M HocblObl. K.k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, v cetvrtek 1. julija 1875. m?mm\mmpm*MAmm?wm\m (nadaljevanje, glej letelnjo itev. 16.) Kakor smo videli, je federaiizem v republikanski obliki 3e naj bolj razvil v zavezi severno Ameriskih drzav, zdaj nam je se pregledavati, kak obraz nam ka-z© federalizes v monarmfini obliki. V tem obziru je naj bolj podnSljiva zgodovina neinlkega. naroda v raznih dobah. Prej pa ko sa&nemo prelikavo, moramo omeniti, da |e prava zateza driavie, katere imajo na Selu kralje ali vojvoda i, t. d., jako telavna. Monarhifcni vladftrji bo namreS ponosni svoje drzavne mo6i in veljave; nij tedaj lahko, da bi se zadovoljno in za vsolej odre-kli valnejiih drlavnih pravie, zaveznemu vladarju in sredincu v prid, da bi trpoli in nodpirali njega uradni-ke v Bvojj aetali. Nij lehko, dabi sepodvrgli skupnemu vladarju posebno v vojaikem obziru, ali da bi svojo do-zolane sihli, naj so vdajo kaki zavezni pobtavi aii ka» kemu sk!epor ki mend* nij jim samim po volji. Le ve-iika zunanja ucvarnust prisili satiiostalne kralje ali kne* zo, da fd zviiejo za nekaj casa, ali za posebno sluhije. To j» nayadno bilo ? tekn 6aao?, draga boy ostra, zveza h& med njimi nij mnogo Casa vzdriala v prvotni obliki. Nastal je namreo boj med skupnim kraljom ciroma eesarjem in /aveznimi knezi kralji itd.t iu slodilo jo, ali da je eentralna mo5 zateria zavezniko, ali pa da so ti zavezno moc poSast tako oslabeli, da je bila le senea nekdanje sijajnosti. Ysa druga je pa stirar, kedar je skupoi vladar v eni osebi kralj, vojvoda, knez posamnih kraljestev, voj-Todin knezevin in grofij -f potem je pravi iederalizom §e loii, nego v repnbli kaoski obliki, kajti ta vladar ozi-roma njega dinastija je vsem mofina vez, krona je ne-spremljwa posredniea med dezelami, in mora biti na-ravna varhinja njih pravic. Ako je ustava vsem pravBna in se skupne postave izpolnavajo, §e misliti nij, kako bi mogli v taki zvezi nastati notranji prebudi boji, ali celo notranje vojne. A) Ustava rimbko nemSkega carstva sredojega ve-ka se je po5aai razvila iz franskega kraljestva oziroma LISTEK. Hamoreska po Gozzi*- ju sp. svobodno Fr. Zakrajski. V nekem mestu na Jntrovem je zivel stari kupec Abou Kasem Jambonrifourt, mo2, ki je imel denarja ko peska, palace i vrte, da malo kedo tako. Toda grd skopuh je bil. da ne koj takega. Xjegova obleka, vsa izguljena i skrpana, nij je iniela vefi zdrave nitice na sebi, kder bi bil najbisiroummSi krojac se bivanko za njo prijei. Vsak berac, ko bi mu jo bil Kasem ponudil v dar, odrezal bi se mn bil: Lepa hvala, gospoil, ali §e nemara: Grdoba bogatra§Ka; Ti mene! Pojdi se so-lit ti i tvoje cape! Njegov turban, mojstersko delo iz debelega plains, je bil tako masten in umazan, da se nij dalo vefi uganiti, katere barvc da je. Vendar prav 6udcz se le so bile njegove krevse, cevljarsk izdtdek, kakor§njega §e nij videlo cioveSko oko. Na podplatih je strmela gosta baterija debelih zebljev in oglavi, iz samih krp soaiti, bili so predmet splosnega obLudovanja. Se ve8. V desetih letih, kar so teglasovite krevse single Kasema, skazali so nze vsi karpufiarski mojstri svoj Sevljarski talent in nmetnost pri njih. Pa tudi ga nij bilo veS, ki bi se bil §e zdrznil teh dastljivih relikvy. Ny 5uda torej, ako so obraeale ves pozor obSinstva na-se. *) Visoki pesnifc Mouti pi5e o t«n xelo anioTitem grofu i pisatclji; „tt piu classico d^ suoi contempomnei, e che pud tenor pronte a q.ual siasi piii grazioso e c«retto." I res, Slatnega t misli preveva ga v tseh izdelfcih tako graciozna klasicuost, da se nij caditi ako ja rekel nek drug, sicer zelo oster kritcko njem: sono vaghi i suoi sennoni poetici ed ele^anti e lucianesche le sue prose!4' Wiegov humor je bistroum, fantazija i (Sute^e srce. 2ivel jo mo; XT13. in 1786. letora, carstva, v katerem jo imel vladar mnogo pravic, Karol veliki od lota 800 rimsko franfiki cesarje posebno krop-ko vladal v svojem cesarstvu, ki ga jo razfiiril skoro 6es vso zapadno in srednjo Kvropo od sevrnega morja do spodnje Italije, od reke Ebro na Spanjskera do Vi-«le zdaj na Poljskom in Tise zdaj na Ogrskem. Njegovi predniki so razdeljevali deiele v volike vojvodine, ali on jo te odpravil in je razdelil vojvodino v grofije (komitate. gaue), katerim je kot svojo name-stnike na ^elo stavljnl grofo (Gaugrafen) in imcnovol jib je izmed velikili posestnikov in 6ko(ov. Ti so vo-dili velike te okrajo in bili so na coin vwga jav-noga opravilstva. Vsako leto so 1, maja svobodne po-sestnike sklieali v zbor pod inilim nebom, da so opra-vili bolj vafcna jim prihranjona opravila. Qui so stall tudi sodnijstvu na tfelu, in so sodili in upravljali h pomofiniki in neko baze porotniki (Srhaflfen) vred. Tudi so bili povolniki narodno vojske (llixu-batni), v kato* ro so morali stopiti vsi mall in veliki posestniki. Po-sednik ali svobodon moz jo bilo titfiasisto; suznili nijso imeli, paS pa hlapco in noprostake. Na mejah so bili vili povolniki tuejui groii. Vse nadzorovali so pa poto-vajoci grofi (komisarji) in so imeli obLime oblasti, tudi pravieo, sklicevati ljudstvo v zbore in preslifievati pri-tozbe. Ti groii, fikofi, in markgrofi so kakor vsi drugi uradniki namesto pla6 dobivali posestva v uzitok; (bti-nefieija) zraven so imeli so druga majbne pribodke n. p. dele glob, I del davkov. Kroni, torej sredififiu so pribajali dohodki vcfeino-ma iz drzavnih posestev, ki so iniela posebno admini-straeijo, zraven so nosli davki po premozenji, pogostne konfiskacije, colnine in davsfiine v naturi za ceste i.t.d. Vladarji so imeli na dvoru mnogo uradnikov, ta 6as imenovane ministeriale. Skupnega parlamenta nij bilo; vladarji so pa skoro vsako leto zdaj v tem, zdaj v tem kraji zbrali velikaze v posvetovanje ter so sklepe v po-trdbo predlagali ljudstvu, katero se je navadno vsako leto 1. marea oborozeno zbralo v velike tnime. Ljudstvo je ta*i potrjevalo od velikazev izvoljene kralje. Karol veliki je to zistemo raz^iril iez vse carstvo, kolikor mogoSe jo jo razvjl, in prav rad skofom pa opa-tom posvotno sluzbe podeljeval, Ses da so posestniki ra- Zgodi se pa nekega dne, ko se je Kasem po trgu sprehajal, da mu ponudijo lep tovor drazega kristala. Pri tem je dobicek-si misli—;refie: mozbeseda, i plafia. Ne dolgo polem izve, da ima nek disavar, ki je prij§el skoro na ni6, dokaj rozno vode na prodaj, edino §e, kar je imel ta revez. Pri takih ljudoh, da le iujejo cvenk rafiuna Hovekoljubni nas Kasem-dobi se blago pod nic\ Gre in ukupi-se ve, prav ceno: Ubogi diSavar se nij dolgo skctil, udal se je za malo. Ali kedo popise Kase-movo veselje? To je kupfiija, to! Kasem bi bil zdajlah-ko povabil svoje prijat-pst! Kaj sem rekel? Tak skrfie-nee i pa prjjatli !