■Mi
’IVÄVA'


Novo
L ETO

SPOŠTOVANI !
Vsem državljanom Slovenije in še posebej prisrčno občanom Zagorja in Zasavja
želiva
v imenu Skupščine in Izvršnega sveta občine
Zagorje ob Savi
vesele božične praznike m srečno novo leto
1998
Predsednik Izvršnega sveta občine Zagorje ob Savi:
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi:
Janez LIPE C
Janez REŽUN
I

UVODNIK
Ob prelomu leta ponavadi delamo sklepe, kako Ido po novem letu vse drugače. Da bi sklepe prihodnje leto uresničili, vam iz srca želimo.
Upamo, da bomo vsi skupaj preživeli 1992 leto v miru, ob večjih plačah, družinski in osebni sreči, poslovni prodornosti in seveda - ob prebiranju Zasavca.
Lepo praznujte Božične in novoletne praznike.
Marko Planinc
Matjaž Švagan

dr



S" J? ^	,/	***8sSB^
vXvXwXv ... ^ • • ■ *
i imr

Ul- y;A


Funsterc: Zgodba o času in sreči, Božič, Koledar dogajarij 1991, /*rotest zaradi regij, Plazovi, Tudi mUuli in revni se smejo ljubiti, Jetmice
Vaš zelnik: Pitmo Arafcev
Pogovor: Zasavski župani za Zasavca
Anketa: Neizpolnjene obljube in sidie denarnice, Lestvica občinskih mož
Kšajt glavce Milanova kost, Stanetov šterbucl, Romanova rozina, Markova p Urnimi
Reportaža: Ezoterična
± r 1 stran. Letni horoskop, Smučanja v Zasavju, Večer Zasavca na Dolu
IÜ
Križ kraŽ: Velika nagradna križanka FORUM
¥x>jč
WUÜ.
■ ■*•*•*•*•*•*.*•*.'■


b ..JE
66;

JB!
Miš maš: Novoletne prireditve zja mlade in numj mlade
K Sef ti: Kseft na kseft je - kseft, bureka. Potrošniško ogledalo. Pljunek v Integralovo morje, Marke zaznarye, Mali oglasi tokrat na dveh straneh
Žuriramo: Žuriranje v letu 1991, Glasbena lestvica
Zdrav duh...: uto je dalo
in vzelo, Knjigi domačih avtorjev, Grand Fouette, Sutre
...v zdravem telesu:
Zasavski športniki v letu 1991, Derbi, Kondorjeva gnezda
iilp

Kronično: Aujbiks, Promet, Težak tovor, Pretepel voznika, Ukradli so rovokopač, Sfiet šverc z boni
Naslovnica: Bojan Summk
Zgodba o času in sreči Vse na tem svetu ima svoj vek. V njem se ob starem spočne nekaj novega, kar za svoje rojstvo potrebuje lasten čas in prostor. Potem pa raste, se smeje in joka. se veseli in trpi, je zgoraj in spodaj - skratka ŽIVI! In naj bo življenje darilo ali pa kazen, preživeti gaje treba in se boriti. Boj si izberemo sami ali pa nam ga vsilijo drugi; odločiti se moramo za zmago ali poraz. In ko je izbira opravljena in cilj zastavljen, postane ČAS naš zaveznik ali sovražnik. Niso nas vprašali, ali se hočemo roditi. Rodili so nas. V ta čas in ta prostor. In zaživeli smo s svojo podobo, ki je marsikdaj kot odsev v vodi. Tako malo je treba, da se groteskno spremeni in nas naredi skorajda nespoznavne. Čas pa kar teče - kot voda na mlinsko kolo - in poganja življenje, za katerega so tolikokrat vprašamo, ali je res naše. Mnogi se vračajo v minule dni, v dni brez upa in vrednosti, brez časovnih potovanj prek poldnevnikov. Zato, ker jim že doživeto daje občutek varnosti, so se odpovedali tveganemu boju, porazom, bolečinam in trpljenju in hkrati upanju v srečo. Tisti, ki gredo v nove čase in svetove z upanjem in spoznanjem o enem samem življenju in eni sami smrti, niso strahopetni. Vedenje, daje življenje zaporedje padcev in vzponov, sreč in žalosti, jim daje moč za ljubezen in odločitev, da se kot moški - ženska prazapi-sovalca zapišeta v novem človeku. Zapustiti človeka, živo sled na tem svetu, je tvegano dejanje. Nagrobniki se rušijo, grobovi izginjajo, imena pozabljajo, potomci pa ostanejo in živijo s krvjo svojih prednikov v žilah, ki jim utripajo v drugačnem času od tistega, ki jih je spočel. Misli o času in sreči prepletam pogosteje prav ob praznikih in dneh, ko uporabim spomin tudi zato, da kaj pozabim in se spominjam samo lepega. Zato, da bi dobri ljudje s toplimi dlanmi naredili most iz časa v čas, prek katerega bodo šli tudi tisti, ki ne verjamejo v sanje. »Če bi vedel, ky je sreča, bi jo konec koncev vendarle ujel.« Pravzaprav je podoba neke prave sreče sestavljena iz mnogih majhnih sreč. Vsaka od njih je kot pisan metulj in ko ga lovimo, nam lepša življenje. Lepota pa je obljuba sreče in hrepenenje je njena čudežna moč. Moč za to, da ob setvi zrn sreče zares verjamemo v bogato žetev. Žetev ljubezni, dobrote, miru in veselja. Naj bo v letu '92 bogata tudi vaša letina! Sonja Juvan		Božič V 7. št. Zasavca je o 29. novembru rečeno, daje nanj ostal le boleč spomin, ker smo živeli nekaj, kar nima trajne vrednosti. Za Božič so si pred našimi očmi 37 let prizadevali, da bi zadušili vsak spomin nanj in mu vzeli trajno vrednost. Ljudje so bili zbegani. Niso si upali prižgati utripajoče luči na dre-veščkih po balkonih in oknih prej, kakor šele po končanem ■ Božiču. Šele za Novo leto. Na te čase bo tudi ostal boleč spomin. Trajna vrednost Božiča pa je tako na novo potrjena. Še vedno ne razumem kgj je komunistično partijo pri tem motilo, saj tisto, kar je enkrat rojeno, je nesmiselno preprečevati. Moč rojstva je velika. To posebej velja za Kristusovo rojstvo. Tudi v Zagorski dekaniji smo veseli, ker smo dosegli pravico zunanjega božičnega praznovanja. Pri tem se zavedamo nevarnosti, da ob razširjenem zunanjem praznovanju postane Božič preveč pozunanjen. Proslava Božiča zahteva več kakor puhlo zunanjost. Srce se mora odpreti in radostiti. Vse to zaradi rojstva, rojstva revnega otroka. Več milijard otrok se je od takrat do danes rodilo. To so bili otroci slavnih ljudi, otroci kraljev, vladarjev, junakov, učenjakov, umetnikov. Kdo se danes za te otroke zmeni? Le en otrok še ni pozabljen, čeprav je od njegovega rojstva minilo že skoraj dva tisoč let. Daleč od tu se nahaja kraj njegovega rojstva. Zapuščenega hleva, kije nadomeščal porodnišnico že zdravnaj ni več. Jasli v katerih je ležal so strohnele in razpadle. Spomin na njega pa še živi. In na Božič svet obhaja obletnico njegovega rojstva. Svet je osvojil brez orožja, vojakov in prelivanja krvi. Obupanim je dgjal poguma, bolnim tolažljivo besedo. S kratkotrajnim življenjem našega Kristusa se ne more nihče primerjati. Njegova osebnost je zaorala izredno globoke brazde v človeško zgodovino. Zato letos na Božič ves svet z vso pravico slavi njegov 1991 rojstni dan. Še vedno je to slavje, ki prinaša nova spoznanja, nova doživetja, nove poglede, nove spodbude, nov pogum in novo upanje. Kristusovo rojstvo je bil izreden dogodek. Ni čudno, da od tedaj naprej vsi kulturni narodi na novo štejejo leta. Kristusovo rojstvo je mejnik vse človeške zgodovine in življenjsko vprašanje vsakega od.nas. Nič velikega si ne moremo misliti brez njega. Kar je bilo pred njim, je bila priprava nanj. Kar je za njim, je zavest njegove navzočnosti, ki daje smisel našemu življenju. Tudi danes je Kristus središče, okoli katerega se ljudje zbiramo. On se ni izogibal ljudi, ki so bili v potrebi. Svojega imena ni vklesal v kamen, ampak ljudem v srce. Spomenikov si ni postavljal in vendar povsod po velikih mestih, kakor tudi v oddaljenih vasicah stoje cerkve z zvonikom, posvečene njegovemu spominu in na Božič ves svet praznuje praznik, praznik njegovega rojstva. Samo 33 let je živel in če bi danes odstranili vse, kar imamo po njegovi zaslugi bi svet bil precej drugačen. Po vsej veijetnosti bi bilo manj dobrote, manj poštenosti in pravičnosti, manj plemenitosti. Odločilno je vplival na preobrazbo človeškega mišljenja in delovanja. Nobena šola, nobena ustanova, nobena skupnost, nihče ni v to solzno dolino prinesel toliko medsebojnega razumevanja, toliko požrtvovalnosti. toliko dobrohotnosti in človekoljublja kakor on.	Jože Čampa
		
2ÜASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan. odgovorni urednik: Marko Planinc. Člani uredniškega odbora: Dušan Kastelic. Ivana Laharnar. Manca Ocvirk. Nande Razboršek, Roman Rozina, Stane Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Dušan Kastelic, Milan Derenčin. Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Prodaja: ČVEK d.o.o.. Dol pri Hrastniku. Naslov uredništva: Časopis Zasavc, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi. Tei: (0601) 61-013. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitei1 na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421172 z dne 27. maja 1979.		
KOLEDAR DOGAJANJ 1991
Januar
Obveznice RS trboveljska LB od prvega dne novega 1991. leta kot edina banka v Sloveniji odkupuje z osemodstotnim diskontom. Sedmega dne v januarju popusti in jih začne odkupovati po polni ceni, le pri predčasnem odkupu zaračunava 1,5-odstotno provizijo. Se v tem mesecu se za svoje - občinske obveznice odloči tudi trboveljska občina. Za deset milijonov DEM jih razpiše. Naložili naj bi jih v firme, ki še premorejo zdrava jedra. Tačas v Cemen-
tarni zanikujejo, da bi bile pri njih kakršnekoli aktivnosti v zvezi z zdravili iz poplavljene celjske bolnišnice, v Zagorju pa Občinarji zatrjujejo, da so za 20 ljudi zmanjšali zaposlenost v upravi. V Hrastniku oblast tarejo drugačne težave: v programu prednostnih nalog, ki gaje pripravil republiški Sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo, gradnja njihovega doma starejših občanov sploh ni omenjena. V najslabšem primeru nameravajo zato svoje ostarele občane namestiti v dijaškem domu. kjer pa kot po naročilu vse bolj primanjkuje dijakov. Zadnji teden v tem mesecu se v Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah zgodi še stavka - 660 zaposlenih namreč ni dobilo še niti decembrskega OD, čez slabih 14 dni pa se jim obeta stečaj. Sploh pa nezaposlenost v Zasavju v tem času nezadržno narašča: v Trbovljah je brezposelnih že več kot 600 ljudi, v Zagorju 400 in v Hrastniku okrog 300.
