Št. 80. V Gorici, «l*ie 13. julija 1901 hhaja trikrat aa teaea t ftestlk li dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. <' lf. ure. Ha aarefilla kres doposlane naroAnla« se Ji oiiraieo. „PRIMOREe*Hihtj» neodvisno od «So5e* vsak petek in stane vse leto 3 K JO h ali gld. 160. •Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakanti Schwarz t Šolski ulici in JellersiU v Nunski ulici; — v Trstu v tobakuni LavrenSio na trga detla Gašenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. TočaJ XXXI. (Zjutranje izdanje.) UrednJStvo se nahaja v Gosposki ulioi it 7 v Gorici v I, nsdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nab-:«» v Gosposki ulici St. 11. »o?>frl naj se poSHJajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage redi, katero ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulStvu. ______ Oajlaaf In poalanle« in »Primorca* Se .Slovansko kidHulco", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 po! ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov,-knjifeiioU se racnnijo po 20 kr. petit-vrsuoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Goriee« iz duševnega ravnotežja, kolikor jim ga je bilo sploh še ostalo. »Soča« je mirno in dostojno pojasnila položaj, ali »Gorica« nas je opsovala, ozmerjala in egrdila kakor kaka Klara zavidna šnopsarica svojo tekmovalko. Iz njenega članka »Voda n a m H n« smo izpisali v dveh Številkah »Soče* vse najbolj dubteče rožice iz tegu klerikalnega »Simpfleksikona.« In kaj neki je tako strašno razgrelo to katoliško gospodo, da se je toliko spozabila 'f I, nu, tako pekoča kopriva za kosmato klerikalno vest jo bilo naše očitanje o pogodbi med Gregorčičem in Pajerjcm, kar je pač javna tajnost, enako znana med Slovenci kakor med Italijani, ona pogodba, po kateri je Gregorčič pognal slovensko poslance v deželni zbor, dani ho ni iz-polnila uiti ena onih zahtev, katere je zahteval leto |>oprej v svojem znanem famoznem pismu na dr. Pajerja, še več ;¦ vkljub temu, da m je stališče »lov. puatamvv še {»oslabelo, ter deželni glavar dr, Pajer m noče odreči pravice do glasovanja, kakor je delal vsa leta grof Fr. C or o ni ni. Olankar v »Gorici« zahteva od na« dokazov, kdaj, kji\ kako se je sklenila tista tajna zveza. Ako tega ne dokažemo, smo - f a 1 o t j e prve vrste! Divna logika! Na svetu se gode čudne reči, hudobije na hudobije, krivice na krivice, a koliko jih je mogočo dokazati tako, da ni mogoč uikak prigovor V Kolik« je resnic, ki so občeznane, so tudi pripoznane. aii dokazati jih tako, kakor hoče »Gorica«, pa vendarle ni mogoče ali pa ne kaže. Ali so f alotje v« oni, ki ne morejo s takimi dokazi na dan *! Tixla člankar v »Gorici« je že v naprej jako previden, ako bi mi vendarle prišli z dokazi na dan. On namreč zahteva: »... konkretne dokaze o tajni zvezi dr. Gregorčiča z dr. Pajer jem v fkodn naroda.« Ako bi mi torej tudi prišli z dokazi, in sicer konkretnimi, ostanejo »Gorici« odprta skrivna vratica, po katerih smukno iz zagate ter splava lepo na vrh, kajti ona nam dokaže, da tista tajna zveza ni v škodo naroda, marveč »narod« ima od te zveze take pa take dobičke. Ta »narod« so seveda le klerikalci, a dr. Gregorčič si veselja mano roko, ako je škoda edino le na strani... »krčmarjev, njih pivcev, in žganjarjev in lahko-živce v, t ki edini tvorijo to preklicano narodno-napredno stranko! Zato pa nam ne pade niti na um, da bi tratili Čas in mazali papir z neplodnim dokazovanjem dejstev, ki so obče znana in pripoznana — in katerih zle posledice čutimo vsi goriški Slovenci ! Zveza med dr. Gregorčičem in dr. Pajerjcm je bila sklenjena v času, ko je slednji podcenjeval moč našo stranki«. Mož jo verjel Širokoustnim samospevom klerikalcev tor jo bil prepričan, da naša stranka izgine, da torej * njo ni vredno računati. Saj jo dr. Gregorčič po dokončanih prvotnih volitvah v decembru nafurbal dr. Pajerja ( povedali smo dan in uro, kdaj se je to zgodilo! ), da ima v V. kuriji 17 glasov slovenske veČino, a v IV. da je še mnogo večja! Moj Bog, ako deželni glavar ne moro verjeti več niti svojemu podglavarju v častitljivi du-bovški obleki, komu pa V ! —- Nič čuda, ako stu si dala roki v zvezo proti na-rndiui-ntiprodni stranki! Dr. Pajer jo sicer debelo gledal na dan 3. januvarija, ko je izvedel, da je njegov zaveznik propadel med Slovenci za celih 17 glasov (— on se je hvalil, da ima toliko večine ! Pač usodno število ! ), toda kot kavalir jo čutil v sebi dolžnost, da mu mora pomagati - in držal jo med ožjo volitvijo v šahu italijansko voliico, ki so besneli nad 22 furlanskimi izdajalci ter so hoteli popraviti to sramoto s tem, da gre 22 liberalnih volilcev na volišče, da paralizujejo vmeševanje furlanskih klerikalcev v čisto slovenski spor! Toda niso smeli ! Dr. Pajer je sedel do ti. ure zvečer, ko je bila volitev zaključena, v Lenassijovi pisarni, kjer je bil zbran ves generalni Štab njegove stranke in držal v šahu liberalne vo-volilce! Ako bi šel le eden volit za našega kandidata — bi odložil vse svoje časti! Tako daleč je držal dr. Pajer kot kavalir dano