-svoje znance povabil na obed za to, da je tako dobro kupil. Kasem sklene pa na mestn gostijo v kopolj iti. Tudi dobro. Ali zdaj zacne sam zlodej. Poslusajte! Ko se Kasem v kopalniku sla5i, prijde znanec-pri-jateljev ta sfizenec tako nij imel—, ki mu zivo popisu-je, kako da je s krevsami ljudem prijSel v zob6. Vse-pridene-govori uze o tvojih krevsah. Gas je raenda, da si novih omislis\ Saj je uze dolgo,-odgovori Kasem-kar mislim resno na to ; pa kaj bi vtrosil denar ? Le giej! Saj nijso res so tako nude. Se nekaj casa mislim z njimi pokrevsati. Ljudern pa naj usta maSi, komur Iju-bo. Po teh besedah se kar spravi v kopalnico. Meju tem se pa zgodi, da prijde tudi sodnik kopat so, gospod, ki je uzival visoko east mej prebivalci Onega mesta. Ko se nas Kasem nakoplje, potegnejo koj v sobo, kder je bil svojo obloko pustil. Ali, oh! Obleko naj-de, krevs pa ne zagleda njegovo srdito oko. ISSi, §la-taj, preobrafiaj, razmetavaj, proklin,jaj : vse zastonj I Zdaj Kasem vse razbrska, ceba; prvifi zamolklo, potem glasneje zdaja pa nori. Po tem pa vendar duha ukroti toliko, da se se enkrat udano ozre po sobi. Nic. 0 jeh-ta! Kasem stisne (ieljusti, obstane na mestu trd kakor jo kodih na lov m v boje mislil je, da 8 to zistemo za-tro feudalizem, ki je Lo poprej za6el krepke mladike po-ganjati. Ta ustava se je tedaj naslanjala na krepko bolj centralizovano vlado, pa na samoupravno velike okraje, B) Vendar nij po smrti tega volikanskega duha roogla ye6 6asa obstati ta ustava. Njegovi naslodnikl nijso bili tako krepki duhovi, nektori posebno h njega rodbino celo Sobki. Ze prvi, Ljudevik bogabojofti nij apo-znal vaJmosti ofatovih naredob; nekatere je odpravil, drugo zanomnrjol, tudi so notranji boji zafioli. To je trajalo ve6 6asa in njega unuki so carstvo mod sobof razdelili v Vndim-ti lota 843, Lotar dobi Halijo in na-slov cesarja, Ljudevik Noinee, Nomfiijo in Karol plesa-sti Francijo. Karol dobeli zodini se onkrat vso, pa sla« bo in sebko jo vladal, volikaSi ga odstavijo 887, in od* slej je razdolitov obveljala, Nilifie vefe nij raogel brzdati surovih, straSnlh fia-sov, kedor je mogol, fioseda je nodjarmil, in plemstvo je v srednem veku z gradov dolinam zapovedavalo. Kar so poprej dobivali beneflcij grofi, fckofi, opati in drugi v uzitek za opravljevanje slu^eb, obdr^avali so kolikor rnogoco v last ali pa v feud, to je, kralji, od Ottona volikega leta 425 naprej, tudi rimski cesarji so jim pro-ti obljubi zvestobe, drugih pogojev in posebno voja&ke sluzbe, podeljevali pravieo, naslove, posestva in uradno oblfteti pronaSati n a d o d i 60. Ti so imeli pod seboj druge plemenitnike, sploh viteze. Komitati ali grofije so se odpravljale in zopet so nastajale velike vojvodine. Ubogi in slabeji so sami se vdajali posvetni ali duhov-ni veliki gospodi, jemali so svoja prosta posestva od njih v feud, da so le varnejSe fciveli. Konecno je ljudstvo postalo suzno, in gospodovala sta 2 stanova: plemstvo in duhovstvo, pozneje se povzdignejo svobodna mesta, in vsi 3 so se imenovali drzavni stanovi. Feudal n a sistema se ne samo na Nemskem, ampak vefi ali manj po vsi Evropi razSiri, in vsled tega se je poprejS-na ustava Karola velikega prenaredila, Nemfiya se je pocasi obrafiala in konLno obrnila v zaver.no drzivo. Kralji ob enem eesarji so imeli Se zmirom doBti, pravic, ker so, ce tudi izvoljoni, vladali po nocolu K. veiikega vsled bofcjo oblasti. Kristjanstvo, pravi Frd. miljnik, ves vzburkan si oftita: kaj zavseh vragovvoljo mi je bilo tega treba, kaj? PacjemenejnovihstroSkovt Proklinja kupCijo s kristalom, grozi se nad ubogim di-Savarjem i nad njegovo roino vodo. Vse-nadayuje v strasnej ognjenici-vse zabrusim tija dol na ulice, kedar prijdem domu (Bomo pa videli, da vsaka ne pade v bla-to.) 0 ve nesrecne krevse, 0 roka mu se osuSila, ki mi je to storil! Brez krevs- tako javda" nag Kasem-bos moral bom razlagati, kako i kaj se je I njimi godilo; po tem pa se placati! Uh! Kasem se v strasnem razgibu zraakne od mesta, kder je stal ko vkopan; kar-otrikrat cudol-sreea njegov pogled nove lepe krevse vkotu. Nij rcofi popisati njegovega veselja; kajti zatrdno ima, da so dar onega znanca, kateri ga je bil tudi tako ostio prijel zastran starih krevs. 0 ti blaga duSa ti! Devefc-krat srefien bil samo zato na tem i onem svetu !-vskli-kne ves radosten-i da se le ogne sitnih stroSkov, ne promisli ni za hipee ve6; ampak Sine z nogama kar va-nju, tor naglo odide, kakor bi ga srSeni pikali. Tako hitro je pozabil starih i zvestih tovarSic! Prijde pa tudi sodnik, da se obleSe, v ravno taisto sobo, kder se je bil kakor bomo sliSali, Kasem tako stra-§no ugledal; i ker ne najde svojih krevs, pretaknejo pa prerijejo njegovi su^nji vso 2aro od konca do kraja. NX6 ne najdejo, ko tiste umazane i strgane Slebedre, katerib je Kasem tako dolgo i zastonj iskal, zastran katerih je tako grozno jezil se i vil Nu vi, ki ste moji ali si pa8 morete SekajhujSega misliti? Cujte! ker so namreSvsiki so bili vprieo, koj spoznali Kasemove krevse, nij dvomila vec* ziva du§a na tem, da je svoje cape tukaj pustil, sodni- . ka pa nesramno okradel. Srditi vratarji se tedaj hitro spuste za njim, ter ga kot tata zvezanega pred sodni« ka pritirajo,' ki ga osorno sprejme, in, vzemlimu se silo drage krevse z nog, v tamno je5o obsodi ob trdem-krubu i plettkej vodi. Nal Zastonj se je sklieaval na Posamezne gteriJke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Patornolliju; v Trata v tobalcarnicah. „Via del Belvedere 179 in „Via della caserma 60" NaroSiiina in dopisi naj *e blago* voljuo poSiljajo pod naslovoin; Viktor Doleneo v Gorici. — Eokoplsi Bene vrafojo} dopisi naj BeWagovoljno foankujojo. — Delalcea in dxugim no-pvenaoinim no narotaina sntia, ako »t> oglaie pri ureduiJtvu, „Soca" irfiaja Taak 5etvrtek in velj s polto prejemana ali v Gorki sa dom pojKljaaa: Vte leto......L4.50 Pol leta . » .. . . „ 2.30 Cetvit leta .... ,,1.20 „iLmetovalec'' za narofaike Soce Vae 1. f. 2.—Pol leta f. 1. Za nenarofoike; Vse leto f. 3.