Februar
Prvega dne v tem mesecu se pogajalska skupina trboveljske Iskre že lahko pohvali z uspešnimi pogovori na Republiki, to je z ministroma Izidorjem Rejcem in Jožico Poharjevo, osmega pa z registracijo novega podjetja Iskre Se-micon, delniške družbe, kamor svoj delež (4,5 milijona DEM) prispeva kot delničar tudi občina v obliki denarja od obveznic. Pri tem kakšnih 300 delavcev starega podjetja ostaja doma na prisilnih dopustih in tako kot drugi diha onesnažen zrak, ki tudi tokrat ni nič boljši kot v prejšnjih letih - kljub premogu z vsebnostjo žvepla pod enim odstotkom, ki naj bi ga po odloku, sprejetem v letu 1990, uporabljala tako individualna kurišča kot mestna toplarna na Polaju. Pri trgovskem podjetju 1. junij menijo, da bi že lahko bil čas, da ukinejo oz. svojim delavcem ponudijo možnost najema nekaterih trgovin na obrobju, ki so že precej časa poslovale na meji rentabilnosti. Nove »gospodarje« tako dobijo trgovine v Bevškem, Žabjeku, na Posetju in na Partizanski cesti ne samo nove »gospodarje« temveč tudi podjetja pa v tem času beležijo Zagorjani. Na seji Skupščine ustanovijo dve javni podjetji: komunalnega in agencijo za razvoj. V Trbovljah, čisto na drugem koncu Iskre -v tozdu Rudarske investicijske gradnje v stečaju - pa se ne morejo pohvaliti z dobrimi odnosi z Republiko. Minister za energetiko dr. Miha Tomšič namreč ni izpolnil obljube glede Rigovega posojila. Zato se stečajni upravitelj jezi.
Marec
Ob koncu zime-se veselijo pri komunalnem podjetju v Hrastniku. Mednarodna banka IBRD jim je za ureditev odlagališča odpadkov v Uničnem odobrila posojilo - nekaj manj kot 200.000
ameriških dolarjev, ki ga bo podjetje moralo vrniti v desetih letih, začeti odplačevati pa čez dve leti. Vsako leto bo potrebno vrniti približno 35.000 ameriških dolarjev. Medtem pa tudi v trboveljskem Rudisu razmišljajo, kako bi prišli do dolarjev - le da s svojim delom pri obnavljanju porušenih Kuvajta in Iraka. Verjetno bi se zadovoljili tudi z markami. Po dolgi kulturni trboveljski zimi pa spet oživi lovski gradič laške gospode. V prodajni galeriji in v kavarni z imenom Gradič naj bi se zbirali ljubitelji slikarstva, dobre pijače in še česa - a se zadeva žal ne obnese. Kot se ne obnese - tako po več kot petih letih ugotavljajo tudi inšpektorji - prostor za Delavskim domom, »začasno« namenjen tržnični dejavnosti. Mesec, ki seje za Hrastničane začel s prijetno novico, pa se prav tako ne konča. V tamkajšnjem gradbenem podjetju, kjer se že dolgo kuha, 25. marca zavre. Kakšnih 230 delavcev se odloči za stavko, ki se konča dva dni po 1. aprilu. Tedaj pa je imenu starega kolektiva že registrirano novo podjetje - Gradbena dejavnost.
April
Na prvi april se pri trboveljskem komunalnem podjetju ne šalijo: rušiti začnejo del starega pokopališča na Leninovem trgu, kjer naj bi nekoč zrasel pravi mestni park. Trboveljska SDP se to pomlad odloči za Dezam, klub mladih, z Republike grozijo porodnemu oddelku Splošne bolničnice. da ga ukinejo (iz Zasavja zato Skupščini RS. njenemu IS ter dr. Katji Boh pošljejo protestno pismo), pomladni veter pa zapiha še na Iskro Semicon v obliki formalno-pravnih začetkov poslovanja delniške družbe. Za staro Iskrino tovarno napovedujejo začetek stečajnega postopka že čez slab teden dni, v novo podjetje pa obljubljajo vzeti čimveč odpuščenih delavcev. V Zagorju dobi najmočnejša stranka - to je stranka na oblasti, LDS - svoj podmladek, za katerega trdijo da bo nestrankarska organizacija. Tisti, ki so že od januarja kupovali trboveljske obveznice, pa zanje v nekaterih trgovinah dobijo še kaj več. Sredi meseca tudi Zasavce preseneti »nova« zima, ki tako kot je prišla, tudi hitro mine. Zelene v Trbovljah pa le spodbudi, da pozovejo vse občane k očiščevalni akciji. Svoje področje bi želeli očistiti tudi slovenski srednješolci. ki teden dni pred 1. majem stavkajo. Zasavski dijaki se jim veselo pridružijo ob prav tako veselih zvokih hrastniške skupine Plav on - in to v Zagorju. Zasavski podjetniki, ki se v sklopu projekta Program razvoja obrti in podjetništva dobijo na prvem posvetu z delovno skupino, ki projekt razvija, pa tožijo, kako nikjer ni dovolj denarja.
Maj
V Rudarskih investicijskih gradnjah (glej februar) se nič več ne jezijo na ministra Tomšiča, kajti prisilna poravnava z upniki jim uspe, tako da do razprodaje stare rudarske opreme, kot so se bali, ne pride, na registracijo novega podjetja pod imenom Rudarska gradbena dejavnost pa bodo morali še nekaj časa počakati. V RRPS podpisujejo kolektivne pogodbe, na občini si belijo glave s tem, kako bi z javnimi deli zaposlili brezposelne občane, sindikat Strojne tovarne grozi, da bo pred
Skupščino občine prišlo do protesta, če si »breme krize, ne bodo porazdelili, dr. Jože Pučnik pa se na okrogli mizi o osamosvajanju Slovenije v Trbovljah jezi na federacijo. Po dolgih letih Zasavci znova dobijo svoj časopis - Zasavca. In medtem ko gre v Trbovljah vse navzdol (protestirajo brezposelni Iskrini delavci in grozijo z vložitvijo civilne tožbe, na začasno čakanje odide osemsto STT-jevcev, Zeleni iščejo lastnika nekdanjega Doma svobode, katerega upravljalec naj bi bila krajevna skupnost Zasavje, podjetje PTT od občin nima zagotovljenega denaija za svojo naložbo, SDP pa predlaga peticijo proti napovedani ukinitvi pediatričnega oddelka, zagorski »pleharji« na svojo 130. obletnico povabijo predsednika Predsedstva RS Milana Kučana. Menda se veselijo vse do jutra.
Junij
Občinski praznik v Trbovljah mineva skromno, vseeno pa na slavje (ne vedoč, da zadnjič) pridejo tudi predstavniki tedaj še pobratenega srbskega Lazarevca. Razlogov za slavje v času vse večjih socialnih stisk in gospodarskega nazadovanja po županovih besedah pravzaprav ni več veliko. V Hrastniku tačas ugotavljajo, da jim v proračunu za družbene dejavnosti primanjkuje kar 8,5 milijona dinarjev, poslovati začenja nova trboveljska delniška družba Strojegradnja, Sklad za financiranje programa varstva okolja pri trboveljski občini razpiše natečaj za kreditiranje prehodov s kurjenja s premogom na ekološko čistejše gorivo v višini treh milijonov dinarjev, generalni direktor slovenske SDK Igor Omerza v hotelu Rudar razpravlja o novi državi s težko popotnico, dr. Matjaž Kmecl pa v Gorah nad Hrastnikom o novih državljanih, Slovencih, ki da jim je pošla sapa. Na osamosvojitvenem srečanju se znamenitega 26. junija 1991 od vseh Zasavcev veselijo le Zagorjani. V sosednjih dveh občinah naj bi to opravili nekoliko kasneje, a jih že naslednji dan zmoti vojna. Ta Zasavju pravzaprav prizanese. Še največjo škodo utrpi oddajnik na Kumu. Nekoliko bolj pa so v tem obdobju »zaposleni» pripadniki domače TO, ki na ostalih območjih Slovenije pomagajo braniti slovensko ozemlje pred agresijo JA.



/mm
Julij
S prvim dnem se začenja uresničevati skupni projekt Strojegradnje, Rudisa, Dinosa in Rudnikov rjavega premoga - Orodjarna, Vojna prekriža račune rudarskemu prazniku, hrastni-škemu občinskemu prazniku in Rudisu, ki bi moral ravno v tem času s predstavniki sistema MBF iz Kuala Lumpurja podpisati pismo o nameri v vrednosti ene milijarde malezijskih dolarjev. Celo naj večjim zasavskim izvoznikom - TKI iz Hrastnika, Elektro-elementu z Izlak in trboveljski Iskri Semicon zaradi vojne grozi ustavitev proizvodnje, s tem pa precejšen izpad pri izvozu. Zagorska Vesna se takoj po vojni odloči odleteti v japonski Hamamatsu na enajsti svetovni festival mladinskega petja. Nezaposleni delavci stare Iskrine tovarne, ki po petih mesecih še vedno niso prejeli nadomestila OD, spet zahtevajo svoje, slikarska kolonija Izlake - Zagorje se znova, že osemindvajsetič, dogodi, a brez tujih predstavnikov, ki se ustrašijo že minule vojne. Trboveljčani že kupujejo na novi tržnici, na nogometnem igrišču v Trbovljah zlata selekcija Nedeljskega pred 3.000 gledalci (toliko jih na stadionu že lep čas niso našteli) izgubi tekmo s podjetnimi slovenskimi ministri, dr. Janez Drnovšek pa na Radiu Trbovlje napoveduje priznanje Slovenije -seveda šele za oktober. Pa se tudi tedaj ne zgodi ... Znova pa se v organizaciji zagorske LDS in občinskega sekretariata za varstvo okolja zberejo udeleženci ekološkega tabora.
Avgust
Predstavniki Rudisa odletijo v Kuala Lumpur, kjer jih že od vojne v Sloveniji sem, čaka malezijski partner, da podpišejo pogodbo za gradnjo apartmajev in prednaročilo za gradnjo tisoč petsto stanovanj. Zagorski občinski praznik se to leto dogaja le simbolično. Počastijo ga z novim gasilskim domom v Šen-tlambertu. Trinajstega v mesecu ustanovijo v Trbovljah t.i. sindikalno opozicijo - iniciativni odbor Neodvisnosti - KNSS, ker da se ne morejo več strinjati z »večinskimi sindikati«. Po predhodnih podatkih trboveljske SDK za pivih šest mesecev leta 1991 znaša izguba v regijskem gospodarstvu skoraj petsto milijonov dinarjev, kar je za osemkrat več od akumulacije. Kar 474 milijonov izgube odpade na trboveljsko gospodarstvo, v njem pa levji delež na Rudnike rjavega premoga. Sredi meseca v Beogradu zaplenijo okrog šest milijonov dinarjev vredno Rudiso-vo predstavništvo, trboveljska UNZ pa pod Zastavo 128, parkirano na parkirišču TET, sumljiv rjav kovček. Toda v njem nič ni ... Kljub poletnim mesecem pa težave, ki so zdravstvenim zavodom po Sloveniji znane že nekaj časa, ne obidejo niti zasavskega zdravstva. Zasavski zdravstveni center je nelikviden, z Republike grozijo z zmanjševanjem števila zaposlenih, dobavitelji zdravil in živil jim ustavljajo dobave, delavci pa ne vedo niti tega, ali bodo naslednji mesec sploh dobili plače. Seveda jih dobijo, saj ne pride do stavke.
