ELKROJ V NOVI OBLEKI .DFSEUTEV MOZIRSKEGA ELKROJA V NOVE PROSTORE JE MED DRUGIM POVEZANA TUDI z ZAPOSLITVIJO NOVIH LJUDI Ф Zaradi zamude gradbenikov, se bo kolektiv ' g2irskega Elkroja lahko predvidoma preselil ' "^nove prostore šele v poletju. Po preselitvi se ^ ho kolektiv povečal za približno 90 ljudi, i f Vodstvo kolektiva, ki je v zadnjih štirih letih za skoraj tri in polkrat povečal proizvodnjo , 'eni da si je s svojimi izdelki že utrl svoj živ- ;|enski prostor. • Čeprav SO v gradnjo novih prostorov in na- kup opreme vložili okrog 3 milijone dinarjev, imajo zaposleni lepe dohodke, ki jih bodo pred- vidoma še povečali. tos je ot'čane mozirske '^g prijetno presenetilo Sai vesti. Po lanskolet.ra i ¿•'Oče še leto dni pred ' uvedeni stabilizaciji go- Larstva, pomeni letošnje iT prelomnico v porastu SiKtrijske proizvodnje. Ob ^pa seveda tudi prelom- u v možnostih îsaposlova- f^in ustvarjanju osebnega Ldarda zaposlenih. Poleg Je tovarne pri Glin-u za kdelavo iveric, bo letos po 'ej verjetnosti izgrajen tu- obrat Gorenja in koncem »ja nove delavnice Elkroja. 0 rasti Elkroja, ki se je v • -etih obstoja in nekdanje ir:ne delavnice razvil v so- bo industrijsko podjetje jpovečal število s petih za- sienih na 250, kolikor jih 1 zaposlenih v novih obra- I samo že pisali. Nov je le ianučen razvoj v zadnjih Ih. treh letih. V obdobju, >ie zaradi spremenjene po- te marsikje bil prekrižan un, je kolektiv navzlic »terim notranjim trzlja- I uspel v največji meri tèi na trg in si s tem lïariti dokaj trdno per- iktivo. Jaradi hitre rasti, pa je ' kolektiv stisnjen med ^emagljive ovire, ki so j predstavljali proizvodni IRori. Staro gostišče, ki !ga preuredili v prikroje- fcco in likalnico, ter nov Idek čez cesto, sta one- |očala modernizacijo teh- fekega procesa in proiz- Bje, zato je bila novo- ^nja nujna. ' ' " "" Novi prostori, kl bi mora- li biti sicer zgrajeni že lani do decembra, bodo kolekti- vu na voljo predvidoma kon- cem maja. Dve tretjini stro- jev je novih. Za celotno in- vesticijo je kolektiv žrtvoval okrog 3 milijone novih di- narjev. V novih obratih bo zaposleno okrog 250 ljudi, torej približno 90 več kot doslej. V primeru, da bi proizvodnja m pogoji na tr- gu naraščali po načrtih, bi vodstvo podjetja uvedlo še tretjo izmeno, torej novih 80 ljudi. Kolektiv Elkroja je doslej pestila slaba kadrovska po- litika. Po mnenju dipl. oec. ALFREDA BOŽIČA, ki je direktor podjetja, pa je tre- nutna politika štipendiranja in kadrovanja že zamašila vrzeli, ki so krnile širši raz- mah proizvodnje. Z novo proizvodnjo, ki bo temeljila na sodobni organizaciji in tehnološki pripravi dela, že načrtujejo, da bo letos le še troje delovnih mest, na ka- terih bodo zaposleni prejeli le 700 dinarjev, kar pred- stavlja najnižji osebni doho- dek v kolektivu. Povprečje dohodka zaposlenih pa je že nekaj časa na prvem mesbu v industriji mozirske obči- ne. Z novimi pogoji dela in uspešnim prodorom na šir- ši jugoslovanski trg pa na- povedujejo še občuten dvig. ODLIKOVANJA OB PRAZNIKU SLOV. KONJIC SVEČANA PROSLAVITEV 12. FEBRUARJA, DNEVA FRANKOLOVSKIH TALCEV Slovenske Konjice so 12. februarja dobile nadvse sve- čano podobo. Zastave, god- ba na pihala in resni v tem- no oblečeni lijudje. Spomini so uhaj'ali nazaj na leto 1&45 ko so v Stranicah pri Fran- kolovem ugasnila življenja 100 talcev. 