~ Pol leta I 1.60 Pri oznanilih in rarno tako pri ,,po- ikmicah" so pla<5uje*ai»avadnotristopn- rrato: 5 kr., ce so iiaka 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat Za ve. ... i....... i j rm L hILIjLjj —T^r*--------------------------'¦----------- Watter,i»il<5 je tistim dasom veliko drustvo, za katere-ga vedno in posvetno dobro sta imela skrbeti papez s dnhovsko, cesar s posvetao obtestjo in mocjo, vzajem-no se podpiraje. ... , . Tako je Imelo biti po teonji, toda v praksi sta papez in eesar mnogokrafc in strasno se kavsala, med Jeboj vojne imela, dragi drugemu veljavo in oblast podkcpavaia. Vendar je vsako stoletje nnelo ved aii manj krepKk vladarjev, ki so z zelezno pestjo zelezne dase brzdali. Cesarje so volili veHka§i brez ljadstya m od konca 13. stoletja le volilni knezi, katenh je bijo 7: nadskofi h vladikovin: Maine, Trier, Koln, potein dvor-ni knez (falcgraf) renski, vojvoda safcsonski, mejni grof BrandenbnrSki, nekaj Sasa vojvoda bavarski in poanej m mesto njega, od kar so Habsburei lmeh eesko krone, krajj desk*. Driavna denaraica je pru'emala le male dohodkov, kar so nesfe dr&avna posestva, globe, konfiskaeu*. dav-idine od duhovskih posestev, in pozne.ie malo davkov, katere so pa morale deiele skladati. Zategadel so pa tolili eesarje veeinoma le velikazc, ki so imeh sami veliko domado mod, ker brez nje jo bUo preteiavno via- Pri vsem tem je centralna oblast in mod sploh peSala. Veliko plemstvo je namrec vsako priliko v svoj prid porabiio, da jy svoje praviee poveksavalo. Vrb te-ga so cesarji iz raznih uzrokov podeljevah svojim zve-stim vazalom drzavne praviee, celo eolnino prejemati, denarje kovati, darovali so jim, zastavljali so drzavna posestva, cele dezele, regalye itd. in volilni knezi so pred volitviio kandidatom za se odtrgavali to ah ono prarico na Skodo drzave tudi ter so celo segali v ekse-kutivoo oblast eesarjev. Tako je po malem presla ad-ministracija s srediSda v so dezele, v novir? so nastale vojvo-dine in knezevine. Enakomerno so drzavni stanovi veksali svojo my v drzavnin zborih. Velikasi, poprej le svetovalei, pri-borili so si v teh zborih odlodivno mod. Tu so sklepali o skupnih postavah, novih nared-b«m, o vaznih, pravnih vpraSanjih, o podeljevanji prvih drzavnih sluzeb, ali o njih prenaredebi. Odlodevali so v prepirih in bojih med velikaSi in stanovi, dalje so skepali o zunjanih zadevah, o vojni, miru, davkih in vojakih, tudi o pregnanstvu iz drzave itd. V zbore so morali prva stanova po navadi osebno, mesta po poslaneik priti v od cesarja odloden kraj. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Tolm'makeca 30. jnnijft 1875. (Jxv'txm dopis) Namestnik baron Pino in dezelnega glavarja na-mestnik dr. Pajer sta nas obiskala 25. t. m. Povod temu nepridakovanemu prihodu so bill prepiri zarad Solskega poslopja v Tolminu, in zarad nove drte skladov-neceste pri Badi. Znano vam je morda, da vprvidjebi'o sklenjeno, da novo solsko poslopje ima stati blizo cerk-ve. Na pritozbo 13 obdinskih stare§in so je ta sklep brvZ potrebnih tebtnih uzrokov kar na enkrat predruga-cil in lepa hisa bi imela stati zunaj Tolmina v ent gra-pi na tako z\anih „Kozarscehu. Nasprotna stranka je podala na to nnjno pritozbo na namestnistvo, v ktori iiapada osobno nasega glavarja in njihovc pajdse do-kazav§i da „Kozar§ceneu vodi le slepa strast, da jim ne gre za to, da bi solsko poslopje na najpri mernejsera prostorn stalo, ampak da bi pri tem le njib posebne namene dosegli. G. baron Pino in dr. Pajer spremljena od voditeJ v obeh strank se podasta najpoprej na Ko-zar§6e, da bi t«imo§ni prostor ogledala. — All oj! oj/ ne enema ne drngeran ni Slo v glavo, zataj bi se imelo postaviti nar Iepsi poslopje tolminsko take daled zu-naj trga in v tako fcudno grapo. Potem sta se podala k cerkfi; tem se je obema Se precej dopadlo. Vrnivga se sta pregledala §e ved dragih prostorov, kteri bi bill za to stvar primernej§i, ker leiijo bolj v srediftci.. Ajm prevzvisenosti jo menda prostor na Persoljevi Brajdi naj bolj dopal. To dokazoje, da stvar ni se dognaua in da so se KozarSceni prezgodej vesebfi. — Pri tej pnli-ki se je pa jasno pokazalo, kak razlodek je med stran-kama. Med tem ko so se namrec nCerkovniki* niirno in dostojno obnaSali in posebno pouJarjali. da jim ni na tem, da bi nova hisa na prostorti pri cerkvi stati morala, ampak da se je ta prostor ie za to odlotfl. ker seje zdelo, da ni primernej§ega dobtti, da bi pa kaj radi videli, ako bi se za prihodni kind tolminski kak fie bo(j primerni in bolj v srediSdt lefrdi prostor na5*'l; so se „Ko*arseeniw kaj dudno vetili in na vs«k nadin fiolo na „Kozar§deh4 imeti hoteli, in ako bt tudi eeli svet ta prostor za nar slabejSi obsodil. Posebno s*. je odlikoval naS stari K.......ktere se je v prifco njih prezviseno- sti obnasai, kakor da bi bil zb^snil, tako da ga je viso-ki gospod vedkrat resno opominjati moral. AH dragi g. K. saj ste sami kriri, de ste propaiir zakaj m-ste odkrito^rdno povedali namestniku pravi uzrok Vase-ga nasprotovanja. Popoldne se je njih prevzviSenost g. namestnik v Cerkno odpeljal. Drugi dan so mu Ui na proti na.^ gla-var in dva iida eestnfga otlbora, kt-r so se imele pre-gledati prepirne drt» skladovne ceste pri Ba«i. Visoki gospod se je hiponia za spodnjo ravnnjfo drto odiodil in toraj so nas glavar tukaj v drngid propali. Po ol>p-dn pri g. Kovadid-u pri Kv. Lucij't si» poda g. Baron spremljon od dveh gospodor pescev. S«-lo, da bi tamo-snjo novo drto skladovne cesto prrglertal. U. Dr. Paj*r pa je gel z vsemi drugitni gospodi dez modrejski klanee da bi se prepridal, ali se da tamkaj zafasno kaj popra-viti-— Uzrok temu pa jo bilo to: Pri zadnji seji ecstnega odbora se je imelo namred odloditi, kjo se ima porabiii oni denor, ki jo sedaj odbora na i azpolaganje. Kar na enkrat izblekno nas glavar, da je nova drta dcz Selo blizo velika neumnost, da on ne more zapopasti, zakaj se je to storilo, in predla-ga, da bi bilo za tega del veliko bolj&o, ako bi so denar porabil v popravljenje starega klanea dez Modrejce. To sliSati so ostrmeli se vo, da vsi drugi udi odbora turn bolj pa, ker so morali to slisati iz ust c. kr. uradnika, kteri se predrzne grajati in prezirati od Njih Velidan-stvft nLe zdavnej potrjeno dezelno postavo, vsled ktere so ima Modrejski klanec popolnoma opustiti in skladov-na cesta od sv. Lucije dez 8elo nndatjevati. Drugi ml odbora je predlagal, naj .se rajSi (lenar v popravljenje cesto od Bade do Sv. Lucije porabi, in to je obvoljalo. Pri glasovanji ali se ima gorenja ali do-lenja drta izdelati, je ff. glavar se svojim glasom za Modrejce samec ostal. To ga je tako razkaisilo, daje on, kakor gre govorica, pritozbo soper ta sklep uzrodii, ali prevaril se, je ker je g. namestnik kakor receno, odborov sklep popolnoma odobril. Vsemn temu vkljub ne miru-je, on isce menda svojo lovorike na modrejskem klanru in vse kazeT da bi si rad tamkaj slavjii spomin postavil; pa o tem bomo prihodnic obMrnejse gcvorili. svojo nedolznost; ker de nij moldal, ie na podplate je dobil. Treba raosnjo odpreti, da se re.si srditih krem-plev. Ker je pa bil na glasu kot velik bogatas i se vedi skopuh, zasoli ma sodnik dorbo, ker ga je neznan-ski veselilo, da je tako z lepo dobil stiskavca enkrat v pest, ter mu naredi kaj velik radun. Od zalosti, da je zalezce zared krevs v toliko skodo, sklene Kasem stra-sno maSdevanje nad njimi, i komaj priSedsi na dom, z neko siovesno jezo zabrusi je v reko, ki je sumela rav-no pod okni njegove hise. nProklete!