September
Prvi šolski dan skrbi zlasti »gospodinjce« v zagorskem eksperimentalnem programu gospodinjskih storitev, ki gredo v »novo« šolo brez potrebnih sredstev za minimalno opremljenost. Med hrastniškimi direktorji zaveje jesen (po njej naj bi nastajali novi programi oziroma jasna strategija gospodarstva za naprej, tačas pa po starem), v Zagorje, Litijo in na Mrzlico pa začnejo prihajati visoki gostje z Republike. Minister Bavčar želi, da Zagorjani plačajo naročene potne liste, v Litiji dr. Plutu predstavijo bio-program v Kmetijski zadrugi Gabrovka, Maksa Bastla pa zanima, kam so dali svoje občinske rezerve. Najvišji med gosti, predsednik Milan Kučan, na Mrzlici reče, da slovenska pot v Evropo ne bo ne lahka ne kratka, kar prihaja posebej do izraza tri mesi"ve kasneje. Proti koncu septembra stavkajo zagorski osnovnošolski učitelji (zaradi slabih plač in prav takšnih delovnih razmer), občinski IS napadajo borci in LDS, ki so slišali za nameravano »dezideologizacijo« v imenih osnovnih šol. Končno steče tudi stečajni postopek za Strojno tovarno v Trbovljah, pri Vidrgar na Mlinšah pa se predstavniki Zasavja in Litije z avstrijskim Rumpoldom dogovarjajo o novem sistemu zbiranja odpadkov. Čisto ob koncu meseca zagorsko občinsko vodstvo ne more kaj, da ne bi potožilo na Republiko, kako želijo svoj rudnik, ki je trenutno le delovna enota trboveljskega RRP, spet nazaj.
/ / \
Oktober
Plodna jesen. Mauricio Olenik obišče upokojene trboveljske prenovitelje, da bi jim prikazal zakulisje slovenske politične jeseni. Dr. Plut in dr. Tancig prideta pogledat ekološko uničeno Zasavje in v poročni dvorani Lovskega gradiča dahneta svoj da na ugotovitev občinskih oblasti, kako brez republiške pomoči tu ne bo šlo. Na nedeljo dobijo obisk tudi v Zagorju. Občinsko kmečko zvezo obišče Marjan Podobnik, ki modro ugotovi, da kmeta ukinjanje polkmetij ne bo rešilo. Zato pa Zagorjanov nočejo priti pogledat z Rudnika. Glede njihovega pisma Republiki odgovorijo kar preko medijev, nakar Zagorjani ministru Tomšiču pri priči narišejo še eno pismo. Mirovni shod v soboto, 12. oktobra, v Trbovljah tako pri občanih kot pri strankah mine neopazno, nič bolje pa se ne zgodi predsedniku Neodvisnosti - KNSS Francetu Tomšiču tri dni kasneje. Bolj so v tem mesecu opazna prerekanja v trboveljski Skupščini, kjer se težko sporazumejo okrog spominskega obeležja padlim v NOB na novem pokopališču, sploh pa se ne zedinijo o novem sekretarju Skupščine. Konec meseca se končno »pobotata« zagorska občina in RRPS - pa še to menda le navidezno. Zaslugo za vse gre pripisati sindikatu zagorskega Rudnika, ki mu obe vodstvi le uspe nekako soočiti. Zgodi pa se še stavka: v Trbovljah jo naredijo delavci Elektro-strojno industrijskega montažnega podjetja.
November
Senzacionalna vest že na začetku tega meseca so tovornjaki z elektro-filtrskim pepelom, ki iz ljubljanske Toplarne brez opozorila krajanom Kisovca ali zagorski občini začnejo voziti v kisovško jamo. Nato nekaj časa ne vozijo (tako se odločijo na sestanku vse tri strani občina, KS in Rudnik), potem pa spet (ko zagorska občinska Skupščina sprejme sklep o tem, da bo v komisiji za nadzor zapiranja jame sedel tudi predstavnik z Rudnika, ki bo poskrbel da do lukenj v informiranju med omenjenimi tremi stranmi ne bo več prihajalo). S pepelom pa tako in tako ni nič narobe, kot so menda pokazale študije za to pristojnih.
Pripeljejo se tudi na Bogenšperk -slovenska vlada namreč in hvali svoje delo minulega leta. Brez gostov ne morejo niti v Zagorju. Iz nekdaj pobratenega, zdaj pa prijateljskega hrvaškega Omiša pridejo prosit za pomoč. V njihovo mesto seje namreč zateklo več kot tisoč beguncev iz Slavonije, za katere sami ne morejo poskrbeti. Takoj naslednji dan že steče humanitarna akcija, ki se konča po slabem mesecu dni - svoje prispevajo tako občani kot občina. Uspešno. Na Izlake pa se v tem mesecu pripeljeta sam Stipe Mesič in Janez Drnovšek. Prvi precej zabavlja čez Srbe, čemur se poslušalstvo iz srca smeje. Nekaj dni zatem pade Vukovar ... V tem letnem času pa so veseli tudi v Rudnikih, saj pobuda vodstva in sindikata o prostovoljni soboti popolnoma uspe. Rešili so svoje podjetje. Nato plazovi presenetijo Zasavce, razkol pa nekdanje občinske SDZ.
December
V Zasavju se pojavljajo ponarejeni tolarski tisočaki. Tri odkrijejo: dva na SDK v Trbovljah, enega lastnik trgovine v Žabjeku. O tisočakih, čeprav ne tolarskih, temveč kar v markah, se pogovarjajo tudi v izlaškem Elektroele-mentu. Med nagrajenimi na Eureki 91 v Bruslju sta bila tudi njihova inženirja Viktor Martinčič in Miran Dolinšek, sicer pa imajo v tem letu od inovacij pri njih kar za 500.000 DEM koristi. Svojo »inovacijo« spravi na trg tudi RRPS v podobi 30-kilogramskih vreč s premogom, za katere je treba odšteti 220 tolarjev. Takole proti koncu leta začne denar mučiti tudi poslance trboveljske Skupščine. Kam da so šla sredstva od občinskih obveznic, jih npr. zanima. Prenovitelje pa denar ne gane - bolj jih skrbi bodoča regionalizacija, tako da skličejo celo problemsko konferenco o vzponu nazadujočih regij - in to v Zagorju. Zasavje predlagajo za vzorčno regijo," ki bi s sanacijo kazala pot še ostalim. Sploh pa na konferenci prevlada spoznanje, da mora za regijo najprej nekaj narediti - regija sama. Na 12. v mesecu Zagorjani pomoč za Omiš odpošljejo, nekaj podobnega pa na pobudo trboveljske Tike storijo tudi slovenski proizvajalci embalaže. Leto 1992 pa se nezadržno bliža ... Morda tudi priznanje Slovenije.
A.H.
Ilustracija: Sumrak
Protest zaradi regij
Na problemski konferenci o vzponu nazadujočih regij, ki jo je v začetku tega meseca v Zagorju pripravila SDP Slovenija, so sprejeli protestno izjavo zaradi poskusov ukinjanja nekaterih zasavskih ustanov (npr. bolnišnice), trganja mreže srednjih šol in ukinjanja državnih institucij (UNZ). Sprejeli so tudi več predlogov za ukrepe, s katerimi naj bi v regijah in na državni ravni spodbudili razvoj zaostalih slovenskih območij. SDP jih bo poskušala uveljavljati v parlamentarnem sistemu.
Sicer pa se SDP zavzema za regionalizem, kakršnega poznajo v modernih postindustrijskih družbah, kjer ob jasni globalni državni razvojni politiki urejanje zadev kot so podjetništvo, sociala, prostor in ekološko ravnanje največji meri prepuščajo regijam. Seveda bi bilo pretirano navdušenje nad regionalizmom lahko škodljivo, če bi ob tem pozabili na povezovanje regij v slovensko državo, so menili v razpravi. In še: da bi morali spodbuditi regionalno gibanje kot obliko pritiska, s katerim bi od države izsilili potrebno podporo za promocijo posameznih regij, še posebej njihovega gospodarstva. Brez učinkovitih pritiskov nobena oblast sama od sebe ničesdar ne da. To dobro vemo tudi v Zasavju, saj so na konferenci spomnili na dejstvo, da je bila zadnja pomembnejša cesta z republiškim denarjem tod posodbljena pred več kot četrt stoletja. Tudi če bi regijam poslej namenili večjo vlogo, ne bo drugače, če ne bo organiziranega skupnega nastopa občin, ki naj bi sestavljale regijo. Preizkusni kamen regionalnega gibanja v nazadujočem Zasavju bo vprašanje, ali se bodo tukajšnje'občine vendarle zmogle dogovoriti za skupne cilje in jih z učinkovitimi pritiski zahtevati. Če sodimo po odzivih nekaterih razpra-vljalcev na to provokativno vprašanje, je razvojna kriza Zasavja že tolikšna, da bo skupno ravnanje najbrž edina mogoča pot k vzponu regije.
Poleg ukrepov, ki naj bi sej ih na tem območju slovenskega razvojnega repa lotili sami, pa se je konferenca zavzela tudi za sprejem republiškega zakona o razvoju deprimirajočih regij. Za vzorčno regijo pri uveljavljanju tega zakona so kot najprimernejšo in ne brez vzroka predlagali zasavsko.
Manca Ocvirk
Plazovi
Večdnevno deževje je v drugi polovici novembra v Zasavju povzročilo kup nevšečnosti. Poplave so spet doživeli predvsem Litjani; natančneje področje Hotiča in Ponovič. Veliko več nevšečnosti pa je bilo s plazovi, ki so se sprožali predvsem v Zagorju. Tako je v Podkumu plaz zasul cesto proti Boro-vaku in Malem Kumu, v Čemšeniku je odneslo del ceste, v Spodnjih Zavinah je plaz ogrožal gospodarsko poslopje, v Veznici je drsel golosek dimenzij plazu z Ruardija izpred nekaj let, pa plaz v Ravenski vasi in še kje. Med vzroki so ob sami sestavi tal predvsem nestrokovni posegi v pobočja. Na dan 26. novembra, ko so se plazovi že umirili in je prenehalo deževati, sta si nekatere od naštetih ogledala tudi predsednik Milan Kučan in poveljnik republiškega štaba civilne zaščite Miran Bogataj.
V Trbovljah so plazovi največ škode povzročili Cementarni, saj jim je eden od večjih zdrsov prekinil in uničil kakšnih sto metrov mazutovoda. Vsepovsod je bilo zaradi zasutja zaprtih več lokalnih cest, plazovi so ogrožali tudi nekaj hiš - razpoke pa so se pojavile na dveh hišah v Brdcah in na eni v Pol-šniku.
R.R.