besedo! — Dr. Gregorčiču so dobro došli furlanski glasovi, s katerimi je postal »deputato friulano«, ako bi pa dobil dr. Turna kak glas liberalnih Lahov, bi pa postal izdajalec, ki išče pomoči pri Lahih! Taka je logika klerikalnih modrijanov! Znanih dogodkov torej ne bomo Šole dokazovali, a klerikalni člankar naj pogleda doma v ogledalo, da bo videl - kdo je oni, ki zasluži vse one lepo naslove, katere jo nagromadil v svojem članku. Vprašajmo raje: Kako dolgo bo trajala še ta zveza Grogorčič-Pajer ? Ali Čuti dr. Pajer ros toliko moči v sobi, da... reši pogina klerikalno Indijo med Slovenci? Ako to misli, so jako vara! KonoČni obračun bi bil zanj usodopoln! Denimo pa, du bi bil z vlado vred ros tako močan, da bi spravil v deželni zbor 10 slovenskih klerikalcev ter bi prišla k njim s pomočjo 13 slovenskih volilnih mož v Gradišču še dva laška klerikalca — ali bi hotel on umreti kot deželni glavar tako klerikalne večine ?! dvomimo! Klerikalizom po Ftirlaniji se divno razvija in utrjujo - in kmalu bomo culi o njegovih zmagah nad liberalci, ki bodo imeli težje stališče nego je naše do propadajoče klerikalne klike! — Mi smo le radovedni, kako misli dr. Pajer ohraniti svojo stranko pred takimi od-nošaji, ki gotovo pridejo! Dr. Gregorčič gotovo no bi držal svoje vitežke besede, kakor jo jo držal commondatore Pajer dne 3. jan. t. 1., ako bi takrat slučajno on sedel na klopi deželnega glavarja. Ali končaj rti o! Mi smo uverjeni, da se bodo morali sporazumeti vsi svo-bodomiselnejši življi v deželi, spraviti s površja sporno narodnostno jabelko po načelu popolne narodne jednako-pravnosti ter tako obvarovati naše prebivalstvo pogubnih nakan — črne in-ternacijonale! Punctum! Preganjanje časopisov: Na deželi, začetkom julija, Več berila, več izobraženosti. Bogu se srčno zahvalimo, ko doženemo, da znajo vsi Slovenci pisati in brati. Zahvalni mu pa bodimo že zdaj za to, da nam je dal toliko ojačonja, da imamo precej časopisja, ki prihaja v najskritejSo vat. Drugi časi, druga sredstva. Nekoč je bilo lako, da so le duhovniki znali pisati in brati, pa Se ti ne vsi. V 16. atohtju so imeli mnihi v St. Lambertu na Štajerskem neki zapisnik podpisati. Jednajst patrov ga je le podkrižalo. Pa ne vsled bolezni ali starosti! Zdaj pa je to znanje navadna stvar, Nekdaj je bilo to velika učenost. Državne vlade omikanejših dežel so uvidele že zdavna, da se s preganjanjem časopisov, ki kaki vladi klubujejo, ne doseže nic, uvidele so, da zo prepovedane knjige največ bero. Uvidele so pa tudi, da se ne da v zdajšnjem svetu nič doseči % umetnostjo, ali vsaj ne dolgo vzdržati, kar ljudstvu ni ljubo, kar njegovemu gospodarstvu in duševnemu razpoložju ni vleč. Živimo v Časih, v katerih vodijo knjige in časopisi vojske narodov, v katerih izražajo po njih večje stranke masi narodov svoja prepričanja, svoje želje. Kar je bilo nekdaj privilegij nekaterih slojev, ki so združevali moč gospodarstva in duševnih sil v svojih rokah, glavah, je danes občno pravo. Ravno narobe je danes; masa narodov ima danes več duševnih moCij in organizira sama svoje delo, svoje gospodarstvo, kakor jih je kedaj prej imel kaki vodeči privilegirani stan. To uvidevajo pametnejše državne vlade in redkokdaj posežejo po zaplenjenju kake knjige ali časopisa. Le kat. duhovnik mej manj omikanimi narodi Se stoji na stališču, katero je nemara zavzemal še pred Sest sto teti. Tedaj in do začetka minolega stoletja je bil on zapovednik kat. sveta. On je bil do 13. stoletja vladar vladarjev. Pozneje se je moral umikati iz tega vladanja, dokler ga niso nekateri narodi vrgli popolnoma iz vlade, nekateri pa vsaj postavili v kotiček. Brani se, kar se da, da bi ga celo vsi narodi ne postavili pred vrata 1 Mej manj omikanimi narodi se postavlja ta kat duhovnik se na srednjeveško stališče. Quo vadiš? Rcman. Poljski spisal Henrik Sk»nkiewici Poslovenil Podravski. ;lh4,«\: Ligije, apostola Petra in Lina ni videl nikjer, pač pa so ga obkoljerali nepoznani, navdufeni obrazi. Z nekaterih obrazov m je razločno bralo pričakovanje, bojazen in Vt*.teja. Svetloba svetilnic se jim je odbijala v očeh in z bledih čel jim je curkoma tekel znoj. Nekateri so prepevali pesmi, drugi so kljubovalno ponavljali ime Jezus, drugi se zopet trkali ob prsi. Na vseh si zapazil, da pričakujejo nekaj nenavadnega. Na to so pesmi utihnile in v večji votlini, iz katere so odpeljali ogromen kamen, zagleda Vinicij znanega Krispina z bledim, strogim in fanatičnim licem. Oči vseh so se obrnile vanj, kakor pričakujoč tolažiinih besed, on pa jih blagoslovi ter jame govoriti z urnim, kaj močnim glasom: »Kesajte se svojih grehov, ker je napočil odločilen trenutek. Evo na mesto zločinov in samopašnosti, evo na novi Babilon je Bog poslal poguben požar. Udarila je ura sodbe, jeze in maščevanja. Gospod je napovedal, da pride in čez kratko ga zagledate! Toda sedaj ne pride kot nedolžno Jagnje, ki je preiilo svojo kri za naše grehe, marveč kot strašen sodnik, ki hoče pravično soditi pravične in grešnike... Gorjč svetu in gorje grešnikom, ker za njih ne bo usmiljenja!.. Vidim te, Kristus! Zvezde padajo nalik dežju na zemljo! Solnce otomneva, zemlja se odpira in iz nje vstajajo mrliči, Ti pa prihajaš med odmevom tromb, spremljan od angelov, med bliskom in gromom. In jaz Te vidim in Čujem, o Kristus!