še le kletki, ker uživa prostost državnega poslanca. Koroško. Na velikonočni ponedeljek priredi »kat. politično društvo« javen shod pri Šercerju v šmihelju nad Pliberkora, v četrtek pa ima v Celovcu svoj občni zbor pri Sandvrirtu. Pri tem poroča drž. poslanec Einspieler o državnem in poslanec Grafenbauer o deželnem zboru. 0 zadnjem pač ne bode poročilo veselo, kajti tako raalo, kakor v tem zboru, mara se redko kje za prave potrebe ljudstva. Kranjsko. V Ljubljani se pripravljajo na dopolnilne volitve v mestni zastop, toda slovenski volilci se nič kaj ne zanimajo za nje, odkar hodi »narodna* stranka z nemškutarji roko v roci. In res je za Slovence vse eno, če zmaga narodna ali nemškutarska stranka, vselej ima lialohov Jože ¦— Schwegel — politične vajeti v rokah. Lepo to pač ni za »narodno stranko« in nie moževe, ali tudi za nas ob mejah postane to lahko usodepolno: čemu se naj borimo zoper nemškutarje, če pa naj pridemo, kedar smo jih premagali, vsled trme glave naših vodij nazadnje zopet njim v roke. To je vredno, da si človek premisli. Primorsko. G. kr. okrajno glavarstvo v Goriei ne dovoli več plesov po oštarijah. Dobro je tako, časi naši pač niso za to, da se vabi lahkoživo ljudstvo pod očmi gosposke celo na plesišča, zapravit denar, zdravje, poštenje! — Zavoljo vednih napadov laške drhali na slovensko ljudstvo po Primorju so se državni poslanci obrnili do c. kr. vlade na Dunaju, naj se vendar stori kaj od nje, da bode temu konec! Veliko pa od nje ni pričakovati, ker imajo Lahi zagovornikov celo pri c. kr. gosposkah. Hrvaško. Sedanji ban Khuen-Hedervary »dela volitve« t. j. volilcem kar zapove po volilnih krajih voliti moža. katerega vlada hoče. Navadno se volilci temu udajo ; te dni pa je prišlo več mož iz Mosta v Zagreb prosit, da jim naj drugega moža priporočijo, kajti dr. Schwarz je jud in tega vendarle, odkar vedo, da je jud, ne morejo več voliti. Ali jih bode banova stranka uslišala ? Težko, kajti madjarska vlada pa judje so si prav na roko. Ban pa je brž v službi obeh. 0 g e r s k o. Najmanj je sedanji predsednik v ogerskem mihisterstvu, baron Banffv, za tako službo sposoben in vendar muči že par let ministre, poslance in ljudstvo s svojim nerodnim vladanjem, ne da ga je moči vreči z ministerskega stola. Od kodi pač to prihaja? Mož ima debelo kožo, potem pa še zna svoji madjarski gospodi dati strahu. Mora jih pač poznati, sicer bi to ne bilo mogoče: bahači so nazadnje radi berači. Vnanje države. R i m. Novih kardinalov bode, kakor je podoba, imenovanih čvetero v konsistoriju dne 25. aprila, trije so irancoski škofje, eden pa je španjski. Sv. oče Leon XIII. se doslej še za več drugih niso odločili, dasi je njih imenovanje, med njimi je neki tudi nadškof v Zagrebu, sicer že gotovo. Italija. Večina v državnem zboru v Rimu sicer podpira sedanje ministerstvo. dokler ji obeta, da ne poviša davkov. Ali kaj to pomaga ministerstvu, ko ima prazne blagajnice! Kar država potrebuje, mora se plačati, to se pa ne more storiti, če ni za to denarja. Kje ga torej naj ministerstvo dobi, če ne sme tirjati višjih davkov V F r a n c i j a. Vlada si je sedaj v velikih skrbeh zavoljo zveze z Rusi. Odkar je znano, da gre avstrijski cesar v gostje k ruskemu caru, bojijo se v Parizu, da utegne car preklicati svojo besedo, da je Rusija v zvezi s francosko republiko še nadalje, kakor se sodi, da je doslej. Čisto za gotovo še namreč tega ne zna nihče, tudi francosko ministerstvo brž tega nima »črno na belem«. Naravno je torej, da upije francosko ministerstvo ter svetu zatrjuje, da je zveza med rusko in francosko vlado trdna — za vse slučaje, tudi če nastane vojska v jutrovih deželah. No o tem še smemo že imeti svoje dvome. A n g 1 i j a. Vlada kraljiee Viktorije ima v novem času veliko dela, pa še več skrbij z naselbami v južni Airiki, kajti tamošnje ljudstvo je sito angleSkih oderuhov in &e jih hoče otresti, vlada pa jih brani in poslati misli tje še iz nova vojaštva, če bode treba. N e m č i j a. Cesar Viljem pojde dne 21. aprila na Dunaj ter ostane ondi dva dni pri avstrijskem cesarju. Česa pa išče ondi? —¦ Veliki vojvoda šverinski Friderik Franc je umrl, naslednik njegov je sin Friderik, star še le 15 let. — Bismark ne da miru ter poSilja še vedno v svet novice iz svojih časov, da razdraži koga na cesarskem dvoru; sicer pa dela brž ko ne tako, da svet ne pozabi čisto na-nj. R u s i j a. Velike priprave se delajo v Petrogradu za vsprejem avstrijskega cesarja Franca Jožefa dne 25. aprila. Da gre svetli cesar v Petrograd, to ne more biti brez pomena. Ljudje pa si tudi belijo glave in brusijo jezike o tem, ali težko bo, da bi to za-nje veliko uganjko uganili! B o 1 g a r i j a. Ako nastane v resnici vojska med Turki in Grki, ostane neki Bolgarija mirna ter ne da Grkom nobene pomoči. Težko človek to verjame, Turki menda tudi ne. T u r č i j a. Na meji v Tesaliji so se turške in grške čete v tem tednu že večkrat sprijele, todaj čez svoje meje si ne upa še prav nobena armada. Dolgo pa ne more več tako ostati, vojska je brž neizogibljiva. Povelje čez tursko armado je v rokah Ehdem-paše. G r e c i j a. Grška vlada išče 20 mil. frankov na posodo. Kdo jih ji posodi ? Lahko ji ne bode dobiti denarja sedaj, ko je vojska že skorej gotova, pa še negotova zmaga! Afrika. V Masavi, ki je še v rokah Italije, so neki zlato rudo našli. No Italiji bi je bilo že treba, saj jo stane ta dežela že dovolj denarja in krvi. Novica o zlati rudi pa je brž le sad domišljije.