Veselo
srečanje
starostnikov
V zagorski krajevni skupnosti Franc Farčnik so 13. decembra v organizaciji Rdečega križa in Sveta krajevne skupnosti pripravili starostnikom prijetno srečanje. Zbrali so se v prostorih tovarne Varnost. Kot vsako leto, se jih je tudi tokrat zbralo lepo število, saj so trenutki, ko se zberejo skupaj in pomo-drujejo o življenju, zraven pa se še poveselijo, bolj redki, K uspelem družabnem večeru so ob krajevni skupnosti pomagali sponzorji - trgovine Čeveljček, Jadranka in Mala, Videoteka Be-bar, tovarni Lisca in Varnost, Kmečka zveza Zagorje in Skupščina občine Zagorje. Za prijetnejše vzdušje so s pesmijo in glasbo skrbeli Selški fantje in učenci Glasbene šole. In k spominom starostnikov je bilo tako dodanih še nekaj prijetnih trenutkov.
I.L.
Tudi mladi in revni se smejo ljubiti
Zadnje čase veliko govorimo o pravici samoodločbe ženske do rojstev svojih otrok. O tem govori 55. člen slovenske ustave. Marsikdo misli, da ta člen govori o prepovedi splava. Seveda ne gre za to. Gre predvsem za to, ali se bo ženska odločila imeti otroka ali ne ...
V trenutni krizni gospodarski situaciji, ko vlada velika brezposelnost, se bo marsikatera posameznica ali družina težko odločila za rojstvo otroka. V 55. členu slovenske ustave bi morala biti zapisana pravica samoodločbe človeka (ženske) do rojstev svojih otrok. Slednje naj bi veljalo predvsem za mladoletnice (šoloobvezne) in ženske, ki zanosijo v zrelejših letih, ko nosečnost postane tveganje. Na drugi strani je ugovor vesti, ki je zapisan v zdravniški zakonodaji. V preteklosti je veliko žensk iskalo pomoč pri t.i. mazačih. Takšni posegi so se največkrat končali s smrtjo.
Za ukinitev tega člena v slovenski ustavi je predvsem klerikalni tabor. Vemo, kako je cerkev včasih gledala na nezakonske otroke ali pankrte. Bistveno bi rešili problem, če bi v Sloveniji imeli domove za matere z nezakonskimi otroki. Vendar pa Slovenija, ki se razvija po demokratični poti, za zdaj še ni napredovala v tej smeri.
Raziskave, ankete in demonstracija pred skupščino v Ljubljani, so dokazale, da je večina ljudi v Sloveniji za pravico odločanja o rojstvih otrok. Seveda pa nič ne kaže, da se bodo gospodje v parlamentu kaj kmalu dogovorili. Mogoče letos ne bomo dobili niti še nove ustave. Bomo pač počakali na nove volitve ...
Katarina Gavranovič
tim

l
____ T
wiviv?:!
F W

£>:*£•:
i
^	• J
Jb» Bt 1/>A9
iiiiiii«
liiiiiililil
CENIK EKONOMSKO-PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI
1. ČESTITKA
' tekst z	eno skladbo ob delavnikih	500,00
tekst z	eno skladbo ob nedeljah	700,00
tekst z	dvema skladbama ob delavnikih	800,00
tekst z	dvema skladbama ob nedeljah	kot nova enota	1.200,00
;
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto
400,00
2. KOMERCIALNI OGLASI
tekst do 30 besed	400,00
vsaka nadaljna beseda	30,00
3. OBJAVE tekst do 30 besed vsaka nadaljna beseda
200,00
7,00
4. ZAHVALE
tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda
5. OSMRTNICE
CENIK VELJA OD 1.12.1991 DALJE!
2.000,00
40,00
700,00
TRBOVLJE
TRG SVOBODE lla, 61420 TRBOVLJE
TEL.: (0601) 21-358, 22-056, fax.: (0601) 21-228
UKV 103,9 MHz STEREO
JETfcuiCEi^
■	Telefonija. Upravniku poštnega prometa in zapriseženemu poštarju Cirilu Becu - Znamki sta dva zlikovca v Hrastniku prerezala gume na avtomobilu. Menda je kriva telefonija. Prvi že deset let čaka na telefonski priključek, drugi pa ga že deset let ima.
■	Neučinkovitost. Prvi zasavski gostilničar Drago Butja-Buc, prej tudi štromar in sindikalist, točno ve, zakaj bodo ukinili Upravo za notranje zadeve v Trbovljah. Vzrok je neučinkovitost. Ko se je peljal na (tudi Zasavčev) žur na Dol pri Hrastniku, je na svoje prijetno presenečenje napihal le dovoljenih 0,4.
H Sve zbog Žene. Razcepa v nekdanji zagorski SDZ oziroma med Leopoldom Drobnetom - Mošnjičkom, malim obrtnikom in ruplovcem, ter Janežem Vidmarjem - Ekologijo, velikim obrtnikom in pirnatovcem, ni več. Slednji je namreč prestopil k demokratom. Vzrok je menda ženski. Pravzaprav ženska. Natančneje Siegrid Pogačar - Švercarka. Bolj razumljivo gospa Pirnat.
■	Kmečki turizem. Kmečki turizem pri Pšenk nad Mlinšami zelo dobro uspeva. Lastnika Janeza Smrkolja - Medico skrbi le visoka grožnja. Zagorski župan, projektant in še marsikaj, Janez Režun - Obveznica, ki sodi med najbolj redne goste, mu je menda zagrozil, da mu bo prepovedal podjetje, če ne bo k domači medici ponudil še viljamovke.
■	Vlom. Ivanu Krošlju - Uspešnici, ki je prehodil tipično american dreams pot do direktorja trboveljskih gradbincev, so vlomili na njegov vikend na Bizeljskem. Med najbolj sumljive uvršča tiste, ki jih je poslal na čakanje, pa tiste z nizkimi plačami, pa ... Preiskava bo dolga in verjetno neuspešna.
■	Mraz. Ko so SDP-jevci v Zagorju pripravili problemsko konferenco o nazadujočih regijah, so jih s svojo prisotnostjo za malček časa počastili tudi vodja vladajoče koalicije in naš glavni Matjaž Švagan - Ci-žek ter drugi 'LDS-ovski odličniki. Prišli so le za toliko, da so videli, če v dvorani res ni več kot dogovorjenih deset stopinj Celzija; da se ve, kdo je kje oblast, kdo daje koga na hladno.
jati razstavo. Najprej je rdeči direktor Peter Kovač -Pero poslal partijskega šefa Toma Garantinija - Lekarnarja utišat pijance tam zunaj. Drug visok partijec Franci Pivec - Solnik pa je ugotovil, da se povsem še ne kaže razjokati nad Zasavjem, saj pevski zbori še vedno milo prepevajo.
■	Izključitev. Prvega zasavskega bančnika in nesojenega predsednika Jugoslavije Zdenka Fritza -Desetdina bodo odstavili s čelnega mesta v zasavski banki in iz vseh bančnih organov. Odpirajo pa se mu lepe možnosti v showbussinesu. Še vzrok: na Dolu pri Hrastniku je izjavil, daje vsakomur ljubša brhka mladenka kot pa star bankir.
■	Hierarhija. Kako izgleda hierarhija na Radiu Trbovlje, je bilo moč videti na srečanju slovenskih lokal-cev v Prekmurju. Direktorju in rockerju Marjanu Frolu - Garfieldu so postlali v petem nadstropju, uredniku in slavistu Alešu Guliču - Lekotu ter novinarju in estradniku Bogdanu Baroviču - Zvezdniku v tretjem, pripravnici Karmen Cestnik - Kremenčici pa v prvem. Na Radiu pa so tak poskus hierarhizacije že odločno zanikali, ker da sploh niso nič spali.
■	Podpora baze. Mojmir Ocvirk - Mojč, LDS-sovec, uspešen poslovnež, dolgoletni kandidat za direktorja slovenske TV, ima podporo baze. Dolski podjetnik Valter Moljk - Farmer, bivši šolnik, gradbinec in ovčar, mu je na žuru Zasavca na Dolu pri Hrastniku pri šanku potrdil svoj glas za direktorja TV. Ocvirk sedaj kombinira, kako bi Moljka spravil v Šeligov svet na televiziji. Ali pa je morda Moljk mislil na TV Zasavje? Odgovor bo dal naslednji žur Zasavca -bolj proti jutru.
■	Brez samoprispevka. Šofer Igorja Lavša -Premiera, tudi LDS-sovca, trenutno premiera najbogatejše slovenske občine Ljubljana-Bežigrad, je obupal nad svojim šefom. Na Dolu je ogreval limuzino za šefa skoraj celo noč. Najprej so Lavša z nastopom zamudile manekenke, potem tekoče zadeve, ves večer pa je baje čakal na domačega premiera Staneta Kirna -Formulo, da bi mu povedal, kako se da tudi brez samoprispevka uspešno voziti občino. Nazadnje je le obupal...
■ Kdo to tam prepeva? Na isti konferenci je pravo zmedo povzročil Vlado Kreslin - Črna kitara, ki je s prepevanjem (nadstropje nižje) pomagal otvar-
Milan Kučan - Oče naroda:
»Letos mije pa res dol teklo.«
pisma bralcev
Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja ■j odjneve na prispevke v časopisu, ali pa mneiya j: bralcev o življenju in dognanju v Zasavju.
1 Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Uredništvo
Spoštovane bralke in bralci
V zadnjem času smo dobili nekaj nepodpisanih pisem. Žal jih ne moremo objaviti, saj je to proti našim pravilom. Tako na žalost ne moremo objaviti iskrivega mnenja ob našem članku o igrah v STT, ki ga je poslal bralec iz Trbovelj in se podpisal z Roj. Prav tako ne moremo objaviti zanimivega poročila o koncertu skupin Agenti L.t.d. in Orlek, ki ga je poslal bralec s podpisom MC TRI-FAIL. Upamo, da se bosta oba javila, pismi pa bomo objavili v prihodnji številki.
Naj še enkrat povemo, da lahko pismo objavimo brez podpisa, vendar mora uredništvo poznati avtorja pisma.
Ob tem naj opozorimo, da so odmevi, odgovori, pisma bralcev itn. lahko dolgi največ 30 tipkanih vrstic. Prosimo pisce, da se tega držijo. Veseli smo vse več pošte. Upamo, da bo tudi prihodnje leto tako.
Uredništvo
Kako drag bo zagorski plinovod?
ugodnih odplačilnih pogojih. Dejansko pa je podatek 7.000 DEM za priključek na plinovod daleč pretiran, s tem pa tudi antipropa-ganden.
25. oktobra 1991 je bila v Delavskem domu v Zagorju predstavitev in javna razprava o projektu in lokacijskem načrtu za preskrbo z zemeljskim plinom v Zagorju. C as javne razprave je bil objavljen v Zasavcu, na Radiu Trbovlje in s plakati po mestu. Kljub temu, daje bila za razpravo ngjeta steklena dvorana, so prišli na razpravo le trije občani, novinarjev ni bilo.