« Tu umolkne ter dvigne lice, in zdelo se je, da je zagledal nekaj daljnega m strašnega. V tem hipu pa se začuje v votlini zamolkli grom, jedenkrat, dvakrat, desetkrat. V gorečem mestu so se podirale cele ulice in številne hiše so se rušile druga za drugo. Toda večina kristiianov je smatrala to za vidno znamenje, da je napočila ona strašna ura, ker je bila med njimi silno razširjena vera v novi prihod Kristusov in v konec sveta, katero jo sedaj še povckšal požar Rima. Radi tega je vse navzoče prevzel strah in trepet. Številni glasovi so jeli ponavljati: »To je dan sodbe! Evo ga, ki prihaja!« Nekateri so si zakrili lice z rokami v polnem prepričanju, da iz njenih propadov planejo peklenske pošasti, da raztrgajo grešnike. Drugi so vpili: > Kristus, usmili se nas! OdreŠenik, bodi nam milostljiv U Nekateri so se glasno spovedovali svojih grehov, drugi so se jeli objemati, hoteči imeti " usodnem trenutku kako drago bitje poleg sebe. Bili pa so tukaj tudi taki, katerih lica so razodevala nadzemeljsko veselje in kateri niso čutili strahu. Na nekaterih mestih so se začuli čudni glasovi; tu so ljudje v sveti navdušenosti izgovarjali v nerazumljivih jezikih nerazumljive besede. Nekdo je zaklical iz temnega kota votline: »Vzbudi so, kdor še spiš!« Vse to j pa je nadkriljeval Krispinov klic: »Pokora! Pokora!« Časih pa je zavladala popolna tišina, kakor da so vsi, pridržavajoči sapo v prsih, čakali, kaj vse se ima prigoditi. V teh trenutkih je bilo moči slišati oddaljen hrup podirajočih se poslopij, pri čemur • so vsak hip zakričali obupni glasovi: »OdreŠenik, usmili se nas!» časih pa je zakhcal Krispin: »Odrecite so pozemeljskih dobrot, kajti kmalu vam zmanjka tal pod nogami. Odrecite se pozemliske ljubezni, kajti Gospod pogubi one, ki so bolj ljubili svoje žene in otroke nego Njega! Gorje* onemu, ki je še bolj ljubil kakšno drugo stvar nogo samega Stvarnika! Gorje" razkoš-nikom. Gorjč možem, ženam in otrokom!« Nakrat se začuje še glasnejši ropot v kamnolomu nego poprej. Vsi se zgrudijo na tla ter dvignejo kvišku roke na t" h križu, da se s tem znamenjem ubranijo hudih duhov. Nastane tišina, v kateri se je Culo samo urno dihanje in tiho šepetanje »Jezus! Jezus! Jezus!« in semtertje otročji jok. Med tem se oglasi k tem ljudem, ležečim tu v jjrahu, neki glas: »Mir bodi z vami!« Bil je to glas apostola Petra, ki j? bil nekoliko poprej prišel v podzemeljsko votlino. Pri odmevu njegovih besed je nakrat zibnil strah, kakor zibne strah med čredo, sredi katero se pojavi pastir. Ljudje obja-mejo njegova kolena, kakor bi ondi iskkli varstva, on pa stegne nad njimi roke ter spregovori: »Čemu se strašite v svojih srcih? Kdo izmed vas ve, kaj ga more 5e doleteti, predno udari usodepolna ura ? Bog je kaznil z ognjem Babilon, toda nad vami, ki ste opfani s krstom in vas je odkupila kri Jagnjeta, vlada samo njegovo usmiljenje in vi umrjete z Njegovim imenom na svojih ustih. Mir bodi z vami!« Po groznih in neusmiljenih besedah Krispinovih padejo besede Petrove na zbrane kakor balzam. Namesto božjega strahu napolni vse duše milost božja. (Dalje pride.) . Tedaj je imel velikansko moe v tem, da je veliko, včasih polovico kmetijskega sveta, lastil ter držal kmete s tlako in desetino, s strahom pred peklom, s strahom pred nje* govirai sodišči, ki niso poznala šale, pošiljala ljudi na gromade, jemala premoženje, proklela otroke in umike, v pokornosti. Tedaj ta duhovnik ni dopustil ljudstvu, stopiti blizu soli, poduku. Kar je gojil Sol, so bile namenjene le za izgojitev duhovenstva ter grajske gospode. Ko se je iznašel tisk, je skrbel kat. duhovnik za to, da ni prišla kaka knjiga mej ljudstvo, katere ni on sam spisal, ali dal vsaj dovoljenje za Usek. Kat duhovnik je milijone ljudij, ki so drugače mislili, dal na gromadah in drugače usmrtiti, a toliko je požgal tudi knjig. V teh časih je djal, da je vse za življenje potrebno zapisano v veronauku, v nauku katoliške cerkve. Kar se s tem ne zlaga, je otrok pekla. Propovedoval je tedaj, da storijo smrtni greh bralci prepovedanih knjig. S tem je hotel, ko je videl, da se tisk ne da zapreciti, pridobiti vsaj nadzorstvo nad tiskom, da mu drugi v karte ne gledajo, oz. ljudem tega pogleda ne odpirajo in da masa ljudstva ne začne sama misliti ter se sama vladati. Če on drži trdno roko nad tiskom, piše lahko on, kar hoče in kar njemu godi. Laže se lahko. Če je kaj grdega v njegovem življenju, v zgodovini njegovega vladanja, lahko to prikrije, drugače pobarva. Lože se dela svetega, postavlja lože sebe z najsvetejšim vred v tabernakel. On neče biti stan, kakor so vsi drugi, on neče imeti človeške zmote, človeških napak. On tolmači Kristov nauk tako, da je Kri sto v namestnik in božje narave, kakor isti. Vedno je, dokler je slo, zjedinjeval vero s posvetnim svojim delom, nastopom. Vsaj hotel