—takozakridi §e v divjem srdu za njimi-ne bote me ved jezile!" A kako zelo se je motii. Nekaj dnij potem zgodi se namrec, da potegnejo pa ribdi, ki so pri kasemovej hisi ribali, kaj tezko mre-io iz vode v pridakovanji obilne lovi. Pa kaka jeza je popade, ko na mestu pridakovanib rib le grde Easemo-ve krevse najdejo v mrezi. To da se veliko ved se ra-ztogotS, ko zagledajo v njej se mnogo predirkov, tako nevsmiijeno zvrtanih od Sebljev preklescenih krevs, Bes te plentaj, to jim je zadosti. TJjezivsi se na moc nad Kasemom i nad njegovimi Slebedrami, ki so se bile do sitega napile v reki, zabrusijo mu je kar v. iuSo skozi odprto okno, kder nbijo i povesnejo & njimi vse sklenice po vrsti, mu tako z velikimi ropotom zlijo vso rozno vodo na tla. Kasem, ki je ravno ves zamisljen Stel peneza na mizi, vsled grozovitnega zvenketa kvi§ku poskodi; i ko vidi, kako i kaj, i spozna Y svoje veliko zadadenje nesredne krevse, sklesne, svoji roki, nad glavo, kder so ma lasje nze stali po konei, pogleda v krevse ljudski Ijudozerec, za§kerpenti se zob-mi, da mu deljusti pokajo ter zakridi: 0 stokrat prokle-te bile! Aii vas ne bo enkrat konee ? Ne, ako nijste samega midimana, nijmate mi ved v, Skodo zahajatil-Izrede, zgrabi je krdevito, popade motiko, ter hajdi na vrt, skopa tarn globoko jamo, z. raznimi kletvieami poti- sne krevse v njo, ter jo zasnju. Ohladivfii si tako svoje dmerno sree, povme se domu veseltdase je enkrat za vselej odkriial prehencanih slebeder. Toda vrag gkodozeljnosti nij bil Se kraji se svoji* mi spletkami. Kaj se zgodi? Ko je Kasem na vrtu jamo kopal, i posipaval, pripelje ti sam Sent njegovega soseda tija blizu, ki rnu je bil uze od nekedaj nevo-scljiv i hudo sovraz. Ko ta vidi, kako da Kasem zemljo prekopava, ne podaka, kar nid ved; ampa gre naravnost k ondisnjemu namestniku, kojemu spsrodi. da je Kasem na svojem vrtu Lskopal velik zaklad. To je bilo ved ko zadosti ker oni gospod, ki se je neizredeno lakal po denarji, kasema precej pred se poklide ter ga ostro iz-prasuje o najdenem i zdaj skritem zakladu grdo glede va-nj i ^ugaje mu pri vsaki be?edi. Ko je pa Kasem, ker drnga ni znal, veduo le eno in isto gonil, namrec, da je le svoje slebedre zakopal na vrtu. se namestnik strasno hudo ujezi, i ga da v je^o odpeljati. So le za veliko denarje se ie Kasem resil iz nje Bog prenesi, to je bilo pa vendar Ie preved1 Kasem je pihal ogenj, pa tudi kar v solndni prah semlel bi bil te zlodjeve krevse. Kaj je poraagalo, kaj, da je poskusil i njimi potop i pokop. Lejte v«, mililju-dje! Menil je v trdno, da mu ne bodo ved sitnostij nakopavale na glavo; prisegel bi bil stokrat ali pa se ved, da se jih je enkrat odkrizal na vse vse vedne case, pa je. Da da, ie vedl Kako pad udano—deravno nekaj nejevoljin; ali kedo bi se ne bil ujezil ? Becite na!—utrpel je ponizavanja i takosnjo Skodo pri sodni-. ku; prenesel izgubidek pri tako dragej roznej vodi, ki \ se mu je—Bogu bodi potoieno!—kar do kanea razlila ; na tla; prestal zalost, sramoto i strab, i Ie, da teh pre-• klicanih nesrednic nigdar ved ne vidi. I vi mislite ne-! mara, da je vse to kaj pomagalo ? Kikel kokel! Da bt ' je pad drna kuga! Zdaj jim sam zlodej se celo v jami Iz Cerknega (Izv. dop. 29. junija 1875. je bilo tukaj kmetijsko predavanje; hotel sem se prepridati, kako da predava gosp. Kuralt in kakovSuo da je ljudstvo. Nu zadovoljeii sem bil v vsakem obziru. Gospod prav dobro predava, l1/^ uro je govoril o sadjoreji zanimivo, podudljivo in jasno. Uvod kratek, razprava brez nepo-trebnega lispa in brez praznih fraz, temvec vsa stvarna, sklep tudi primerno kratek ; tedaj tako, kakor je treba pred ljudstvom govoriti. Posluialeev je bilo 10, vsi so kaj pazljivo poslusa-li, in kedsr je gospod Kuralt korenike, sesalke itd. na tablo risa!, stopilt so zadnji na klopi, da so dobro videli. Zdaj je lo ieleti, da bi tisti, ki so vse dobro razu-meli, in ki imajo ze -vaje v eeplenji, drug© v praklid-nem ceplenji podueevali in z njimi vrod drevesa cepili. Priporodam tudi bogatej&im kmetom, naj si zares nazi-dajo novo su&ilnice po kazniu, ki jitn ga je za c^led pastil gospod aditelj. Naj bi uafii kmetje popustili listo strasno nezaupanje in Skodljivo nenmrnost, poskuSavajo naj po malom, in natanjdni naj bodo pri vsaki poskusnji. Dobro bi pa bilo, da ne bi gosp. Kuralt ponustil, kar je tu in tarn zasjal, to je, naj mu gosp. zupsiu na-znani. kedar hod**jo nekateri kmetje wpiti, in takrat naj gre he enkrat gori, da se preprida, ali eepijo dobro. Tako naj ogleda tudi trtorejo; i.t.d. kajti praktiden poduk, ta i/.da naj ved. Konecno prosim (,'erkljane, naj napredujejo v vsakem obziru, in jim priporodam ditnlnico in sloveiiM'ine v obde. 1/ Nabrezi'ne 14. junija. (Izv. dop.) — K»«r so moje sinodne sanje nekam produdno, blagovolite je natisniti, Najde He morda kak Jozof, ki mi je ra/.lo/.i; a to mu zanaprej povem, da ga zato ne oblagodariiii po kralji'v-sko. Sriio se ht-rt'anu dab*«" od t»»ga. Sanjalo s<« mi j(», da s^ni vsli'd mal^sn'dnih spt>kulaeij bob-hul /a doliru-nosovsko bulf/Jitjo, kitjti nos mi jj> »u'pr»Mi»di>m rasttd, dokb«r nij bil vr\ riii-t»«r doljr. <'as jo bilo timivti in oporoko impi.-'atf. Zb^ro .se/alostni prijatli: Jok, ihtenje, s'>Izf\ pomilovarij*-. Komaj j« pntolazini, t'T uaredem na navlasd zato pripravljeno ostov^ko ko/<> sled»re: Zflim, da se ini v rakev prideno debela palica iz gostih kraS-kih gozdov." I pa zakaj? se zadiidijo vsi. Zato, da od-podini vsf sitne liti*rarne i politidne inrkodovanca spet eno izduhta. Kasem gre, t rote se grozovitisko potisne krevse v mestni vodotok, t-r se gb«boko oddahne. „Ant1 nijste od vraga—vpije ko jesihar—tam bote pad zgnji-Ie, «la bo enkrat mir pred vami !