Predstavitev projekta je bila kljub temu opravljena. Na njej je bilo povedano, da bo prispevek samoplačnikov na priključek individualnega^ objekta na plinovod stal 1000 -1500 DEM. Če k temu prištejemo še stroške hišne napeljave in nabave elementov plinske kurjave se stroški priključka dvignejo na 3000 - 4000 DEM (podatek je dal dipl.inž.str. Alojz Babič, IBE Ljubljana). Natančnejši podatki bodo znani po dokončanju projekta (ki vključuje tudi primere plinske napeljave v individualnih objektih) vendar so navedene cene odločilno nižje, kot je podano v članku g. M. Vidica.
Glede na to, da smo Zagorjani v mestu, ki se ponaša z uradno dokazano n^jvišjo onesnaženostjo zraka v Sloveniji (n^jvišje izmerjene koncentracije SC>2/m3 zraka v prvi polovici decembra tega leta) potem se moramo zavedati, da je plinifikacija glavna realna možnost, da se tega dosežka zgrešene gospodarske politike v preteklosti znebimo. Zagorjani pa pridemo do bolj zdravega in človeku bo (j dostojnega življerja.
Zeleni Zagorja - TEAM za plinifikacijo mag. Marijan Manfredo, dipl.ing. Rudi Regancin, dipl.ing. Marjan Skok
fc manjša za skoraj polovico (skupno s hišno t napeljavo seveda), še bolj bi bili veseli, če bi ' bila cena res odločilno nižja. Mislimo, da j tudi Zagorjani ne bi imeli nič proti.
; Vsekakor smo odločno za čistejše okolje. Vendar je bilo v Zasavju obljub in raziskovalnih nalog v zadnjih letih precej več, kot pa dejansko narejenih potez. Upamo, da bo tokrat drugače.
Uredništvo
Izjava proti akcijam za ukinitev zasavske regije
SDP se ne strinja z vse večjo centralizacijo, ki smo ji priča v vsakdanjem življenju in jo čutimo v padanju družbenega standarda ljudi in akcijam, ki oznanjajo ukinjanje regije. To še posebej velja za Zasavje.
Zato protestiramo proti poizkusom zaprtja bolnišnice Trbovlje in trganju mreže šol v Zasavju.
Na demontažo te regije opozarjajo tudi že izvedena razpustitev pokrajinske teritorialne obrambe in uprave za notranje zadeve.
Še posebej pa nas skrbi to, da je Zasavje ostalo brez carinske izpostave, kar povzroča precejšnje težave našemu gospodarstvu. Pri tem nas čudi izredno defenzivna koo rdi nalivna vloga medobčinskega sveta.
SDP bo preko svojega poslanskega kluba in vlade v senci opozorila ustrezne institucije na te probleme regije. SDP poziva vse, ki na kakršnikoli način lahko pomagajo zaustaviti demontažo regije, da to tudi storijo.
Predlagamo tudi ustanovitev Lige za razvoj Zasavja, ki niti bi v prvi fazi predvsem vzpodbudila gibanje za Zasavje, kasneje pa prispevala k njegovem vzponu.
Vanjo vabimo vse, ki im^jo znanje, izkušnje, pripravljenost, žeti e dvigniti regijo med razvitejša področja Slovenije.
Trbovlje, 5.12.1991
Sprejeto: Problemska konferenca SDP o vzponu nazadujočih regij v Zagorju ob Savi, 5. decembra 1991.
Božični dar
Avstrijska humanitarna organizacija Milf-swerk je v Slovenijo poslala humanitarno pomoč v obliki otroških in družinskih paketov. Razdelitev paketov je zaupala slovenskim krščanskim demokratom z željo, da obdarovani otroci in družine prejmejo darila na božičnih prireditvah, ki bodo v več krojili po Sloveniji.
V 6. številki Zasavca je novinar in član uredniškega odbora Milan Vidic zapisal, da bodo morala posamezna gospodinjstva odšteti za priključitev na plinovod okrog 7.000 DEM. Omenil je še, daje to okvirna cena, ki se utegne še spremeniti, če bo prišlo do podražitev.
Pravilna je njegova ugotovitev, da tolikšnemu p: i-pevku ne bo kos precej lastnikov stanovanjskih hiš, oziroma da ga bodo zmogli le ob ugodnem kreditu in prav tako
Pojasnilo uredništva
Cena priključka, ki jo je objavil Zasavc, je naš novinar in član uredniškega odbora Milan Vidic našel v uradnih podatkih iz meseca maja. Je povsem ista, kot so jo objavili tudi drugi mediji (slovenski časopisi in radio). Res pa je, da je bila marka takrat še krepko podcenjena. Za primeijavo: povprečna plača je takrat znašala krepko čez 1000 nemških mark, danes pa zanjo ne moremo dobiti 300 mark. Veseli nas, da bo cena
Slovenski krščanski demokrati in mladi slovenski krščanski demokrati, odbor Zagorje, smo Božični dar pripravili pretekli petek v hotelu Medijske Toplice na Izlakah. S krajšim kulturnim programom in pozdravom gostom in vabljenim smo v lepem am-bientu hotela prireditev zaključili v prijetnem vzdušju in počutju vseh prisotnih.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pripraviti in izpeljati to lepo prireditev.
Slovenski krščanski demokrati, odbor Zagorje
Ločeno zbiranje
gospodinjskih
odpadkov
Misel, da je varovanje okolja ži-ljenjska potreba in nujnost, počasi, vendar vztrajno prodira tudi v našo zavest. Vendar samo zavest o tem še zdaleč ni dovolj. KOP Hrastnik je na tem področju stopilo korak naprej, v današnjih bi rekli: »Majhen za človeka, velik za naravo«. V sodelovanju z Izvršnim svetom občine Hrastnik pripravlja na nov način zbiranja in odlaganja odpadkov.
Sistem temelji na ločenem zbiranju gospodinjskih odpadkov (v I. fazi), uveljavljen v Avstriji kot okolju prijazen Biopag sistem. Ta omogoča, da del odpadkov, ki so dosedaj končali na odlagališču, koristno uporabimo kot sekundarno surovino. Zato ne pomeni samo prispevek k varovanju okolja, ampak prispeva tudi k zmanjševanju odlaganja odpadkov na deponijo.
Sistem ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov, na katerega se v KOP Hrastnik pospešeno pripravljamo, zahteva le, da odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, prebivalci zbirajo in jih ločeno odlagajo v za to namenjene in posebej (z napisi in barvo) označene posode. Pomembno je tudi to, čeprav ne spada k varovanju okolja, da se z novim sistemom cena odvoza odpadkov prebivalcem ne bo povečala, nove posode za odlaganje odpadkov pa bodo dobili brezplačno.
V KOP Hrastnik se vsekakor zavedamo, da je uspešnost celotnega projekta v popolnosti odvisna od prebivalcev Hrastnika, njihove ekološke zavesti in pripravljenosti vlaganja potrebnega dodatnega truda pri ločevanju odpadkov. Vemo pa tudi, da si prebivalci želimo čistejšo okolico svojega doma in s svojo doslednostjo pri ločenem zbiranju gospodinjskih odpadkov bomo najprej sebi, posredno pa tudi drugim dokazali, da nam čisto in zdravo okolje ni tuja stvar.
Zavedamo se tudi, da je varovanje našega okolja in zdravja najprej naša, šele potem pa tudi skrb drugih.
Igor Kovač, Hrastnik
Srečno
Rekli so nam, da so nas ljudje iz uredništva Zasavca povabili k sodelovanju. Sodelujemo lahko s pesmimi, spisi ali kritikami.
V razredu je završalo, iz vseh ust so prihajale najbolj verjetne in neverjetne pripombe.
Mnepja so bila deljena, mnogi so dejali »super bomo napisali članek ali dva«, toda že v naslednjem trenutku so na vse skupaj pozabili.
Nekateri so rekli »no še ti nam želijo odžirati naš prosti čas«, nekateri so ostali brez komentarja. Najbolj pa da misliti izjava ene oz. kar nekaj mojih sošolk, ki so si bile edine v tem: če nam bodo plačali, bomo napisale kakšen članek, mogoče celo zelo dober članek, ampak samo za honorar.
Verjamem, da boste dobili veliko mladih sodelavcev, ki se bodo z veseljem odzvali vašemu povabilu k sodelovanju. Verjetno ne bom med njimi, ker ponavadi pravijo, da sem prekritična, pa tudi daru pisanja nimam, šolski spisi so štirice. Pa naj končam, ker vem, da imate kupe pošte.
ZASAVCA pri nas doma redno prebiramo, res ste aktualni, vedno ob pravem času na pravem mestu.
K.R.,
Dijakinja 2. letnika Ekonomske usmeritve Trbovlje
Pripis uredništva:
Draga K.R. (naslov je v uredništvu), kar hrabro se oglasi na našem uredništvu, pa se bomo pogovorili o sodelovanju. Seveda to velja tudi za tvoje vrstnike. Pogum velja.
Uredništvo
Miklavž v Podkumu
Po dolgih letih sv jv tudi na vasi prikazal Miklavž. Dolga stoletja je bil priznan kot dobri mož. Otroci so ga vedno z veseljem pričakovali. Po drugi svetovni vojni je bil odstavljen, a na podeželju ni bil nikoli popolnoma uničen.
Časi so se spremenili in Miklavž je prišel ponovno nazaj med naše otroke, ki so ga z veseljem sprejeli, še bolj veseli pa so bili seveda darov.
Tudi Miklavž ima rad red in dobro organizacijo. Pri nas v Podkumu so za prihod Miklavža poskrbeli Aktiv kmečkih žena, župnik in mladinci; osnovna šola je posodila kuhinjo, gostilna Lovska koča prostore, trgovina Cop je prispevala darila, pomagali pa so tudi drugi dobri ljudje. Miklavž je prišel v soboto, 7. decembra, zvečer v Lovsko kočo in obdaroval otroke. Pripravljen je bil kratek program, ki je vse navdušil. Miklavž je dajal različna darila, glede na starost otrok.
Otroci pa so bili seveda zelo hvaležni. Po obdaritvi so žene in dekleta iz Aktiva kmečkih žena prikazale sadove svojega. Pripravile so razna peciva in izdelke iz kvašenega testa. Lahko smo se čudili izkušenosti in izvirnosti.
Ob tej prireditvi so vsi ugotavljali, da manjka primeren prostor. Lovska koča, čeprav je lepo zgrajen objekt, je veliko premajhna za tak obisk, saj je bilo čez sto otrok. Zato bomo morali nujno misliti na ponovno usposobitev Prosvetnega doma, da bi ponovno služil svojemu namenu, za kar so ga predniki gradili. Mi pa ne bi bili sposobni to niti obdržati, kaj šele posodobiti?
Tone Juvančič, Podkum
Dragi mladi prijatelji
Tako smo naslovili vabila, ki smo jih poslali mladim v Zagorje in Trbovlje. Zakaj gre?
Stranke SKD regije Zasavja je organizirala plesne vaje družabnega plesa za mladino. Plesne vaje so v prostorih kulturnega doma Svoboda 2 v Trbovljah v najbolj primernem času, ki ga imajo mladi za razvedrilo.