je biti država v državi. Ne le za dušno, tudi za telesno revo ali blagor, kakor on uči, hoče, mora skrbeti. Danes so države v državi izginile že precej mej omikanejsimi narodi. To je, vse se ima pokoriti volji vsega ljudstva, ki ima v vladi države svojo viuno vodstvo. Ali Se so države, v katerih volja širokih plasti ljudstva Se dosti ne velja, v katerih Se velja moč posameznih bogatejših slojev. Mej temi je kat. duhovnik kot bogataž in sredstvo v »pananje" mase ljudstev. V takih državah se še upa kat duhovnik z leče prepovedati naročanje, branje kakega neljubega mu časopisa. V takih državah še more zavzemati svoje srednjeveško stališče v tem oziru. Ali tudi v teh ne več dolgo. Coprnice, zlodej so igrali še pred 50. leti veliko vlogo v življenju vseh narodov, Kat. duhovnik je imel s tem spakom neumnosti dosti sredstva, plašiti ljudi. Danes so coprnice smešne, zlodej ne spravi več moža od tople peči, kat duhovnik sam ne veruje več v te neumnosti, čas ga je kultiviral. — Kaj se je ta duhovnik branil odprave tlake in desetine! Privaditi se je moral slobodi kmeta. Preklinjal je vse spise, ljudi, ki so se trudili za odpravo teh verig. Ali, ko je videl, da so njegovi bliski iz kolofonija, kakor na gledališkem odru, je odnehal. Vzlic vsem preklinjanjem na leči se je razvilo časopisje mogočno. Danes je le to tako mogočno, kakor kat. duhovnik na višku svoje mogočnosti, v 11.—12. stoletju. Vzlic preklinjanjem napredkov v gospodarskih organizacijah, v vedi, v nauku, so narodi napredovali. Vsaka, še toliko utrjena in skrbno po sili, diplomaciji — varovana oblast se je odpravila če so razvoji človeškega življenja to zahtevali. Danes smo že tam, ko se s silo nič ne opravi, danes mora biti vse: pro in contra prosto in jasni računi, danes zna večina mase in posebno mej razvitejšimi narodi pisati in brati in tisk je jako cenen, listi se dobijo po krajcarjih. Kot Slovenci moramo torej obžalovati, da še imamo duhovščino, ki misli, da smo še v srednjem veku. Je žalostna prikazen, ako se bere, da pastirski listi, da raz leče preklinjajo časopisje. ,Dva plat zvona' je tudi že pri nas postalo merodajno. Gospodarske skrbi silijo v ospredje in gospodarske revolucije so močnejše, kakor vse druge sile. In te silijo tudi maso slovenskega naroda, da bere, da sli pojme bistri, da hodi za zvezdo napredka, ne pa nazaj v davno že preživelo mišljenje, pojmovanje, gospodarenje, poslušnost duševnim in gospodarskim silam, ki ne-majo več pravice živeti. V planinski raj! Kdor je z zanimanjem čital prekrasno pesnico BNazaj v planinski raj". naSega dič-nega pesnika-prvaka, ki tako živo hrepeni in koprni po svojem rojstnem kraju, ta pač tudi gotovo želi, vsaj enkrat videti ta raj, ter se na lastne oči prepričati o njega krasoti. In glejte! — kmalu se nam ponudi v to prelepa prilika, katere se poslužimo — upam — prav mnogobrojno. Predno pa kaj več o tem, dovolite da povem dvs tri o podobi J .naše" zemlje. Večkrat sem že potoval po naši lepi slovenski de&ovini. a vsakrat sem prinesel s potovanja tudi prav — neugoden utis. Ni čuda! Že otroku cepimo v dovzetno srce ljubezen do domovine, pripovedujemo mu o krasoti slovenskih dežel, zraven mu pa se domofodne pesni, kakor: Domovina mili kraj... Beseda sladka domovina.... Naprej j zastava Slave.... Slovenec sem... itd. z nav- | dušenjem polnijo razdragano srce. Kako sladke čute, kak ponos mu vzbuja zavest, da je Slovenec — sin tako krasne domovine... In ko doraste! Hrepene pričakuje onega časa, ko bode imel priložnost, da se osebno prepriča o lepoti rodne mu zemlje. Odpravi se na pot. — Kakšna presenečenja, kakšna razočaranja že ob prvem koraku! Je li to ona krasna domovina, o kateri je tolikokrat in tako rad sanjaril? — Krasna je res, krasna, a hkratu njemu tako tuja... Ko se pelje z vlakom, so li imena, ki jih kliče sprevodnik, imena slovenskih krajev ?.... Pride v belo Ljubljano, središče Slovenije, — kakSni glasov! mu tu večidel bijejo na uho ?... Naj pogleda Se v kako letovišče. Tam bo videl, kako se tujec bučno zabava, a sam se bo pomenkoval s tovarišem tiho, da ne zved6 ob sosednji mizi, da je — Slovenec, tujec. Ako se pa pedrzne točaja pozvati slovensko, se sme nadjati, da bode najzadnji in najslabše postrežen. In kako je Sel prej ponosno v svet, po »svoji" lopi domovini, tako pojde sedaj pokunjeno in z zavistjo bode gledal tujca, ki tako oholo in samozavestno vživa lepoto v sredo. BcrbacJJsdz alt kozel za vrtnarja. — Finančni odwk je izročil poročilo o deželnem užitninskem uradu prof. H e r b u č u. Ta mož ve, da odsekov predsednik dr. V e r* t e g n a s s i ne zna slovenski; napisal je ture« grozno poročilo, kakor da \,\%e članke za »Gorico*, postavljal dejstva na glavo, trdil bedasloče m nesramnosti, ki kompro-mttujf>,o deželni zbor, a vse to je dal pod-pitati tudi dr. Verz?gnassi;u. Ta, zaupajoč lojalnost«, kakor je bila vedno navada i med nasprotniki, j*« tudi podpisal. Prof. IJerbuč je torej porab>! podpis dr. Verzegnassija, hoteč izlivati svo,o žolč proti dr. Turni v plačilo, ker — ni on deželni odbornik, kajti