•* Tako je pa le Ka$em mislil; ker veliko inade mu je bilo osojeno! Baca na vodii poredete, ali ne bode se konee ? Pomagaj. kedor je ziv. Taka je le, pa po-stusajte. Krevse, v vodo zabrusene, splavajo naravnost noter v glavnocev, katero skoro po polnem zamase. Vo-da je torej zaostajala, in v mestu nastane veliko pomanj-kanje. Ce dalje ved je gosposka v groznih skrbeh, snnder. upitje. zb ri, preiskovanja, kletve, tirjatve, zu-ganja. kliei, sttoski-obup. vse zastonj. Nij ga bilo, ki bi bil mogel le od dalee umeniti tako nakraten pomanjk. Vendar na vse zadnje i po mnogih dragih preiskavah izvledejo delalei kot corpus delicti—Kasemove krevse! i'ri tej prici je neso namestniku trdedi, da so bile one edini vzrok toljkim potroskom i homatijam. Zdaj je btl Se le ogenj v strehi. Namestnik grozno zaropota i raztogeteni birici mislite si le, privedejo Kasema na novo pred-nj, ki bi bil od zlate lakote zlatega slonapo-zrl. Nid nij vzdalo, da se je Kasem klanjal pred njim ves osupel kakor duk na paliei; nid, da je trdil svojo nedolznost, kretal se ko neumen, rotil se i prosil us-miljenja, kakor bi na samib britvah sedel: Namestnik ga nij imel blazega usesa. Obsojen je bil v potrnllo vseh potro§kov, vrhu tega pa ima se plaeati globo, veliko vedo od prve. Da bi pa ziva dusa ne ocitala, da si je sodnik po krividnem kaj pridrzal od Kasema, po- nik, na njem naj so na eni strani podobe mojih ljubo- I znjivih neprijatlov, na drugi pa proti njim obernena in I v figo skljucena, pest, spodej podpis: I „Nji bal se nie, tud zdaj ne lafce: I Glej, Se po smrti—fige kaie !u To ne gre, ne, no gre, oglase se prijatli, kaj bo vraga ta kratki epigram ? I jaz na to: Sa krajsi bo tisti, kedar umrjera. Toda veste kaj, ker vam, pasja oo-ga, nie nij po godu, pa vi unirite na mestu mene, pa bo. Prijatli pobesijo usta na ta dictum aeerbum. Zdaj pristopi mlad genius z goreeo baklopo konc;, imi prij-de do zglavja; pripotohuli se pa tudi k mojim nogam, I kot persona publiea, okajeni sikofant, sam hu—hu ~-hu-. 1 —Presneto grd je, ta erniboter, si mislirn, kaj bo? Genius mi pa nasepece: Sifno, saj bo§ le enkrat umrl. Ravno zato, odgovorim mu, zali me nekaj: ko bi vedel, da imam se desetkrat uinreti, bi &e vescl dostal ta slav-ni experiment. Na to on: Ne Sali se, ampak vse izv-leei, kar si dobrega ueinil. I jaz, popraskav&i se za u&e-som in vzdihniv&i: \V§, decko, pn?sneto mnlo bom iz-vlekel. Proti ernemu pa: Blagorodni gosped, ee imate kaj | povedati, pa povejtt* brz. Ves eas svojega zivcnja sein iniel smolo, smola mi gori dans eelo pri glavi, toda ne bo dolgo, podvizajt«\ Po itinera teintu soditi, nijsto ni Kavkazee ni lipov bog. < >n na to : Ysakako moras z | menoj, pa Imam narofrno da smeS pogoje staviti. Od- | govorim mu jaz: VaSe blagorodje mi ne bo zamerilo, ako reeem, da se tczko loftm oil tega .sveta, i Schiller (morda ga je vu&a vzviScrsozt kedaj prebrala, ali vam jo Franc Moor, ki je gotovo 'v va&viu kraij^stvu inter-niran, kaj o nj»-m povedal?) i Scbillor. ki pravi; „Naj-vi se nij blago zivenja dar1* je po jasnih juridicnih poj-tnili grozno noivsnico izr».-kel. Ta ftepasta raise! se zlah-ta z onimi zalib<>g n//1 bivAimi principi, ki so uzo bili na grobeh krvavili m'sn'niikov ad nbsiirdtim illusliova-ni, iiadaljc, oiu pripUM*a i pozivlje uaravnost v samo mor i |*»*J*tM, i , . . Kaj st»* litorat ? segno tut crui Kljuken v lifM^lo vi*s /acinic n, i stcgite obraz. Jaz: /akvakala j«« m«»ja pohlcvt a nialota res kaienkrat v li-U-rancj i\-puMiki. to je res. Uiu, nadaljujo osmojenec, k takitui Ijudiui jc pa res ul*< nekaj tozavno tarn fdoln. Pa apropos, vi kritikujcte Neliiller-ja, i vendar je zenij osupnil ves svot. Jaz odvrnem : Da je velik, je res; a tudi iia solnei nij vse cisto. fako syisal sem nuiogo misli « V. Tell*ti. Ko bi se /ivvl, spravil bi je bil v oksirno razpravo. Wliko iv/oiioViitijii v tej sieer klasie-nej p»*8jni j»* i*i»i.'.iglhdkof in>reMiieiiega i impaeuega, to bi m lehko doka/alo postbno i>ri (ttNHiicr-juv<>m umoru, kder ga opravieuje. Dukazovanja, ki nijmajo, take reksi, s•• srajee take rv.iue po^tieno Hativno' resni«*nosti. 1 ta-ko stavi moja inak>nkf»st itkljub vsi-m onim, ki Ti*ll-a k«»t prvo njegovo ilelo razglasajo, trilogijo o Wallen-Mtfinti visoko nad Tdlont. Pri teh inojili'lu«.sedah kihne kakur v potrj»'!ije pfkiiMi^ek. IVdaj: Pmbatum est. Nudaljiijeiu : P.-irolje mvje^a ziv«'fjji pohjija, terej, go-Kpod, ik\]\n jnMiitniva b« n.i hitr^tn. Kaj bi pr&v za prav radi? Majhin izpit boste pn^tali, udgovori vran-ko, predno pejd»'va. Prosins jm. ree»'iit jaz, ne s polak* eicami. Ta surogat se mi nit kaj ne dopula. Tedaj po-zor, opotnni m*». < hi : Kaj bi najrajse vulel ? J a z: Da l)i vas n*» videl. — 0 n : Na.siejtn mi nekatore posebne kamne. Jaz: Kamen molrosti, kam»-n spotikljeja. On: Kateri r.izIon.*k jeroed njima ? Jaz: Da se kajnen mo-drosti iM-e. i nikdar re- najde, kamen spotikljeja se pa n»* i>e»\ pa zmiivmi najde. U n: Kaj imava midva skup-nega V Jaz. Morjc ! On: Kako ? J a z : Jaz sem i'ri- vrne me, p»> «dAt»*tem tl^narji prav zv«*>to se toliko zna-ineiiitt' kr»vs»i. Jojs, k;?k'» 'v Kasj»ina n.4izr»'tVn«».grizlo pa zvijalo kakor oni p-kl'-n^vk. ki «e \" mor.il K.opati v blago-slovJMui v».i;, p!*je-» i zvizd.i d^jnu, ktatnoteii okrog ko ve.lom»e ur taz^aia kakor duh r»pf«tavs. b»puta z vrat-ini — codriija.zdtjja. pruklmja. O kako preklesfeui stro-ski. to!... AH >k'tr«» se n.ij\ve ga n-i-lleguje misel na krevse. s katerimi sr vidi sp^t oblagodarjen^ga. ».Sto-krat nesre«'*n»* cape zarohni zdaj proti njim kedaj mi bote- nehalA ddati i skodo i srameto? V ogenj z va-mi! Ant' mi ne poskoeile ko f^niks iz svojega pepela. Zgnreti imate !rt Ker so se pa bile vode navzele, dene je Kasem susit na streho. Ali toliko zeprna osoda nij se sklenila svojih zvi-jac. Sosedov pes, igrav i nagajiv spak, kolikor ga je le bilo, ugledavsi slavne krevse, zalcti se va-nje a po-gumnim sknkom, poigra nekoliko z njimi, predere jo pa premikasti se srdttiin zoIk>::i. ter je bacne na vse zadnje iznad strehe tija dolu na u\we, kder priletc ravno mimoidoeej /.eni na glavo. Ma naglem prejeti strah in udarec pa storita, da iiesreeoica nevarno zboli. Xjen moz, ne bodi len, gre s krevsami k sodnika Kasema tozit. Kasem piijavda, sodnik pa zaropota: ,.Hudiceve krevse, treba plaeati!a Kasem mora spet v mo§njo. Nazadnje Kasem ves v joku, da se sodnikn smili, zav-pije: Slavui sodnik, sreea se vain umnozila kakor zve-zde na nebu, dejte razglasite za Bozjo voljo, kur sem prijSel zavoljo teh krevs skoro ob premozenje, da, ce bi te neukonfljivke za§le se v kako Skodo, odpovedal sem se glede na nje vsem dolznostini. Sodnik je to storil, Kasem pa sklenil zatrdno, da starih krevs nig-dar vee v svojej hisi ne trpi. Velika Skoda §e le ga jet zmodnla. BBBBSSSSSgassssssBBaBemsmemmsmmmmmmm...... n i .——¦......¦ m o r e c, ^i sle, kakor vidim, i a m o r e c. On: Koliko je pa razlo&ka med nama ? Jaz: Za celo morje, ki je mod nama. 0 n: Kde je meju Slovenci najveB soli ? Jaz: Gotovo na Primorskem!—B 8 n e, pristavi fiemer-no, r e § e n! Ali nij tako, pristavim jaz. Gospod, kde ste so Solali ? Ali znate latinski ? Brrr! odgovori on, i videlo se je, da ga mrzliea trese, toje tisti"jezik, v ka-terem se maga bere. Jaz: Si Komae es, Romano vivi-to more, gospod, bolje spoStljvo govorite. Nu pa lejte no, fee se ne motim, ste vi rodom hudifi. On: Vi ste rekel. Jaz: AH je pa med huditt kaj pravice ? On: Kako neunino uprasanje! (sicer ne zamerite, jaz sem odkritosr&en.) Jaz: Veseli me va§a izjava, na vsak na-6in bo to hudifievska pravica. Ku pa, imate tudinad-zornikov ? 