To je nedelja ob 15. uri. Tako plesapje je namenjeno zbliževanju in spoznavanju mladih, prav gotovo pa je tudi prijetna sprostitev po napornih učnih dneh naših šolarjev. In kdo se nam je pridružil? Sodelujejo dijaki, študentje in mladina s poklici. Odziv je bil zadovoljiv. Pričakujemo, da nam bodo tudi mladi sporočili svoje želje, ideje, pričakovala. Pripravljeni smo prisluhniti njihovim pogledom in jih podpreti pri njihovih prizadevanjih. Mladim prešernost, široko obzorje, žlahten razmah v kulturni - in ples je tudi del kulture.
SKD, Regionalni odbor Zasavje, Bojan Rus
Spoštovano
uredništvo
Ker naročilnice, ki sem vam jo poslala iz prve številke Valvasorjevega navdiha niste upoštevali, se ponovno naročam na vaš časopis Zasavc. Časopis mi je všeč in veseli me, da ste upoštevali dva moja predloga iz ankete v prvi številki.
Imam še en predlog. Če je v vaši moči, uvedite poštni predal pred vašim uredništvom.
Tako bi prihranili bližnjim dopisnikom in vnetim reševalcem križank izdatek za zrtamke. Pa še to: križanke so premalo zahtevne.
Lep pozdrav
Joža Bučevec, Zagorje ob Savi
Pripis
Hvala za prijazno pisemce. O nabiralniku pred uredništvom že razmišljamo. Postavili ga bomo takoj po novem letu.
Uredništvo
Zasavski župani za Zasavca
Ob koncu leta smo v goste na naše strani povabili zasavske župane. Povedali so, s čim so zadovoljni, kaj jih moti in kaj nameravajo. Vsem smo postavili enaka vprašanja. Leopold Gošte, Franc Majnardi in Janez Režun so se povabilu prijazno odzvali. Pogovoriti smo se nameravali tudi z litijskim županom Mirom Kapljo, vendar v prednovoletnem času žal ni našel časa za Zasavca. Morda bo bolje prihodnje leto, ko bo Zasavc tudi v Litiji postal bolj vpliven medij.
Leopold Grošelj
• Kaj je vaš glavni uspeh v letošnjem letu?
Ker vodim tudi odbor za samoprispevek v občini, je najbolj pozitivno predvsem to, da so vse naloge, načrtovane za leto 1991, uresničene. Od oktobra lani do konca letošnjega leta smo zbirali denar iz samoprispevka samo za rekonstrukcijo cest v krajevnih skupnostih. Skoraj 11 kilometrov teh cest smo posodobili in asfaltirali. Polovico denarja smo zbrali s samoprispevkom, ostalo pa je prispeval občinski proračun in drugi viri.
•	Mislite, da ste izpolnili svoje volilne obljube?
Volilni program naše stranke (SDP) mi je osnova za delo, čeprav skušam delovati nadstrankarsko. Menim, da ga izpolnjujem. Tako na področju gospodarske prenove, precej smo naredili za boljše okolje, predvsem zrak, sprožili smo aktivnosti za dom ostarelih, precej smo naredili v komunalnem gospodarstvu...
•	Kje pri svojem delu tudi sami niste zadovoljni?
Najbolj nezadovoljen sem s tem, da smo samo v letošnjem letu izgubili preko 500 delovnih mest. Kljub temu, da smo že pred časom v Hrastniku izdelali proizvodni program za proizvodnjo steklenih vlaken, že celo leto čakamo na ustrezno soglasje republiških institucij, ki naj bi pokazalo, ali je možno na ta program še računati. Ob povečevanju števila nezaposlenih z delom na tem področju res ne morem biti zadovoljen.
•	Kako bi ocenili svoj odnos do republike oz. do proračuna kot glavnega vira tudi občinskega proračuna?
Ob sprejemu proračuna za leto 1991 sem v zboru občin opozoril na štiri probleme, ki smo jih čutili v naši občini. Prvi je bil to, da pri izračunu osnove niso upoštevali izpad v letu 1990, ki smo ga v občinskem proračunu imeli zaradi premogovništva. Skozi leto smo to uspešno rešili. Nismo pa zadovoljni s tem, da tudi letos nismo dobili denarja za rekonstrukcijo toplarne v Hrastniku. Gre za zahteven projekt,
vreden 12 milijonov nemških mark. Sicer smo dobili soglasje ministrstev za okolje in energetiko, vendar je republiška komisija za ocenjevanje naložb kasnila. V zadnjih tednih pa imamo spet zagotovila obeh ministrstev, da bomo dobili ustrezna pismena soglasja in denar za rekonstrukcijo.
•	Kaj boste delali naslednje leto, v kaj predvsem bo usmerjeno vaše delo?
Deloval bom v dveh funkcijah. Kot poslanec v zboru občin bom skušal vnesti v republiški proračun preureditev dijaškega doma v Hrastniku v dom za ostarele, potegoval se bom za denar za rekonstrukcijo toplarne in sanacijo zraka. Kot predsednik skupščine pa se bom potrudil, da uspešno nadaljujemo izvajanje programa samoprispevka. Torej rešimo problematiko v osnovnem šolstvu, v juliju pa začnemo preurejevati dijaški dom v dom ostarelih. Nadaljevali bomo s posodabljanjem cest, predvsem pa moramo nadaljevati rekonstrukcijo ceste od Hrastnika proti Dolu in zgraditi pločnike preko naselja Dol.
•	Boste spet župan, če bodo volitve prihodnje leto?
Glede na spremembo ustavnega zakona na področju lokalne samouprave, ostaja vprašljivo, ali bo funkcija župana profesionalna, ali ne. Ne glede na to se bom skušal z delom dokazati in ponovno dobiti zaupanje volilcev.
•	Ali berete Zasavca?
Redno ga berem. Oblika in vsebina je primerna. Kot pozitivno sprejemam tudi bodice. Koje šlo za cesto proti Dolu, je bil na sramotnem stebru naš izvršni svet. Nismo skušali protestirati predvsem zaradi tega, ker ste v zadnji številki na ta steber le obesili glavne krivce. Sicer pa Zasavca beremo, ga pozdravljamo in smo tudi naročeni nanj.
Matjaž Švagan
Franc Majnardi
•	Kaj je vaš glavni uspeh v tem letu?
Naša prizadevanja so bila usmeijena predvsem k reševanju ključnega problema trboveljske občine - ekologiji. V ta namen smo uspeli dobiti republiška sredstva za sanacijo. V centru mesta, kjer je emisija SO2 ngjvečja, nam je uspelo priključiti na toplifikacijo okrog 120 individualnih kurišč.
•	Mislite, da ste izpolnili volilne obljube?
Obljuba je lahko več kot to, če je dana na nekih realnih predpostavkah. Izhajati je treba iz stvarnosti. Rečem lahko, da sem že pred volitvami ocenjeval, da bodo razmere takšne, kakršne so - predvsem mislim na zagotavljanje finančnih sredstev - zato tudi obljube niso bile velike.
•	Kje tudi sami niste zadovoljni (pri svojem delu)?
Več stvari je, kjer lahko rečem, da nisem zadovoljen. Osnovna poanta je v tem, daje za opravljanje nalog, ki se tičejo županstva, potrebno imeti poleg strategije tudi finančni program; kako bodo sredstva pritekala v proračun, kakšna bo poraba na odhodkovni strani ... S tem nisem zadovoljen, saj denarja ni bilo toliko, kot smo načrtovali, zato je tudi realizacija temu primerna. Moje nezadovoljstvo sega tudi v skupščinske klopi, kjer sem pričakoval večje vključevanje strokovnih ljudi pri reševanju občinskih težav. Pa do tega ni prihajalo, oz. prihaja zelo pozno. Mislim, da to ni le moja osebna zadeva, ampak bi se morali vsi parlamentarci bolj zavzemati za to.
•	Kako bi ocenili svoj odnos do republike oz. do proračuna kot glavnega vira tudi občinskega proračuna?
Ocenil bi ga zelo negativno, s^j smo morali vrsto nalog, vezanih na sredstva, kijih mora zagotavljati republika, reševati praktično sami. Tako ni bilo potrebnega denaija za izvrševanje nalog, ki so ključnega pomena za obstoj in razvoj in-
frastrukture in družbenih dejavnosti. Tudi na drugih področjih ni bilo promtnega sodelovanja. Tuje cela vrsta nalog, ki bi jih lahko s strokovnim pristopom drugače reševali; kot je ekologija, telefonija, cestne povezave in druga infrastruktura. Primorani smo se bili zateči k reševapju teh problemov znotraj občine in bremeniti naš proračun z odlokom o emisiji obveznic. Poudariti je treba tudi strokovnost tega programa, saj smo na ta način rešili približno 2.500 zaposlenih, kar vsekakor ni malo. To bi po drugi strani predstavljalo znaten pritisk na socialni program, če bi se ta populacija znašla na cesti.
•	Kaj boste delali naslednje leto, v kaj predvsem bo usmerjeno vaše delo?
Nadaljevali bomo z aktivnostmi, ki smo jih letos začeli, zlasti s kontinuiranimi nalogami, kot so ekologija, prometna infrastruktura ... Potrebno se bo tudi prilagoditi spremembam, ki so inicirane v Ustavi in bodo dobile svoja mesta v drugih aktih; tu mislim predvsem na zakon o občinah. Če bo občina postala tista oblika lokalne skupnosti, kjer se bo urejalo interese s področja prostora in komunalnih zadev, bo treba temu tudi organiziranost prilagoditi. Aktivnosti je treba voditi okrog preobrazbe slovenskega prostora - regije da ali ne - in zastopanje v družbenih svetih ter zborih v republiki.
•	Mislite, da boste spet župan, če bodo volitve prihodnje leto? Zakaj?
Mislim, da ne. Tudi nimam namena kandidirati na ponovnih volitvah. Moja osnovna profesija je ekonomija, tako tudi pri sedanjem delu nisem toliko politično deloval, ampak sem se zavzemal za ekonomski pristop reševanja problemov. Najprej je treba zagotoviti zdrave temelje na področju gospodarjenja, nato pa lahko tudi politiko temu prilagodimo. V kontekstu tega so tudi moja razmišljanja, da na naslednjih volitvah ne bom kandidiral.
•	Ali berete Zasavca?
Berem. Menim, da smo potrebovali nek informativen časopis, kjer bi se skušala prikazati realna dogajanja v zasavskih občinah. Bom pa tudi kritičen, saj menim, da bi se dalo kakšne stvari drugače predstaviti. Moja splošna ocena je, da bi bilo treba v tej smeri nadaljevati, sgj se s časopisom lahko zajame tisti del populacije, ki ne posluša radia Trbovlje oziroma, da gre za neko dopolnilo k temu, za tekoče informiranje.	Mija Južina
Janez Režun
•	Kaj je vaš glavni uspeh v tem letu?
Moj glavni uspeh kot župan je v tem, da smo skupno z vsemi drugimi službami enakomerno delovali na vseh področjih, kjer seje dalo. Kljub temu, da imamo precej problemov. Pospeševali smo področja, kjer se problemi lahko hitro
rešujejo. Na tistih področjih, ki se rešujejo bolj dolgoročno, smo zastavili določene korake za prihodnost. Najbolj vidni so seveda posegi v zagorsko infrastrukturo, saj smo po naših izračunih naredili v tem letu več cest, kot prej v dvajsetih letih.
•	Mislite, da ste izpolnili svoje volilne obljube?