to mesto }krivec. On se bo že prizadeval, da se vse kako po-mečka, ako bo videl, da je dr. Turna previsoko nad njegovim hruslarskira apetitom. „Tutt! frttttl". — Zanimanje za .luili frulU* je velikansko; jedni kolnejo na tihem, in se jeze: kako da ,nič ni tako skrilo, da bi v .Soči" ne bilo očilo," drugi menijo: ,kaj pa je tega treba bilo", tretji se ter-cijalski pohujšujejo, večina pa ve, da .Soča* je v tak boj izzivana in ima torej prav, ako razbija politikujočlm nuncem steklene hiše nad glavami. Ti 'Judje so tako predrzni in nesramni, da so proti njim ^tutti frutti" je-dino orožje, — ki j« jako vspeSno. Delajo se svetnike, ki se drznejo očitati grehe drugim, je zatorej le prav, da jim vsaj »Soča" poteza z obraza Iažnjivo krinko! Zadnji čas so nam znesli skupaj prav veliko novega gradiva iz dobe 20 let. Možje, dekleta in žene, vspodbujeni po dosedanjih , tu t ti frutti" (kdo je prej mislil na to, da se sme tudi o nuncih kaj takega pisati! .Ne glej me, kako jaz živim, ubogaj, kar te jaz učim!" je bilo veljavno načelo —) so nam preskrbeli toliko in takega gradiva, da se nam samim, liberalnim v tem oziru do skrajnosti, studi tako .pobožnjaštvo". — O vseh podatkih smo poskrbeli tudi zanesljive priče, da nastopimo lahko tako očitno, kakor n. pr. proti prečastitim gospodom Kor-letu, Kodromacu, Valesu, Kadenaru i dr. I Sedem pisem, polnih pikanlerij o po-l&fcujedih nuifMJiV ki udrihajo v cerkvi po .Soči" in .Primorcu* ter se vtikajo v naše boje sploh — je brez podpisa. Mi smo sicer preiskovali, ali povsod ni bilo mogoče dobiti vsega, kar trebamo. Zato prosimo po-Šiljalce, naj se nam razkrijejo. Najbolje je, ako pridejo o priliki osebno k nam. Bati se ni treba ničesar! — Ali gremo precej na gotovo! Edini K o dr o mac je tožil, pa se ta je zadnji hip pobegnil z bojišča, kjer bi ga prav radi videli! — Tako potrebujemo o vseh podatkih zanesljive dokaze in priče. — Toliko na uvaževanje i Le vkup s takim gradivom J Ta «cronique scandaleuse* je najboljši lok za bodočnost! <*. vitezu Nabergoju se je obrnila bolezen na bolje, tako, da je upati, da kmalu okreva. Krfteanskl soeljallstl In soefjalul demokratje nasproti Slovanom. — V Dolnji Avstriji in na Dunaju vladajo krščanski socijalisti z Luegcrjem na čelu. Slovenski klerikalci povzdigujejo Luegerja tn njegove podrepnike v deseta nebesa. Ni dolgo temu, kar je pisal .Prismojene«", da mu je Lueger ljubši nego tisoč Tavčarjev. — In vendar je ta Lueger glasoval proti slovenski gimnaziji v Celju; na Dunaju pa postopa proti Slovanom tako brezobrazno, kakor niso postopali nemški liberalci pred njim. On je kar odpustil iz službe vse take uradnike in služabnike, ki so ob ljudskem štetju naznanili kak slovanski občevalni jezik. - Dasi je na Dunaju nad 250 000 Cehov (— le našteli so jih 1O4.U00! ) vendar nimajo niti ene ljudske šole. — Lueger je odločen nasprotnik Slovanov. V deželnem zboru nižeavstrijskem so sklenili nacijonalni in krščanski socijalisti zakon, po katerem naj bi zgubili Cehi v deželi vse pravice, dasi je tudi veliko občin na severovzhodu in aeverozapadu čeških. — V nedeljo je bito na Dunaju več shodov, katere so sklicali s o c i j a I n i demokratje, in vsi .«o proteslovali proli temu atentatu na čeSko narodnost. Vsi shodi so zahtevali, da mora Dunaj ustanoviti tudi dovolj čeških Sol, in pozivali so vlado, naj onega zakona ne predloži cesarju v polrjenje. — Tako se obnašajo soeijalni demokratje! Poj« In poje ..... zdaj bo Kodel. — In polnila je zopet svoje predale z uircina-jadami. V st. 50. .Norice" je bilo 162 vrst, v M. 51. 7. :>et HU a v St. 52. jo bilo kar !5fS vrst z dostavkom .konec prib," Že smo misiili brzojaviti ta znameniti dogodek, aii previdnost nam je še odsvetovala, CcS: po-fakajrno, klerikalcem ne smeš verjeti niti .drukaucga" zatrdila. In prav smo imeli! V >t. 53. je bilo zopet 153 vrst t izvirnim dostavkom .drugo polovico konca prihodnjič". Imenitno! Ta blažena druga polovica konca je zagledala luč sveta v 54. St. v polnih 154 vrstah.'Ta novi .capolavore" je obsegal torej H8* vrst, ali nad jedno celo Številko'.Norice*. Dober želodec imajo njeni čiUtfiji: diči jih res krščanska potrpežljivost \ - Toda vara se, kdor meni, da je Že končal s to .drugo polovico konca". — Oglasil se je .Glasbenik" v .Sofi"", ki mu je dal gradiva za temeljite razprave o cerkveni glasbi, o kontrapunktu, o orkestru, a pred vsem o velikanskih zasiugah g. Mre i ne, katerega goriški Slovenci ne znamo dovolj ceniti, dasi se ni pela menda htt nobena skladba pod njegovim spretnim vodstvom, da je ni on poprej .popravil*. To novo delo na glas-benetr polju se povleče do konca pasjih dnij in bo imelo te-le oddelke; 1. Prolog — 2. Začetek uvoda. — Uvod ali po klerikalno .vred". — 4. Konec .vvoda". -~ 5. Druga polovica konca vvoda. — G. Cerkvena glasba v obče. — 7. Cerkvena glasba posebe v Gorici; zasluge neprckosljivega Ivana Mrcine na tem polju; njegove skladbe svetovne slave. — 8, orkester, orgije, kontrapunkt, vokalna glasba. — 9. Medigre in fuge; edini strokovnjak Ivan Mrcina na tem polju. — 