0 n : Lejte ga, kako je zarobjjen ! Imamo, imamo! Jaz: Predno umrjem, zvedel bi rad, kako bi z nadzornikom ravnali, ki bi prijSel, pozvan od u&itolje-vih nasprotnikov, reveza ufiitelja na dezeli nadzorovat, so bolje revez na duhu kot on, ki bi potem Sol, jel i pil na obSinske stroSko, uditolja papustil, i se ravno tako naobfiinske strofike odpoljal? 0 n: To bi bilo strasno, mi bi takogakoj odRtavili. (Konec prihodnjik) Iz NabreSine 22. jun. (Izv. dop.) Trije so, na ka-tere lota menenjo glede novega zupana. Denimo je po alfal)i>tit, da no bo zamero: M. Oaharija, Matija Pertot i Jozef Tanco, drugi odbornilc, tretji podiupan. Vai trije vrli narodnjaei i pridni gospodnrji, Poslednja dva pa so poseboj bio v. foisnigtvo podpirata, i drugi celo kot samouk dobro dopisujo, kolikor sem za gotovo cul. Ker dosodajni prevrli zupan noce pa noee vcc, so gori imenovani vredni kandidatje priporofovanja tudi vredni. Ne zamerite, pozabil sem; So «d«n je (prosneta moja tiemnrnost da mojih spisov no pnpisujem i popravljnin) to jo nnft vrli Fran Nonme, Stajerc rodom, S o v e n e « p r a v e g a k o r |o n a i po d p i r a t e I j ft a s o p i s a. Tedaj fitirjo so, tako popravljam. l/.mod gtirih tako Rprctnih moz bote pafi vi Nalirc/.iiici, ki dobrih rib, lovito, enei;a izbrali 1 Pa le glejte, da bo pravi narodnjak i pravi avstrijski dr->,avljan. Slvjciio ! Trit S8. junija. Izv. dop. Kakor mi je pofiten druStvenik ,,1'Minosti" pravil, jo tudi na to mlado, ko-rektuo, postavno dru&tvo vlnda zaLola pikro gledati. V obeli ^Pressab" je mozicelj v prvi vrsti kruboborec brez postenja, kten za novco tudi vrlo svoje rojake, uehe v easopisih na visliee vesi, druStvc KdinoRt s pripomofjo druge osebe perfidno napadal in lagal po Hvetu, kakor bi v otoliet ziveli «ami puntarji, katf»ri vladi preglavieo delajo Wx nadlegujejo urade z nepravlcnimi prenapeti-mi prosnjami. Podtikuje okolifianom zvezo z Dalmatin-ci in bog ve v«>o kaj sluti taki priteponec tarn gori v obiakib. Videlo se je na prvi mah, da je dopis bil uie prej skovan predno J3 bil zbor na Proseku, ker je po vabilnem listku, kati'rega mu je dal zvesti prijatelj, a renogat lastnega naroda, da je po tern (alia buona) | kvasil in trobil Nemcem o brezuspefinosti obSnega zbo-ra itd. Xazadnjo se je zakadil se v poStenjaka g. Na- I bergoja, da se pri njemu shajajo krnctje in da se tam j vediio kujejo razui naklepi in nevarno nj«i. II koncu tudi pripoveduje, da so po okoliei zdaj bolj slovensko barve in znamenja vidijo in is vseh teh dat si domig-Ijuje panslavizem, proti kteremu imajo Nomei tak strah po.si'bno dopisnik „Presso* in njegovi nifiavi pajdaSi, kteri za novco vse store, naj bo ostudna laz, ali delo Spiceljna, toda gotovo smo pri svojih sorojakih od ta* kih kruhoborrev po njih pisavi bolj v easti povzdignjo-ni, k«»r si vsak posten elovek mora refi le narobe mis-liti. Tudi mi je zagotovil posten okoliean. da so poli-ciji adi drustvo nevarno; zaeela ga je preganjati, kajti nekdekret, katerega je podpredsednik v roko dobil, za-branjuje zbore po okoliei, akoravno clen tretji drnStve-nih pravil jasno govori o pravici zborovati v drugtveni dvorani, ali po raznih krajih okoliee. Ne vcm ali si. policija ne zna precitati drustvenih pravil, ali pa hofce c. k. namestnigtvo to zabraniti, kar je dovolilo in nas sopet pritiskati; vsakako pa je rec zmedena in tudi ne-veljavna, ker se bo druStvo strogo po pravilih ravnalo, katera so potrjena od c. k. namestnika in za dobro spoznana.— tudi vmazani list (srairblat) „Cittadinou vpije po svoji stari navadi nad Slovence ter pohvali Nemce, da udrihajo po nas, rekofi, da vendar enkrat pri-poznajo, da „Slovenei le neslc ,o mej okolico in mestom delajo, da le v Liubljano gle^ajo in da so le nekateri, kteri seujejo naSe dobre okolicane na mestjane. Razu-mi se, da bi Lahi in pe§5iea privandranih Namcev, kte-re vlada podpira, radi nas politicno vni5ili, a to ni tako, saj nismo ve5 v trdnem spanju, zavedamo se in se bomo od dne do dne vefc; vase Scuvanje na nas, nam je le opomin k veiSji pridnosti k ve6emu narodnemu gi-banju, da bolj zivahno nevedne dramimo in njih opo-zorimo na drzavljanske pravice, ktere vsak vzivati more, naj bo prosti kmet ali plemonitaS. Sanje vase so prazne, mi hofiemo vedno zvesti Av-strijanei in cversti Slovenci ostati ter toliko 5asa dolati, J, da postane narod omikan, izobraXen in svoboden. Tudi v Trstu se ponavljajo pogostoma samomo- . ri, ni tedna, da bi se ne Sitalo v lokalnih stvareh tr- j zaskih listov cd obesenja, ustreljenja itd. Strupa se na§i tr^afiani boje; morda zato, &r so bo\j boje5i kot dunajfiani/; tam se pa uze vsaka dekla zastrupi s eiankalijem, 6e jo je VencelSek pustil. t Na§a Skerbava tetka „Triesierca" je .pregli teden prmesla uvodni 61anek o Jugoslaviji, a nij mogla skri-ti straha, s katerim jo navdaja slovanstvo od Balkana do Tnglava; z Balostjo pritrdi, da bo splamtelo na jugu in svetuje vladi, naj kolikor mogo6e re5 zatira^ to» da ko bo re5 zrela, ne bo jo zadrzevalo nobeno nasil-stvo, nobena mod. Na jugu solnee vstaja! % Z Dunaja, 28. junija. (Izv. dop.) NoviSki dopisnik is Gonce ima v casih prav originalne misli. „Vreme je prva", pravi, in zakaj bi tudi jaz, njegov ufienec, ne poprijel se pri dopisovanji njegovega nauka? Vsaj vU tako nij druge zanimive vesti, katero bi Vam mogel % Dunaja porocati, Vreme tedaj, hvala bogu, se je Janes nekoliko poboljSalo. Mej tednom smo imeli v senei po 34 stopinj R. pomagala nij ne voda ne solucnik, kajti tudi poslednji je bil brez vsake koristi, So celo maestro Verdi, ki je vajon pafi italijanskih soludnih Markov, je toiil fioz to noizmerno vrofiino. Danes v nedeljo pa imamo tak hlad, da se jesenska suknja prav dobro prilega. Tako vreme bi mesfianom najboljo ugajalo, ko bi tudi le kinota veselilo, A ta potrobu,je bag sedaj „solnca gorkega in dogja potrobnega," kakor pravi oork-vena posen. Iirdo vremo jo po dnevnisoparid tudi kaj navadno; v minulem tcdnu je strela vee hisv dunajski okoliei in mestu zadola. Olovefikim bitjora tudi nij pri-zanesla. Razen vremona je denar tudi ena glavnili zadev na tern bozjern svetu. DoXiveli smo na Duuaji nekaj novih falimentov. Jasen dokaz pravoga ubofttva je pa pismo necega brivea, v katerein sodniji porofia, da no more k obravnavi prijti, ker nij ma obuvala. Naj prijdo miyou libu.stvu na nas So kaka kuga, kakor «o uzo mi-Hljli, da m je kolera pr'kazala, kar so pa nij obistini-tilo, po torn jo pati vm eno, i»,! s btreljajo s Ki,ippo-vimi ali (Jebatijovimi k/uiooi. Vsr. mostna glodiftfia so zaprta, kakor po navadno po letti, razen Karlovega, v katorem do vedno olefant glavuo vlogo igra tor dunajskemu obeinstvu z-abavlja. V dvornom glodi^i bodemo k letu n«kuj novoga dozWeli. Til liofujo predstnvljati starogrftku Soibklojevo tragodHe z Mendeisounovo god bo, Radovedni smo, kako so bodo ti staroklassiiki proizvodi obnosli in kako ugaiali mo-dernemu obfiinslvu, ki stari vek in njegovo obiunjo le po imenu pozna. Radovednost bodo menda tudi tukaj svojo nalogo dobro ro^ila. V tvorek napravita siov. bo.soda in pevsko drugtvo skupen izlct Sez Dornbaeb v dunajski gozd. Shodi in izloti teh drustev so navadno kaj zunmihi. Kakor so nam tukaj dozdeva, iz novih slovenskib listov no bo nie. In to je yav 1 Podpiiajte raji staro liste, nogo da bi nove ustanovili, ki bi ob dnevnom mraku u^o izginili. H koncu Vas morom opozoriti, ali nijsto citali v dunajskih listih telegramov in dopisov o skrivni, panslavistifini agitaciji na Primorskem, posebno j v trfcaski okoliei ?—Je li to istina ? !*) :Pckvc»4»:IX«]» ob obenem zboru pol. druSt. nEdiaostl( za trzaSko okolico na Proseku 20. junija. NazoSi: podpredsednik N a d 1 i S c k, tajnik D o 1 i-nar, odborniki Nabergoj, Trobec, Sancin, Puri6, Ger-lanc, vladni komisar Vidic. i. podpredsednik pozdravi zbrano mnofcico ter v kratkem govoru odpre zborova-nje; tajnik probere zapisnik zadnjega obSnega zbora, potem prebore pismo dozelncga poslanca, dr. Muha vkte-rem naznanja obenemu zboru, da mestni zbor sloven-skim poslancem in sploh Slovencem vsako prosnjo od-bije in da on misli odstopiti iz mestnega zbpra, terpo-loziti svoj mandat. Nabergoj: V tern obziru omenim to le: Morda kedo ni razumil pisma; on je poslal namre6 ta list, da svpjim volilcem naznani, da se odpov6 poslanstvu, ako njegovi volilci in druStvo njegov predlog potrdijo. DruScvo ob^a-luje korak'¦];. Muhe, gotovo zeli, da na^svojem mestu ostane. Podpredsednik vprasa, 5e zbor odobn\je odstop dr. Muhe Enoglasno bilo je sklenjeno, da naj ostane na svojem mestu. 0 II. toe"ki govori Nabergoj blizo tako-le: Po sklepu obenega zbora pohticnega druStva -Edi-nost" v Rojanu bil je voljen odsek, kteri je pretresal in so vefikrat snidil, da porofia o zadevi casnika; iz tega odseka se je zopet volil en oz\ji odsek, kteri je irael nalogo pripraviti vse, za izdajo fiasnika potrebno. Ozji odsek je tes svojo nalogo s trudom izvrgil. Pa vsaka reo* prenagljena ni dobra, tako smo se tudi v fcem prenaglili. Ker pa se je danes tu sklical zbor, da to stvar sklene in odobri, nam je eden najiskrenejSih goriSkih rodolju-bov pisal pismo, v kterem nam svoje mnenje razodeva in nam gorko na sree polaga, §e v dvanajsti uri se pre-misliti in se zdru&iti se „So?.o.w Prosi g. Pipana naj pre- *) To agitacijo vohajo le uatavovsrei in njihovi zavezniki Lahoni: oni nas namrcc sumnidijo pri vladi, kor se jtm rM, da nas vlada sc premalo zatira. —-Tem'ljadem Ubilo prav, ko M vlada vsacega Slovenca odrla na men. Urod, fiita doti&io pisnio. Pipan: Predno preberem pismo do-ToKte mi, da nekaj o casniku omemm. Bil sem voljen t odsek in bil sem v prvi seji istega mnenja, kakor sem zdaj, ker pa se jo volil oz.;i odsek, sem jaz tudi se poy-darjal idejo zdrnzenja z „So«oK; zdaj pa bomo shSali, kaj nam vrli goriSki rodoljub pi§e (bere pismo). Nabergoj: Kakor ste slisali to is privatnega ptsma iz Gorice, ne more se dvomiti, da rodoljub ne govori iz fciatega srca, kajti on se vedno za narod pogumnp bo-ri. Ce se pomisli, kako te§ko je list izdajati in kohko duSevnih in materijalnih taoU potrebuje stvar, je res Sloveku nekako tesno pri sreu. Mi Slovene! imamo res prevee easnikov in Se ie le toliko podpiramo, da Bivo-tarijo; ya dobro vem, kako stojimo z nasimi listi; za-torej jaz predlagam, da bi se volil en odsek, kteri bi imel stopiti v dogovore z „So5inem" uredniStvom in naj bi se odstopilo od lastnega lista. Trobec: v tej zadevi je uze re<5 tako razglasena in imamo nze narocnino od nekterih naroimikov ter smo nazcanili driavnem pravdnistvn in policy'. kakor ,tudl smo prosili poitno vodstvo za dovoljenje fiasnikarskega koleka. Jaz sem zato, kt*r smo Tie vse priprave nare-dili, da se fedaja pol leta Sasnik t Trstn in ako ne bi to SIo, po tern r- zedinimo z „Soeo." Naznanih smo po easmkih, kedaj da bi na svitlo prisel ftaanik in smo mnogo naro&iine uze prejeli, kaj hocemo zdaj imeti Ijudi za noree. Nasi kmetje ne bojo nikoli toliko zaupa-nja v JSofto" imeli, ko pa bi bilo to pri domacein h-¦ta; toraj predlagam, naj ostane zdaj pri domafiem eas-niku pol leta, in Je bi ne Slo s tern, bo v noyem letu „So6a" uaS organ in mi se bomo lahko proti na§era druStvenikora izjavili: storili smo po va§i volji vse, kar •te zahtevali, da ne gre, ste krivi sami. Pipan: Potom ko sent vam fcita! list, bom zdaj tndi Se obSirneji govoril in vara povedal, da jo bil po-sebni odsek imenovan, pri kteremu sem tndi jaz bil, kteri je imel vse refii pretehtati in odlofflti, da pcroca obcnem zboru. Nov fiasnik izdajati je v Trstn pri sc-dajnih razraerati teSko; duSevne in materijalne inooi so skronmo, a pred vsem tern moramo le zedinjenje pred ocmi imeti, kterega tudi zelimo, kajti kakor se slisi da so na Goriskcm dela za spravo, treba je, da se tudi mi trzaski Slovenci z GoriSko v skupnib interesih zedi-nimo. Zdaj pa imamo tu dva predloga, in ker bi se reft" mnogo zakasnila, bi bilo dobio, da bi ne&ikalipri-hodnjega obcnega zbora, kteri bo Se le cez Stiri tedne; mi smo danes tukaj; toraj denes lahko sklenemo, ali obvejja predlog g. Nabeigoja, ali pa g. Trobca. Jaz pa sem zato, da bi v Trstu imeli odsek za vrednistvo nasega dela, kteri bi porocal v „Socou ; ako ia bi bolj krepka stvar postala, pa naj bi se „Soca" v 'rst preselila, ali pa bi izdajali v Trstu svoj casnik. Predloga prideta na glasovanje in jo bil Naber-gojev predlog z veemo sprejet. Nabergoj: Da ne bo vedno treba voliti odsekov, naj ostane stari odsek v veljavi in on naj poroSa zbo-rn, brez da se zato obeni zbor skliee. Je odobreno. Sanein: Skladam se popolnoma s predlogom g. Pi-panovim, prej poskusiti „Soco", potera se le z svojim listom. Trobee.Jaz nisem nasproten Soei, ali ponavljam §e enkrat, da bi bilo boije. da bi mi svoj list izdajali. Pipan- Soca izhaja vsaki teden, ter ima tudi „Kme-tovalca" v prilogi, kar je velik korist za nasega kmeta ako pazljivo bere. Eni zopet pravijo." „Soca:< se ne giri: Tega smo krivi sami, ker ne sezemo obiljno po njej, pa druStvo „Edinostu bo narofiilo toliko iztisov, da bo vsa-ki ud easnik dobil, ali ee ne vsaki, vsaj bolj vneti bralei, kteri umejo fiitati: jez predlagam, naj odsek z odborom veljavno sklepa z Soenem urednikom zarad zdruzenja. Sanein: Ako bi bil tukaj urednik, bi se lahko preeej z njim pogodilo tudi zarad programa, da bi nam-re6 v Soci prevladala mirna pisava. Pipan: „Sofia" je zdaj tako mirno pisana, da se ji ne more nic" ofiitati, in ker je upati, da se goriska dasnika zedinita, tako je tudi nasa dolznost, zdruzite se in pomagati krepiti celokupnost. Trobee: Jaz se sklienjem na svojo prejsnjo iz-javo in dostavim, da bi se oni morali z nami pogoditi. Piscanc: Jaz mislem, da bi se glasovalo in predlagam konee debate. Podpredsednik Nadli§ek: Zdaj dam na giasovanje predlog g. Pipana, kteri se glasi: naj odsek z odborom wed veljavno sklepa pogodbo z Socmem urednikom za-radi zdruzenja Edinosti z nSoeo". Z ve5ino sprejet. Vbled tega pade Trobcov predlog. ^^biiii^ (Konee prih.) Politicni preglecl. CESAR FERDINAOT) dobrotljivi je nmrl 29. junija v Pragi. Nai cesar in mski car ata se snidla v Egerju na (Jeskem; nai cesar je ruskega cara prav po bra-tovsko sprejel in ga spremljal do meje.