12. februar bo ve- dno žalosten spomin na stra- hotni zločin hitlerjevih mo- rilcev. Grobova žrtev je že do- poldne obiiikalo več delega- cij, ki so položile vence. So- rodniki talcev pa so položili cvetje in prižgali sveče. Na svečani seji obeh zbo- rov občinske skupščine Slov. Konjice je predsednik inže- nir Franjo Tepej govoril o gospodarskem vzponu komu- ne, kot posledici izrednih prizadevanj občanov. Tako so delovni kolektivi dosegli v lanskem letu rezultate, ki jih ni bilo pričakovati gle- de na poostrene razmere. Podjetja so izvozila 20 odst. celotne proizvodnje v občini. Inženir Franjo Tepej se j'e med drugim zahvalil vsem članom kolektivom in delov- nih organizacijah in zaseb- nim proizvajalcem za tako izredne uspehe. Na svečani seji so podelili tudi vrsto odlikovanj in pri- znanj. Tako so odlikovanja pred- sednika republike Josipa Broza Tita prejeli: red dela z zlatim vencem, Milomir Delevič; red dela s srebr- nim vencem Srefan Gros- sman, Franjo Leskovšek, Franc Paivšar, Franc Skrbi- nek, Štefan Ribič, dr. Marta šlibar in Ivan Varga; meda- ljo zasluge za narod Franc Ban; medaljo dela Jakob Fa- ktor, Kriätina Felicijan, in- ženir Alfonz šelih, Franc Se- lih in ing. Bojan Leskovar. Posebna priznanja občin- ske skupščine za delo v kra- jevnih skupnostih, družbe- no političnih organizacijah ter v kulturi in prosveti pa so prejeli: Delavska univer- za Slovenske Konjice, Fran- njo Sodin, Franc Rozman Štefan Kolar, ing. Štefan Vi- da, Franc Hlastec, Bogmila Koberne, Ludvik Zvar, Franc Jelenko, Franc Ulčnik, Stan- ko Petelinek, Oto Marot, Franjo Frim, FYanc Macuh, Avgust Koklič, Vido Mraz, Lilijana Kladnik, Matilda Stergar, Alojz Fijavž, Maks Brečko, Franc Dobršek, Aloj- zija šretl, Jemej Kuzman, Franc Leskovar, Jože Koro- pec, Mirko Gošnik, Rado Ratej, Franc Regoršek in Jože Lešnik. Medalje za vojne zasluge na področju vzgoje rezer- vnega kadra Jugoslovanske ljudske armade pa so dobi- li: Milan Jelenko, Franc Omerza, in Boris Podvršnik. Pred praznikom Slovenskih Konjic je bila tudi vrsta športnih tekmovanj. Prizna- nja najboljšim so podelili na svečani seji. Tako so dobili pokale košarkarska ekipa iz Murske Sobote, šahovsko društvo Žalec in igralci na- miznega tenisa TVD iz Polj- čan. Svečano sejo so zaključili člani kulturno prosvetnih organizacij iz Slovenskih Ko- njic. IMELI SMO ČLOVEliA f ¿^tkim je v 75. letu Stropnik p. d. ђЈ Lokovice pri ^. aktivna sodelavka ja "^^ega delavskega Uö^o^nu vse ^RFF'jetf Strop- koî^.^^^^la sodelova- vÏÏf''^^' ^^jti njun • se ravi- ^^Je pomembnej- še žarišče šaleške partijske organizacije. Poleto 1925 je bila tam prva partijska kon- ferenca, v začetku marca 1930, v najtežjem obdobju za preganjano Partijo pa se je k njima kot najbolj pre- danima zatekel za dva me- seca in pol celo del biroja CK KPJ. Ko so kmalu za- tem ob razkritju šoštanjske partijske organizacije za eno leto zaprli tudi njenega moža, Marica z doraščajoči- ma otrokoma Karlom in Slavko, čeprav brez sredstev za preživljanj'e, ni klonila. Tudi ne po moževi vrnitvi, ko razen občasnih zidarskih del nikjer ni dobil zaposlit- ve. Kljub stalnemu prega- njanju sta zagrizeno nada- ljevala z ilegalnim delom, h kateremu sta pritegnila tu- di svoja otroka, da sta se razvijala v pilzadevna sko- jevca, Marica je sodelovala sko- ro v vseh akcijah, ki jih je v letih pred vojno organizi- ral mestni komite KPS Šo- štanj, katerega član je bil tudi njen mož, pa naj Je bi- lo to ob prvomajskih pro- slavah, pridobivanju žensk za protidraginjske demon- stracije v Šoštanju, razbi- vanju klerikalnih shodov, zbiranju podpisnikov za ustanowtev