10. Politika in cerkveno petje. — 11. Najnovejši preustrojbar cerkvene glasbe. -— 12. Tumova klika in cerkveno pelje v Gorici. — 13. Kako nalogo je prevzel GabrSček v tem Turno vem cirkusu po naših cerkvah. — 14. Prvi dodatek. — 15. Drugi dodatek. — 16. Dodatek k obema dodakloma. — 17.... tu naj gg. čitatelji dostavijo Se dva tucata naslovov ad libitum. — 18. Konec. — 19. Druga ponvica konca. — 20. Sklep brez preklica! — 21. Pardon, Se na nekaj sem pozabil. — 22. Deflnilivm zaključek, ker me že prsti bole, dasi nisem Se vsega povedal. Čitatelji .Gorice«, zdaj se pa le pripravite ! Kapuciul. — V boj proti .Soči" in .Primorcu" so morali tudi kapucini. Nekateri župniki in kurati jih povabljajo v svoje fare, da pridigujejo ljudem o .brezverskih" časnikih ter rohoe proti .Soči« in .Primorcu". Povabljajo jih pa seveda radi tega, ker njihova beseda nič več ne izda, češ: pa kapucini, ki nosijo knle in bel pas ter častitljive brade, store, tisto, kar oni sami niso mogli. Ali glej, tudi ti kapucinski .misijoni" ne rode tistega vspeha, katerega bi radi imeli, kar je najboljši dokaz, kako neopravičena je gonja proti naprednjakom in našima listoma po deželi. Bo pač zastonj vsa križarska vojska!! Iz nekega cestnega odbora v naši deželi moramo vendarle omeniti dejstvo, ki nas danes sicer le zanima, pa utegne priti do razgovora kje drugod, ako bo — treba. Ud cestnega, odbora, sjne biti tudi najvišji davkoplačevalec v okraju, ako je državljan. Politična oblast pa je proglasila za največjega davkoplačevalca moža, ki to ni; politični oblasti je znano, da je to neka druga oseba plemiškega naslova ženskega spola — vendar je poskrbela, da je priSel v odbor nekdo, komur to kratko nikar ne tiče. Ta član trobi z nasprotno stranko ! Naprednjaki molčimo, dokler ni prave sile, da spregovorimo. •Sokolov orkester" je letos svirul o pustu pri malih maskaradah. Na .veliko mask ar ado" v Čitalnico se ni Se upal, kar pa ni čudo, ker je Se premlad, V dveh letih se ne more Se toliko zahtevati, saj je znana reč, da je treba večletnega učenja in skrbne vaje na godalih (posebno gosli), predno more kdo nastopiti v dobrem orkestru, —¦ Skoda te, da .Sokol* ni imel dovolj sredstev, da bi bil 1.1899. začel i znova s tečajem za prvence; danes bi imeli gotovo nad 20 čilih močij. — Letos po pustu .Sokol* ni več nadaljeval te lole, ker je nastopilo posebno društvo, ki bo za to skrbelo, a učitelj g. S. je poučeval petje. — V jeseni pa se bo nadaljevalo, — na kar opozarjamo že zdaj. Vsi dečki, ki žele na novo pristopiti in učiti se kateregakoli godala, naj se prijavijo do 15, septembra. Zidajmo, dasi polagoma ali — vstrajno! Pevsko društvo .Kolo" t Trsta vabi na veliko slavnost, katero priredi o priliki razvitja zastave v nedeljo dno 21. julija 1901. Slavnosti se udeleži 24 društev korporativno, oziroma po deputaciji. Z Goriškega se udeleže slavnosti: .Pevsko in g.asbeno društvo" iz Gorice, katero bo pelo Bend-lovo: Svoji k svojimi, pevsko društvo ,Na-hrožina" iz Nabrežine z zastavo, katero bo pelo Forsterjevo .Pjevajmo"!, bralno društvo .Kras" iz Skopega ter .Narodna Čitalnica" iz Brezovice. Vspored slavnosti prične zjutraj ob 101/, s prejemom goriških m drugih gostov na kolodvoru južne železnice. Zunanji gostje se zbirajo v prostorih .Tržaškega podpornega in bralnega društva*, Via Stadion 19. Točno ob 1. uri je banket na vrtu restavracije pod baš omenjenim društvom. Razvitje zastave se izvrši pop. ob 4. uri na vrtu slov. Šole pri sv. Jakobu. Na vsporedu koncerta je 14 točk, katerim sledi prosta zabava in ples. Kuvert na banketu stnnc 2 K (brez pijače). Vstopnina k slavnosti stane 60 vin.; otroci pod 14 letom plačajo polovico. Naznanilo. •— Podpisani poživlja vso ono gospodo, ki mislijo o priliki slavnosti dne 21. t. m. ostati v Trstu eno ali več nocij, naj se, ako žele, da jim podpisani preskrbi prenočišča, obrnejo do podpisanega vsaj do 19. t. m. Isto velja tudi za one, ki se žele udeležiti bankete. Odbor pevskega društva .Kolo". J. Bukovič, tajnik. Zahvala. — Slavna .Goriška ljudska posojilnica" je blagovolila poslati v dar 26 zvezkov .Knjižice za mladino« za tukajšnjo Šolsko knjižnico. — S tem potom izreka podpisano vodstvo slavno-istej najsrčnejo zahvalo za blagoduSen dar. Vodstvo dvorazrednice v Devinu. Devin, 9. julija 1901. Jos. Sorč, voditelj. Drobiž. — V Dutovljah je treSčiio dne 6. t. m. med kosce posestnika Jos. Ščuke. Delavci so bili zbrani pod koSatim hrastom. V U hrast je treščilo že 4 krat, kar pomnijo ljudje. Nesreče ni bilo velike, razven te, da je strela ožgala Ščukovo soprogo, ali ne nevarno; nekoliko ožgana je tudi hčerka. — Ne hodite pod drevesa ob nevihtah! Strela je ubila v sredo nekego kmeta na polju blizu Vrhovelj; zadela ga je v sence. Izvošček Jos. Olivo je padel, ko je vozil v temi iz St. Petra, z voza ter se poškodoval na levi nogi in desni roki tako, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Ko je padel, ni mogel vstali. K sreči je prišel za njim neki drugi izvošček, ki mu je pomagal pokonci. Ustnica. — Gg. dopisnikoma z V. in z G.: Pride