—Oba ee-sarja sta bila brez vsacega diplomatiSnega spreir ^v>,: to pa ima toliko veto vainest, ker neizkljucuji :.,j~ gogosti, da sta se Gesarja pogovarjala o najvaisneJ;i,.JL e stvareh, katerih mordase sedajni minisfcri ne sme-jo poznati.—Naj se tolazijo ustavoverni listi, kakor se ho^ejo; vse kaie na to, da naL cesar in iploh aas dvor spoznava prave prijatelje Avstrije, mej kate-limi nij bil in ne bo nikoli Bismark pa njegovi Tmalikovalci, katerih je y Avstriji prav mnogo.-— Pri odprtvi realke v Olomucn je minister Stremajer povdarjal, da je treba izgojevati dobrih Avstrijanov.— Kaj tako slabo stoji s patriotizmom pod ustavover-nim ministerstYom, da ga je treba javno priporoea-ti? Slabo znamenje to! — Giskc-orijentalska sinoda (cerkvena sknpcina) za Dalmacijo in Bukovino je imela te dni na Du-naji sejo.-— Cadno se bo zdelo vsakema. kako iniajo severni bukovinski in dalmatinski staroverci sknpni cerkveni zbor, mej tern ko irr.ajo dalmatinski staroverci svoje yerske in narodne brate pray blizo, na Hrvat-sk(»m in Srbskem.—Cudno, pa resniCno je to, da Dalmatinci imajo svojega metropolita y Cernovicah.— Iz teg«i se vidi, da je na svetu Yse niogo^e!— Delalci y Bmu se zmerom strikajo; a policija jih preganja in fabrikanti se nocejo vdati poviksa-nju dnin.— Cis-in translajtanski ministri se zdaj na Dunaji pogovarjajo zarad nove colne pogodijc mej Ogrsko in Arstrijo. Ogri bi radi dobili „extrawnrsta; na§i ministri pa so dosedaj se popolnoma zapeti; morda s6 ce!5 v zadregi.—Kitm p?i pride Avstrija, 6e bo ved-i.o morala plafievati za Ogrske bonvedske in dru-ge eivsperimente.—Nemski listi posebno pa „N. Fr. Presse* in „Triestercatf Se zmerom vlado Scuvajo na JngoflloYone. Kaj nek se nas ti Ijat^e tako stra-sno boje? — Jih li tezi slaba vest? „Neboj se brate"! NaFrancoskem je bila v nekaterih jnznih de-partementih velika povodenj.—Predsednik MacMahon sam je odpotoval v Toulouse m se seboj nesel 100,000 frankov podpore za nesrecneze.—Slopet je Gambetta govoril-pri Hochebanketu v Varsailles'U in sicer tako mirno in spravedljivo, da ga vse ob-cuduje; on je povdarjal konservativno republiko, ka-tera bode menda na Francoskem kmalo popolnoma zmagala. Na Bavarskem bode pri volitvi gotovo zmagala patrioticna stranka, ki je izdala Bismarku popolnoma protiven program.-- V Siciliji mofino vre; ker se tam prevefi girl ro- parstvo inzarota,jepredlo2flaitaljanskavlada parla-menta posfcavo, da se Sicilijo dene v obsedni stan, proti temu protestujejo Sicilijanci, vlada pa natihem posilja Yojake y Sicilijo, ker se boji hudega punta. Mej Persijo in Turgko je nastal prepir zarad mej.—Tuji diplomati bodo sopet posredoYali, da se mir ohrani,— _________ Razne vesti. CVellkancka nesreca) zgodila so je te dai V Bada-PoLti; hnda nevihta, vihar, toca in straina vec ur trajajo5a ploha je celo mesto denila pod vodo; ve5 kot 200 ijudi je vtoniio; nekoliko his s i je pogreznilo in 100 hiS so morali zapustiti prebivalci, ker preti nevar-nost, da se zgrudijo. Tudi zeleznica blizo Bude je mo6-no poSkodovana in zveza mej Bude in PeSto je za ve6 cdsa pretrgana. — Letot se nesreca dan za dnevom mnozijo; nevihte pa so povsod, (•«r«i» wfciia) sredo popoludne je bila huda nevihta; grmelo i treskalo je, pa dez je bil, Kakor bi se bill oblaki vtergali. V bii^njem St, Potru je stal hlapee trgovca Vilata na vratih, ko je treskalo, strela udari in nbogi revez se zgrudi mrtev na tla. Uze mnogokrat smo priporo5evali, da nij varno pri slabem vromenu na durih ali pod drevjem stati. (Deiomor.) jz Bukovioe se nam pise. Te dni so §H cigani skozi na§o dolino, kmet sod Si na polji zapa-zi pri nekem grmu stokajofio eiganko, vpraia jo, kaj ji je, na kar mu odgovori da ji je slabo. Vraeaje se rlo-mov pove stvar zeni, podasta se na dofci5en kraj in za-pazita na rnestu, kjer je ciganka stokala v grmu z ruto zaduSeno novorojeno dete. Naznaoila sta ta straini cin zupanu in ta okrajni sodniji. (Talviaa). v Brzovlaku pri Vogrskem so nepo-znani tatovi ukrali v hi Si kmeta, mej tern ko je bil na polji, 49 gold. To je uze tretja tatvina v Prvaski ob-6ini.— (PrediUUn ielemntem). Te dni je do§lo iz Du. naja 20 inzenirjev da premirijo crto mej Bovcem in Trevizom. Morda se bode vendar enkrat naSa dolga nada izpolnila. (fa Mviikega) Se nam piJe, da je treMilo v dim-nik Miha Lcnardica bag ko je na ognji^i bodol; oma-milo ga je tako, da Mi v imrtni nevarnosti, Jako nas je veselila vest, da je cast. g. Janez Kumar od Njih Vel. imenovan za gastnega kanonika. Vsled tega smo napravili na njegovem domu baklado z godbo njemu na fiast. Veseli se nadjamo od blagega gospo-da Sestitega sorojaka kaksne raajhne pomo5i. voJSKE sicer se ne bo tako br2, pa5 pa se nam ze bliza cas z e t v e in Mlatici bodo dragi, to je gotovo, in se bodo vrh tega tezko dobivali, 2ita pa bo, kakor kaze, mnogo, in ker se samo ne omlati, treba priskrbeti si ze za Casa drugih pripomockov. Taki pripomocki so rocne mlatilnice na cveke, pn ktenh ima troje, k vecemu gvetero ijudi mozkih ali zensk, opraviti, in kterih na vsaka dan 30 do 40 mernikov zita namlati. Pri tem je zrnje ze oaisfieno plev, klasie do zadnjega zrnja omlaeeno. Teh mlatilnic je bilo lansko leto nmogo prodanih in kupci jih na vso moc" hva-lijo. Goniti in rabiti jih je prav lahko. Lansko leto so se prodajale po 132 gfd. 50 kr., letos paje cenaznizana na 115 gld. y Ljubljani. Zato mislimo, da ne bo noben kolickaj Ye6i posestnik zamudil napraviti si tako konstno mlatilnico; Ce pa je eden sam ne zraore, naj si jo napravijo po dva, trije, Stirje, tudi cele vasi ah obeme skup. Da se ze y euem letu splaSa, to je i'z vseffa tesa gotovo vsakemu jasuo. Daj6 se tudi za plago v obrokih Vsi