Naše volilne obljube, ki smo sijih zastavili v Liberalno demokratski stranki, so predvsem dolgoročne narave. Tako smo v letošnjem letu reševali bolj kratkoročne probleme, dolgoročne pa smo zastavili in kdorkoli bo prišel za nami, bo imel možnost, da bo nadaljeval začeto delo.
• Kje tudi sami niste zadovoljni (pri svojem delu)?
Najbolj nezadovoljen sem predvsem zato, ker nismo našli stika z vodstvom Rudnika v Trbovljah, kjer se zadeve, ki so zelo aktualne za Zagorje, ne rešujejo tako, kot bi se morale. Po rudarskem zakonu je namreč tudi za sanacijo površin ob zapiranju rudnika treba poskrbeti za določene aktivnosti, tu pa nikakor ne pridemo skupaj. Spor smo prenesli celo na sodišče. Vse le zato, da bi se naredilo tisto, kar je po zakonu predvideno, kar je predvideno v republiškem proračunu in kar je predvideno tudi z našimi posegi v prostor.
•	Kako bi ocenili svoj odnos do republike oz. do proračuna kot glavnega vira tudi občinskega proračuna?
Tukaj sem v dveh vlogah. Ngjprej ngj povem kot župan, da smo v Zagorju podedovali proračun, kije bil izredno mgj-
hen in je bil posledica preteklega obdobja, ko so se proračuni snovali ob minimalnih izdatkih za kulturo, telesno kulturo itd. Tu sedgj počasi usklajujemo stvari tako, da bo proračun tak, kot je potrebno za Zagorje. Po drugi strani pa nastopam tudi kot republiški poslanec in menim, daje republiški proračun prevelik za davkoplačevalce, poraba pa je po mojem mnenju neprimerno razporejena. Kljub temu, da imamo sovražnike, rabimo tudi ceste in še mnogo drugih stvari, ne le obrambo.
•	Kaj boste delali naslednje leto, v kaj predvsem bo usmerjeno vaše delo?
v nadaljevanje začetega programa.
•	Mislite, da boste spet župan, če bodo volitve prihodnje leto? Zakaj?
Jaz sem s tem, kar smo naredili, zadovoljen. V nasprotnem ne bi toliko časa ostal na svoji dolžnosti. Če pa so z mojim delom zadovoljni tudi ljudje, se bo pokazalo na volitvah. Volitve so spet odvisne od nove ustave, regionalizacije, kako se bodo sedanje občine drobile ali združevale in s tem tudi volilci ... To pa bi zaenkrat še prepustil času. Medtem imamo dovolj dela na drugih področjih.
•	Ali berete Zasavca?
Normalno, saj sem velikokrat v Jetrnicah.
Jože Ranzinger jr.
Neizpolnjene obljube in suhe denarnice
Tik pred koncem leta je Zasavc spet izvedel anketo med prebivalci Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. V vsaki občini smo izbrali 50 telefonskih številk, ki so ji 7. in 8. decembra vrtele članice novinarskega krožka dolske osnovne šole, in skušali izvedeti, podobno kot v prvi številki Zasavca, kako znani so ljudem občinski politiki in kako so izpolnili svoje obljube za letošnje leto.
Zanimalo pa nas je tudi, kje boste letos silvestrovali. To je bilo bržkone najlažje vprašanje, odgovor pa skoraj povsod enak: doma. Tistim, ki pripravljajo novoletne zabave, najemajo velike dvorane in iščejo drage pevce, ansamble, povezovalce in druge pa s tem nočemo vzeti poguma: ponekod bodo v teh dneh delili trinajsto plačo, s polno denarnico pa se človek lažje loči od domačega zapečka in si v teh vse prej kot lahkih časih vsemu navkljub le privošči nekaj zabave.
V	Litiji je od 50 poklicanih na anketna vprašanja odgovarjalo 25 telefonskih naročnikov. 15 jih ni bilo doma, 10 pa jih ni hotelo odgovarjati.
V	Zagorju je bilo pripravljenih sodelovati 34 naročnikov, 11 jih ni bilo doma, 5 jih je sodelovanje odklonilo.
V	Trbovljan je odgovarjalo 32 telefonskih naročnikov, 12 se jih na naš klic ni odzvalo, 6 naročnikov pa ni bilo pripravljenih odgovarjati.
V	Hrastniku je odgovarjalo 30 anketirancev, 14 jih ni bilo doma v času anketiranja, 6 pa jih je zavrnilo svoje sodelovanje.
Ali je občinska oblast v tem letu storila, kar je obljubila?
	Litija	Zagorje	Trbovlje	Hrastnik
da	2 ( 8%)	2 ( 6 %)	2 ( 6%)	1 (3,3%)
ne	6 (24 %)	4(12%)	17(51 %)	3 (10 %)
nekaj je				
a ne vsega	8 (32 %)	18(54%)	6(18%)	14(46%)
ne vem	9(36 %)	10 (30 %)	7 (21 %)	11 (36%)
nočem odgovoriti				1 (3,3%)
Zelo malo ljudi je torej prepričanih, daje občinska oblast izpolnila, kar je obljubila, več je tistih, ki menijo, da je ostalo preveč neuresničenih nalog. Pri tem zlasti prednjačijo Trboveljčani, saj jih kar polovica meni, da Občinarji svojih obljub nso izpolnili, manj kot petina pa, da so nekaj obljubljenega vendarle izpolnili.
Nekako polovica Zagorjanov in Hrastničanov ter tretjina Litijanov je kolikor toliko zadovoljnih z izpolnjeanjem obljub, vprašanje pa je, če bo to dovolj za uspešen nastop na prihodnjih volitvah.
Večina anketirancev je tudi znala našteti nekaj izpolnjenih obljub. Očitno je, da si ljudje najbolj zapomnijo posodobljene in asfaltirane ceste, v Litiji so največkrat omenjali večnamensko dvorano, v Zagorju pa seje nekdo spomnil tudi letališča, čeprav občinska oblast v začetku leta ni obljubila, da ga bo zgradila. V vseh štirih občinah ljudje tudi občinsko oblast krivijo za draginjo, za naraščajočo nezaposlenost, za onesnažen zrak, v Litiji ji zamerijo še neenakomerno razvitost občine in zaplete s smetiščem, v Hrastniku neuresničeno dolgoletno željo - dom upokojencev, v Trbovljah pa so omenili tudi bazen, ki ga niso zgradili, in toplifika-cijo.
2. Kje boste silvestrovali?
doma
pri prijateljih v lokalu še ne vem
Litija
22
1
2
Zagorje
27
1
3
3
Trbovlje
29
2
1
Hrastnik
22
1
1
6
Med anketiranjem smo spoznali, da skrb za hrano presega vse druge. Tako kar nekaj anketirancev ni hotelo odgovorjati, ker so hiteli s kuhanjem kosila, dvakrat pa so spraševanje prekinili, ker so morali pomešati, da se ni prismodilo.
Se naprej drži, da nekaj velja le fizično delo, vse drugo je v primerjavi s tem pri nekaterih podcenjeno, celo zaničevano. Eden izmed Litijanov je izvajalko ankete pozval k sebi domov, kjer bi lahko s krampom in lopato dokazala svojo delovno vnemo, namesto da telefonari.
Litijskega župana poznajo celo osnovnošolci. Devetleten fantič je pravilno navedel njegovo ime in priimek.
Slišali pa smo tudi pohvalo na račun Zasavca: »Zelo udaren je«, je povedala redna bralka. »Vendar pa je še veliko področij, ki se jih morate lotiti.«
Lestvica občinskih mož
V prvi številki Zasavca smo sredi maja izmerili, koliko Zasavci poznajo svoje župane in predsednike izvršnih svetov. Tedaj je »zmagal« zagorski župan Janez Režun z 51 odstotki, pred trboveljskim županom Francem Majnardijem (41 odstotkov), hrastniškim županom Leopoldom Grošljem (39), ter premieri: hrastniškim Stanetom Kri-nom (39), zagorskim Janezom Lip-cem (32) in trboveljskim Francem Beravsom (18). Po dobre pol leta so nekateri svojo poznanost med volilci kar lepo popravili. Na prvo in zadnje mesto pa sta se »vrinila« Litij ana.
Janez Režun, župan Zagorja, 65 % (14,8)
Stane Kirn, premier Hrastnika, 40 % (10,2)
ga 80 % anketiranih (18 po imenu in 66 % (16,6) priimku, 2 le po priimku)
Janez Lipec, premier Zagorja, 29 Slavko Rokavec, premier Litije, % (5,5)	16% (2,2)
Kaj nam bo prineslo Novo leto 1992? Bo slabše ali celo boljše od letošnjega? Kako bomo gospodarili? Bomo toliko pridelali in izdelali, da ne bomo trpeli večjega pomanjkanja? Se lahko nadejamo večje stabilnosti? Bomo utrdili mir? Rekli boste, sama nadležna vprašanja. Kdo naj bi dal natančne ali vsaj kolikor toliko verjetne odgovore nanje, ko pa je dandanašnji tako tvegano karkoli napovedovati. Drži! Ampak v nas vrta in gloda tisto osnovno vprašanje: kaj nam bo le prineslo? Če res poskusiti ni greh, se vsaj spodobi reči besedo, dve, o tem, kaj nas čaka. Po tistem, kar smo lahko že doslej zvedeli o našem bitju in žitju v letu, kije pred vrati.
Najrazličnejših omejitev še ne bo konec. Nekaterih se bomo morali še bolj navaditi. Iz najodgovornejših vrhov prihajajo na dan s predlogi o ponovnem zmanjšanju obsega izdelave, znatno zmanjšanem družbenem proizvodu in vrste drugih nič kaj popularnih ukrepih. V enem delu gospodarskih teles se krepi prepričanje, da moramo startati v leto gospodovo 1992 s smelejšimi načrti, češ, da nam bi nadaljnje zaostajanje zelo škodovalo in nas pritisnilo ob zid.
Če nam namreč res ne bo šlo od rok ponovna oživitev gospodarstva, se nam dokaj čmo piše. Slišimo, da se bo nezaposlenost še povečevala, bojda za nadaljnjih 50.000 ljudi. Inflacije še ne bomo ustavili, cene bodo še rasle. Tudi naši domači, zasavski obeti, niso kdo ve kako ugodni. Zaradi zapore južnih trgov se bo naša prodaja tjakaj ponovno zmanjšala za več kot petino.
Niti v enem samem podjetju ne predvidevajo novih, četudi najmanjših zaposlitev. Narobe: do konca leta 1992 naj bi se število zaposlenih še zmanjšalo za 500 do 700 delavcev in delavk. Že prve tedne Novega leta naj bi prišlo do selekcije v vsaj petih kolektivih, ki bo pogojena z možnim najemom nekaterih kreditov.