prihodnjič. Razgled po svetu. Volitve t deželne zbor*;. — Vlada želi. da bi se izvršile volitve v deželna zbora galižki in češki, predno se anide državni zbor. V Galiciji bo to mogoče, težje pa na CeSkem, ker bo deželni zbor zboroval se meseca septembra in oktobra. Tirolski deželni zbor je bil včeraj zaključen na Najvišjo odredbo. V mestnem sveta tržaSkem je podal dr. Rybaf tako izjavo: Skoro v vseh parla-lamentih in korporacijah je običaj, da tudi manjšine sodelujejo v odsekih. Le v liberalnem in demokratičnem Trstu ne slede temu običaju. Z osebnega stališča je hvaležen, da je oslobojen od dela, ali kakor zastopnik manjšine in v imenu svojih volilcev protestuje proti takemu izključanju ter javlja, da se on in njegovi tovariši ne udeleže glasovanja. •A um'M1"*:. "7 R°janski župnik Jurizza je bil pri kardinalu Missiji v Gorici, bivši namestnik Rinaldini je bil pri Jurizzi, znani kanonik je bil vsaki dan pri Jurizzi, za Ju-nzzo sta se zavzela mestni svet in magistrat tržaški, proti rojanskim Slovencem nastopila je z vso močjo policija in— Jurizza je zmagal na vsej črti. Nasprotniki so računali, da rojanski Slovenci plačajo račune, a oni so že rešili svojo kožo in v kolikor je se niso — jo rešijo Se. To dajemo na razmišljanje zlasti velečastnemu slovenskemu kapelami v Rojanu 1 „Ed.« Volitve na Ogrskem se bodo menda vršile brez vsakega pritiska in podkupavanja od strani vlade. Prejšnje volitve so stale vlado mnogo denarja, ker je vsak vladni kandidat dobil od središča znatno denarno podporo. Sedaj pa bodo morali vsi kandidatje sami poravnati troške, ki so po navadi precej veliki. Pri zadnjih volitvah, ki so stale poedince do 100.000 gld., je bilo tudi takih propalih kandidatov, ki so žrtvovali 60.000 do 70.000 gld., a vseedno niso mogli priti do mandata. Sedanje .ciste« volitve ne bodo požrle toliko denarja, a brez vsake žrtve tudi ne bodo. Liberalna stranka računa, da dobi absolutno večino. Mariborski slovenski abltnrJJentl priredb v soboto dno 27, julija na vrtu .Narodnega Doma" v Mariboru veselico, katere čisti dobiček je namenjen za Prešernov spomenik. Na vsporedu je godba, petje, prosta zabava in ples. V Gradca so postavili ustanovni odsek, kateri se bavi z reformo volilnega reda, Namestnik grof Clary je sporočil temu odseku, d« namerava vlada vpeljati splošno enako direktno volilno pravico v vseh deželnh. Reorganizacija ruskih srednjih Sol* — Uradno glasilo ruske vlade poroča, da jo komisija za reorganizacijo srednjih šol svoje delo dovršila. Reorganizacija se izvrši 1.1905. Srednja šola bo imela le sedem letnikov. Grški jezik je izključen, latinščina pa se bode poučevala le v štirih višjih razredih. Zato pa se bodo poučevalo več ur v naravoslovju, v dveh modernih jezikih, v domovinoznanutvu, v ruskem in splošnem slovstvu ter v matematiki, Raztegne pa so pouk tudi na telovadbo. Na privatnih gimnazijah pa sme ostati dosedanji učni načrt Viljem II. absolutist. - Nemški cesar se pokaže vsak hip absolutista, ki smatra svojo voljo za najvišji zakon in svoje mnenje za edino pravo. Naglaševanje važnosti in velikanske imenitnosti vojaštva mu je odtujilo že skoraj vse civilno državljanstvo, besno preganjanje in psovanje politikujočih delavcev pa mu je naklonilo tudi največjo bovkMvo socijalne demokracije. Ali niti z Berolinom se ne more razumeti mogočni govornik Viljem. Vsak čas se porodi novo preporno vprašanje med cesarjem ali cesarico ter med mestno upravo. Zlasti prostomiselni župani so Viljemu trn v peti. Nadžupana Kirsch-nerja ni hotel Viljem potrditi nad eno leto, sedaj pa je odklonil proti mnenju kancelarja iu notranjega ministra potrditev drugega župana, odvetnika in mestnega svetnika Kauff-manna, ker je prostomislec in ker je imel pred — 20. leti kot reservni častnik neko sfero z oficirji! Razumevna je ogorčenost Berolincev in vseh Nemcev radi tega najnovejšega slučaja, ki dokazuje, da je Viljem že cel absolutisti Lakota t Indij!. - V Indiji vlada zopet huda lakota; 531 tisoč oseb dobiva redno vladno podporo. Baje se bodo razmere izboljšale šele tedaj, ko izdaten dež omogoči obdelovanje polja. Lakota je nastala večinoma radi hude suše. V Sevlll na španskem trajajo delavski nemiri dalje. Delavci hodijo po ulicah ter ometavajo s kamenjem javna poslopja in vojašnice. Vojaki in orožniki ne morejo vzdrževati reda. Po današnjih poročilih vlada v Sevili zopet mir. V Južni Afriki. — Do konca junija t. L je bilo ubitih angleških vojakov: 3971 mož, 384 častnikov, za ranami jih je umrlo 1370, vsled bolezni, v ujetništvu ponesrečilo itd. se jih je toliko, da iznaša skupna izguba 15.953 mož in 684 častnikov. Buri so izgubili baje od novega leta dalje 5672 mož. Zadnje poluletje je stala Anglijo vojna vsaj 900 milijonov K; vsak Bur stane Angleže po 150.000 K. General Methuen je prijel en tabor Burov ter jih ujel 43; uplenil je živine 1100 glav, 38 voz in 600 vreč žita. Zima je pri koncu, zato se Buri vesele nadaljevanja vojne, ker bodo lože operirali, kakor po zimi. Raznotero. — »Wiener Zeitung* je objavila 11. L m. sankcijonirani zakon o lokalnih železnicah. — K otvoritvi dalmatinBko-bosanske železnice so odšli ministri Kallav, Wittek in Call. — V Severni Ameriki vlada strašanska vročina. Vse posušeno, vode manjka, požari pogosti, živali poginevajo. — V Trstu je utonil pri Skednju potapljavec Fel. Dabo. — ,Wiener Zeit.