društva prijate- ljev Sovjetske zveze, pa ko je bilo treba poskrbeti za pre- hrano udeležiencem konfe- rence KPS pri Klavžu jese- ni 1940 ali pa ob množičnih demonstracijah na železniški postaji ob odgonu 12 šale- ških komunistov v konfina- cijo v Ivanjico j'anuarja 1941 ter v razburkanih dneh ko- nec marca 1941 v Šoštanju. Zaradi njenega revolucionar- nega izstopanja je bila ne- kajkrat aretirana. Posebno je prišla do izra- za njena proletarska oseb- nost po prihodu nemškega okupatorja, ko je bila med prvimi organizatorji upora v šaleški dolini. Po znameniti napisni akciji 7. j\ilija 1941 v Savinjski, šaleški in Mi slinjäkl doMni, prvem znaku za oboroženi odpor, v kateri je Marica uspešno izvršila svojo partijsko nalogo v Lo- kovici, so jo nacisti aretirali. Vendar jim je. še isti dan pobegnila in se kot prva žen- ska v šaleški dolini skupno z možem pridružila prvim ilegalcem, medtem ko so si- na Karla odgnali v Mauthau- sen in ga tam konec novem- bra 1941 ubili, hčer Slavko pa izselili na Hrvaško. Kot terenska politična de- lavka se je Marica več kot dve leti v izredno težavnih razmerah zadrževala v šale- ški in Mràlinjski dolini. Med tem jo je nadvse pri- zadel tudi padec moža Alojza septembra 1943 v gozdu Le- žen, kjer sta imela svoj skrivni bunker. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se j"e vključila v brigado, se udeležila borb pri Irojici blizu Domžal, Javorju, Vačah, Ravnah pod Sv. Goro ter z njo prehodila velik del šta- jerske in Dolenjske. Kot naj- starejšo borko v enoti so jo kasneje poslali za sekretar- ko v moravski okraj. Od tam je odšla v osvobojeno zgornjo Savinjsko dolino in končno za sekretarko OF in KPS v okraju Vransko, kjer je dočakala osvoboditev. Po vojni j'e službovala pn okrožnem odboru AFŽ v Ce- lju, hodila iz kraja v kraj, vodila množične sestanke in akcije in se kot članica glav- nega odbora AFŽ udeležila tudi prvega kongresa v Beo- gradu. Zaposlena je bila do prvih volitev, zatem pa se je vrnila na svoj izropan in opustošen dom. Za zasluge v revoluciji je prejela več priznanj poseb- no pa so ji bili pri srcu red dela, medalja in red za hra- brost. Kljub hudim udar- cem, posebno še spričo izgu- be moža, sina ter hčerke v povojnih letih, se je vendar tolažila s tem, da vse trplje- nj'e le ni bilo zaman — doži- vela je svobodo delovnega človeka, za katero se je bo- rila skorajda vse življenje. Lojze Požun L r, ^^.""opnik z vozič- •• "a katerem je mo- ^ marca 1940 odpe- r Šoštanj partijskega Blaža Röcka- orožniki "egalca zasledili pri K kovih ter na begu v koleno. (Foto: î^tane Terčak) VRBNO BREZ PREVOZNEGA SREDSTVA Oglašam se v imenu vozačev iz Vrbnega, ki ima- mo iz dneva v dan večje težave z avtobusi Ne vem kaj je ta kraj zagrešil, kajti ob času, ko je treba v službo, je prava sreča, če obstane n.pr. zjutraj ob pol sedmili, avtobus iz Planine ali iz Kozjega. Ne- kateri delamo do treh in potem vsak dan čakamo na avtobus, ki gre na Pregrado 10 minut pred če- trtx). Tukaj se skoraj vsakodnevno sliši od sprevod- nika: »Prva postaja Šentjur«. Tako čakamo zopet popoldne do 17, ure v Celju. Na vsakem avtobusu smo nezaželeni, ker pravijo, da je to preblizu Ce- lja in da nas ne morejo jemati. Ne vedo pa, oz. no- .