« prijavlja sankcijonirani zakon o povišanju davščine na žganje ter oddajanju jednega dela teh doklad dež. zakladom v drž. zboru zastopanih .kraljestev in dežel. — Včeraj je zgorela papirnica v Korki na Oger-skem. Škode 100.000 K, 150 delavcev je brez dela. Vinko Podgornik posestnik in trgovec, Ima zalogo vsakovrstnega jedilnega blaga kakor tudi turšice Spa?* po najnižjih cenah. ""MB Gorica, »lic« Sv. Patra »t. 08. Razglas. Vipavska grajščina bode prodajala na prostovoljni dražbi po parcelah ali večjih skupinah na licu mesta nastopna posestva: I. Dne 8. julija 1901. ob 9. uri pred-poldne hiSo štev. 19 »a Colu z vrtom in pašnikom; ob 11. uri predpoldan gozd »Doline«, ležeč v katastr. občini Vodice, okraj Vipava v izmeri 67 oral 163Q Klft, ali 38 H 60 a 36 m». II. Dne, 12. julija 1901. ob 9. uri predpoldne hiše Štev. 22, 23 in 28 v Vipavi; nadalje mlin in žago z vodno silo na Vipavi, kakor tudi zraven stoječa gospodarska poslopja. III. Dne 15. julija 1901. ob 9. uri predpoldne gozd »Zadlog«, ležeč v katastr. občini Zadlog okraj Idrija v izmeri 297 oral 78(Q0 ali 183 H 97a 16 m«. IV. Dne 22. julija 1901. ob 9. uri predpoldne gozde, ležeče v katastr. občini Črnivrh, okraj Idrija v izmeri 108 oral 1428Q> ali 62 H 43 a 87 m» in gozd, ležeč v katastr. občini Lome v izmeri 282 oral 670 ali 170 H 81 a 20 ms. Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in dražbeni pogoji ležijo na vpogled v e, kr. notarski pisarni v Vipavi. Vipava dne 28. junUa 1901. Mark Pučnik, c. kr. notar. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bal« &J&&&- ¦»»*¦*, dal in črna via« ^Off» mallnsklh in iz vipavskih, <0&& tatarskih furlanskih, W vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železni™ na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodib od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSuja tndi uzorce. Caa« zn»«ri Prva e. kr. avstro-ogerska privil. T Prva c. kr. avstro-ogersKa prrm. OVARNA BARV ZA PROČELJA bril IrMiMonr, Omj tU., toaMram SI (« hsM M«). ¦jgr*. odlikovana z zlatimi svetinjami, ""vaj aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaai ZaLsgateJj nadvojv. in knežkih posebnih oskrbnlSter, voJaSkik oskrbniftev, želeanlc, ot' 4lh, krlbolanrih, platžnih ter zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve za pročelja se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od al|nstlh ne razlikuje. Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Uzorel na papirja * navodilom zastonj In franko. Pozor!! Ker se me isee Se vedno na Travnika SL 11, kjer sem delal prej in je sedaj tam fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, da se nahaja moj novi atelje ±m dva lati v Gosposki ulici it. 7, II. aadstr. v htfH »Oorlik« ljudska posojilnic«", kjer je tudi .Krojaška zadruga". . Atelje" je v vsakem ozira najmoderneji, najlepši in največji v Gorici ter urejen ve-jikomestno. PriporoCevaje se tudi v bodoCe naklonjenosti slavn. občinstva, beležim odličnim spoštovanjem Anton Jerkič, odlikovan fotografski atelje florlea, Gosposka ulica St. .. S. kr. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Goriei, m Travniku &. 22 /. nadsfr. HI. Poveraj. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Lepa priložnost /a letno sezono! Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik St. 5 v pritličje se predaja b!a§9 pa tovarniških eeni! Ifl! isStt ji*. nest*® lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica fn ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Lafekj Oaterreloier, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. JLeta 1881. y 6crici ustanovljena tvrdka MUUAj i 1IHHN1U UUUA V, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo. Dobre ure In po eenl! s 3-hunim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hantis Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine ¦•7*: Ivan Schindler Daaaf, 111. Erdaargarsir. it 12. razpoiilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z vec kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. 6ni aiJje kakor .ra§i. Ugrodni pogrojl plačevanja. Za reeaino postrežbo se garantira. Sili.« rnliftk u mL IVAN SCHINDLER c. kr. privileg. lastnik. Bttiinj, III. Erdteergerst. št. 12. Mizarska zadraga I Kaznanja slavnemu obft j in zaMnikon 1 veliko zalogo # ia, i«; insti a po |a| l y EoFid (Iolkan) m, gospodom trgovcem 1 tištva, da ima I veliko zalogo I izgotovljsiiega pohištva vseh slogov | v Solkanu pri Gorici. * i* i« * * * * r v Solkana pri Gorici, j 1 Naznanjamo, da smo prevzeli I dosedanjo trgovino pohištva tvrdke I Ant. Černigoja v Trstu, Vi* Piazza Kar ni v zalogi, se izvrši todno i po naročilu v najkrajšem času. 1 Cene zmerne. - .^ I Mi ji ton tir Mri isištM. s 1 vecchia 5t. i, katero bodemo vo- 1 dili pod jednakim imenom.