čejo vedeti, da mi nimamo prevoza z vlakom, kot n.pr. šentjurčani, ki lahko gredo tudi na vlak. Mi smo odvisni samo od avtobusov »Izletnika«, ti pa za nas nimajo nobenega razumer/anja. V imenu vseh tuk. vozač&v vprašujem podjetje »Izletnik« ali res ne bi mogli dati lokalni avtobvis za Šentjur, vsaj ob času, ko hodimo v službo in iz službe. S tem bi bil naš velik problem rešen, zadovoljni bi biü mi, zadovoljni naši predpostavljeni v službah in zado- voljni naši malčki, ki ne bi bili tako dodgo sami, kajti mamice moramo v Celju čailcati po dve uri, da sploh lahko pridemo domov. Volilni pri »Izletniku« bodite razumevni! Justina sarlali POMOČ SAMO POTREBNIM ... z velikim zanimanjem sem prečital vrstice tov. Marolta iz Kozjega. Kot dober poznavalec Kozjega sem sklenil, da vam odgovorim na nekatera vpra- šanja. Tov, Marolt sicer prizna, da prevladuje števi- lo revnih ljudi, vendar pa so tudi takšni, ki imajo več, kot potrebujejo. Razlika je predvsem zato, ker so tam po večini alkoholičarji in tako ne znajo go- spodariti, to je pa glavni vzrok za revščino. Vsak pač ni sposoljen voditi kmetijstva. Tov. Marolt spra- šuje, kdo je kriv Kakor vidite, so krivi sami. Ob- čina ni prav nič kriva, če se občani vdajajo alkoho- lu in so nesp-^sobni voditi gospodarstvo in tako ži- vijo v bfidi. Navaja tudi, da občina obljublja pomoč,, da bi pa kaj ukrenila, tega še ni ugotovil. Čudno potem, zakaj noče tov. Marolt, kot Kozjanc, nuditi pomoči! On pravi, da si nekdo lahko privošči avto, hišo, vikend, v hribih pa tega ni. Recimo si »Bodi sam priden pa ti ne bo trete biti zavidan!« Sem za to, da bi šmarska občina pomagala samo bolnim abstinentom, nikakor pa ne alkoholičarjem, in naj se zato prepriča, komu bo nudila pomoč. Upam, da ml boste potrdili, da je gola resnica, da večni pijanci nikoli nič nimajo in da večno nad- legujejo Za p^moč Pijanci naj še da^e trpijo bedo! Anton Ocepek, Lisce 37 PIŠITE TUDI O STAREJŠIH Opažam, da v Tedniiku že dalj časa-niste objavili življenjepisov starejših ljudi, posebno s Kozjanskega ne, pa ne vem, ali jih na Kozjanskem ш, ali ne veste zanje, ali pa nimajo novinarji časa za takšne reči. Blizu nas živi možakar, ki je prekoračil 90. leto starosti, to je Pere Karoi, ki živi pri svojem sinu Ferdinandu v Zag:i>rju 8, to je od Le.5ična približno 2 km, nato pa še malo v hrib. V Logu nad Lesičnem pa živita tudi dve stari ženici, ki sta preživeli 80. leto starosti — to sta Pihler Julka in Klavžar Marija. Novinar bi lahko obiskal vse tri hkrati, ^j so blizu skupaj. Prepričan sem, da bi se o njih dalo veliko napisati. Upam, da moje pismo ne boste takoj vrgli v koš. Pozdrave, Jakob Leskovšek, Lisično 63 PRIPIS UREDNIŠTVA Kiikor vidite pismo nI »rajžalo« v koš. Kljub te- mu, da smo o naših starih občanih v minulem ob- dobju kar precej pisali, tega pisanja nikakor ne mi- slimo opustiti. Hvala lepa za naslove, ob priliki bo naš novinar te ljudi prav gotovo obiskal; lahko pa se oglasi гхајргеј tudi pri vas — velja? ZGLEDNO DEJANJE v sredo, 4. februarja sem {»riSel kot običajno na sestanek upokojencev-prosvetnih delavcev. Mimogre- de sem se ustavil v kavami Eívropa v Oelju. Kavar- na je bUa zelo zasedena; čez nekaj časa pa sem le dobil prostor in odložil aktovko, na obešalnik pa plašč in kapo ter si izbral časopise. Vsedel sem se k mizi in čeez čas opazil, da md je zmanjkala aktmka. Z natakarico sva jo iskada, bo vse je bdkj zastonj! V soboto, 7. februarja pa sem bü zelo presene- čen, ko sem prejel po pošti aktovko z vso njeno vsebino. Vrnil mi jo je tov. Jože Mimik Iz Arje vasi pri Petrovčah. Opravičil se je, da njegovo dejanje ni bilo zlonamerno, kar mu verjamem. Dejanje tov. Mimika dajem za zgled drugim glede poštenosti. Stanko Skočir