Pravijo, da bi morali vlada, sindikati in Gospodarska zbornica vsaj do februarja podpisati socialni sporazum. Pri tem velja spomniti, da kljub obljubam še nimamo slovenskega socialnega programa. Dokler ga ne bomo imeli, bo težko podpisovati ali sprejemati ustrezen socialni načrt. Veliko bolj se bomo morali opirati na svoje moči, svoje znanje, se bolj spoprijemati z nekoliko preveliko brezperspektivnostjo, malodušjem, ki hromi nekatere skrbno zamišljene akcije. Konec koncev smo sredi kar pospešenega razvoja podjetništva. O njem vse premalo pišemo in vemo, če pa, mu skušamo že ob rojstvu prilepljati etiketo hitrega bogatenja njegovih nosilcev. Ne smemo in ne moremo videti in gledati vse črno. kajti takšno malodušje nas bo pripeljalo v brezup, ki utegne potolči vsakršno iskrico upanja.
Zagotovo smo dolžni pritrditi vsem, ki pravijo, da bi morali znati ločiti zrno od plevela, odkrivati še veliko skritih rezerv v nas samih in okolju, kjer živimo. Predvsem pa bi morali omogočiti prav vsem, tudi onim, ki so se znašli na cesti, dostojno preživetje. Vendar z zelo nedvoumnimi obeti, da naj bi se kolikor naglo je mogoče, spet vrnili med zaposlene, ustvarjalne ljudi.
Lep Božič in Novo leto 1992 vsem Zasavcem
Milan Vidic
Stanetov šterbuncelj
V teh dneh, sredi adventnega časa se zdi, da se v primeru Slovencev, Zasavcev pa še posebej, cerkveno razglašeno štiritedensko pričakovanje odrešenika vleče že mesece in mu še zdaleč ni videti konca.
Človek nenehno nekaj pričakuje: ciciban dedka Mraza, Božička in podobne mitske osebnosti in se hkrati boji hudobnih spremljevalcev teh dobrotnikov; osnovnošolec pričakuje počitnice in se boji spričevala, ki pride še pred počitnicami; kasneje se veselimo in se bojimo zaposlitve, plače in denaija v lastnem žepu, nevarnih cen, smučaiji se veselijo snega na smučiščih, strah pa jih je snega na cesti do smučišča.
Venomer se nečesa bojimo in venomer česa veselimo. Naš čas pričakovanja je raztegnjen čez vse življenje, ni dneva, da ne bi nekaj pričakovali. Včasih so to drobne stvari, drugič pomembne. Človek seje nenehno prisiljen odločati o svojem življenju in vijugati med dobrimi ter slabimi posledicami svojih odločitev.
Zasavci smo tako kot drugi Slovenci mesece pričakovali odločitev mednarodnih dejavnikov o našem priznanju - sami smo se že lani odločili - hkrati pa smo se bali, kaj bo sama odločitev prinesla. Lanska odločitev je prinesla vojno, a tudi zmago, prinesla je trpljenje, žrtve, a tudi ponos zaradi pokončnosti in sposobnosti premagati močnega nasprotnika.
Prihodnost naj bi v Zasavje prinesla razvojno perspektivo pod umirajočimi (a še naprej strup bruhajočimi) dimniki in stolpi rudniških jaškov, čisto okolje in konec žveplenih dni, zaradi katerih marsikdo Zasavje enači s peklom, konec umiranja gozdov, čisto Savo in zdrave ribe v njej ...
Kdo bi znal vse našteti, kar si Zasavci želimo! Niti dedek Mraz niti Božiček letos tega ne bosta prinesla in marsikdo je trdno prepričan, da bo zanju uresničitev tolikšnih želja pretežko breme še kar precej naslednjih let.
Ne glede na to pä življenje teče naprej. Niti draginja, visoke cene, venomer prazne denarnice, živčni tempo sodobnosti, slaba volja in druge tegobe mu ne morejo do živega. Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, trdijo nekateri in dokazujejo, da si težave pravzaprav povečujemo sami, v naših predstavah. Tudi v Evropi, kamor hitimo, jih ne manjka in tudi tam živijo nesrečni ljudje. To ni ne vem kakšna tolažba, po kateri hrepenimo vsaj v teh predprazničnih dneh -mogoče bi se bilo bolje spomniti sošolca, ki je tudi v najhujših dneh znal reči: »Če bi vedel, da uživam v življenju, bi zares užival!«
Stane Šterbucl
Romanova
Peti zvezek Enciklopedije Slovenije z gesli od kari- do krei-, ki je izšel pred kratkim, je seveda nekakšen mali praznik slovenstva. Hkrati pa je dokaz tega, kar sem na istem mestu razpredal v prvi številki Zasavca; da namreč Slovenija tega prostora ne priznava za svojega, da nam je Slovenija nekaj, kar je daleč - da smo, skratka, odcepljeni.
Pri hitrem pregledu več kot štiristo strani formata A-štiri, zvezanih v peti del Enciklopedije, sem naštel dvajset imen, ljudi, ki so tako ali drugače (bili) povezani z Zasavjem. Takle je ta, morda nepopoln seznam. V Hrastniku rojena dokumen-talistka Olga Kastelic - Maijetka, trboveljski rudar in politik Eric Keršič - Gal in Rudolf Kladnik, v Hrastniku rojeni fizik. Potem en zgodovinar in en pesnik, France in Mile Klopčič, ki sta v Zagorju preživljala mlada leta. Na Dobovcu se je rodil literarni zgodovinar Matjaž Kmecl, v Litiji Aleksander Kobler, ki je postal žrtev stalinizma v Sovjetski zvezi, na Trojanah šolnik Valentin Konšek in v Trbovljah Jak Koprivc, novinar. Vse štiri bi bilo seveda moč predstaviti tudi kot politike. In že smo na polovici, pri Korošcih. Še dva zagorska brata, operni pevec Ladko in elektrotehnični strokovnjak Veko, v Trbovljah pa je bil rojen politik Štefan. Gozdarski strokovnjak Marijan Kotar se je rodil v Podkumu, ekonomist Drago Kotnik na Dolu pri Hrastniku. Iz Podkuma izhaja tudi novinar Božo Kovač, pesnik France Kozar pa se je rodil v Hrastniku. In še zadnja četverica: v Trbovljah rojeni farmacevt Franc Kozjek, oblikovalec Niko Kralj iz Zavrha pri Trojanah, v Trbovljah rojeni politik in novinar Albert Kramer ter v Nabrežini rojeni in v Trbovljah delujoči zdravnik Virgil Krasnik.
Prva in ngjboj enostavna ocena bi lahko bila, da v Zasavju nismo nič bojj neumni kot drugje, oz. nič bolj butasti - če si ta izraz sposodim pri enem od zasavskih županov. Vendar je to le del in to manj pomemben del resnice. Pomembneje je, da so vsi ti možje in žena (tudi o tem, zak^j takšna spolna struktura, bi se dalo kij povedati), z izjemo Virgila Krasnika in delno zgodij umrlega Erica Keršiča, v Zasavju zgolj rojeni. V Enciklopedijo se niso vpisali kot Zasavci, ampak kot v Zasavju zgo j rojeni, pot jih je peljala v Ljubljano in drugam. In to, kar so tam počeli, jih je vpisalo v modro knjigo, natančneje, v njen peti zvezek. Mladi, ki bi gore premikali, imijo torej tu povsem jasno zapisan kažipot k slavi. In dokler bo tako, je seveda govorjenje zasavskih politikov, da se vse, kar je pametno ali bogato ali uspešno razliva prek zasavskega obrobja, zgolj prazno tamaije. Ustvariti morajo razmere, ki ljudi ne bodo metale na rob in prek rjega, ampak jih silile navznoter. Ker je to težko in dolgotrajno delo, ki zagotovo presega posameznikove mandate, bodo morali začeti s temelji ... Zato so izvoljeni in plačani. Temeljni kamen pa bi morda lahko bil ta, da zahtevajo, da s popravkom v peti zvezek slovenske enciklopedije vpišejo Janeza Kneza, Franca Kopitarja, ... da torej tudi Zasavje priznajo za slovenski prostor.
Roman Rozina
rozina
Markova planina
Janez Drnovšek in Stane Dolanc sta bili imeni, ob katerih smo se na sestankih uredništva ob naših intervjijancih največkrat ustavljali.
Prav žal mi je, da letos nismo naredili pogovora ne z enim ne z drugim. Čeprav smo bili z obema že zmerjeni za pogovor, je vedno prišlo kgj vmes. No, ostaja še leto 1992, menda se bomo v 365 dneh le našli na istem kr^ju ob istem času. In pripravljeni pogovarjati, seveda.
Pravzaprav sta nam letos ušla najvidnejša politika, ki sta izšla iz Zasavja. Zasavci so se vedno ponašali z vidnimi predstavniki političnega življenja. Zdaj ugotavljamo, da k^j preveč za svoje krsje na položajih niso storili, saj bi se le-ti sicer drugače razvijali. Vendar je res, da brez vidnejših politikov regje izgubj^jo. Zasavju pa po tej plati boj slabo kaže.
Ob Drnovšku, ki je seveda politik evropskega merila, Zasavci trenutno ne premoremo vidnejšega predstavnika v slovenskem političnem prostoru. Stara garda se je umaknila (zadnji je odšel v pokoj še Martin Mlinar), stranke na oblasti pa imajo v Zasavju boj slabo podporo. Zato je razumljivo, da trenutno na državnih stolčkih ni Zasavcev. Če seveda odštejemo Matjaža Kmecla, kije bil rojen v trbovejski občini.
Tako se Zasavju sed tj dogaja to, kar se je po vojni dogejalo drugim regijam v Sloveniji. Že pred leti mi je dejal visok funkcionar iz revolucionarnih časov: »Veš, včasih smo mi kradli iz republiškega Žaklja, pa so se drugi jezili na nas, sednj je pa obratno ...« Robato izražena misel bo veijetno držala, saj se s političnim vplivom prav gotovo da vplivati na različne mošnje, da se odvežejo v pravem času za pravi namen. Tudi danes, v času demokracije, ni k^j dosti drugače kot v »svinčenih« časih.
Zato bi bilo prav zanimivo videti, kateri jucje bi lahko postali pomembnejši politiki v državnem političnem živjenju. Tiste, ki se pečajo z gospodarstvom in podjetništvom, lahko v večji meri odpišemo, saj verjetno ne bo več prihajalo do večjih »prebegov« iz gospodarstva v politiko. Med drugimi pa so možni kandidati predvsem nekateri iz mlajše generacije, ki ne skrivajo političnih ambicij. Npr. zagorski župan Janez Re-žun, ki ima že sed^j »dobre veze na republiki«, pa Maijan Kramar iz Drnovškovega kabineta. Vprašanje je, kakšne ambicije ima bivši zvezni poslanec, sedanji republiški in hrastni-ški župan Leopold Grošelj. Tu je morda še trbovljski šef prenoviteljske stranke Božo Marot, med pozicijskimi politiki pa trenutno še najvišje kotira republiški poslanec Slavko Kmetič.
Pravzaprav je tole iskanje kar žalostno. Kaže namreč na to, da bi morali v Zasavju tudi v politiki pričeti s prenovo. Snj bodo prav potrebni ljudje z jasno namero, da nameravajo v politiki nekaj narediti. Polovičarstvu se bo treba tudi v politiki odpovedati.
Marko Planinc
Ezoterična stran
Dobrodošli v naši in vaši novi rubriki, ki ste jo verjetno že težko pričakovali. V njej boste lahko prebrali Vaš štirinajstdnevni horoskop, se posvetovali z našim vedeževalcem ter izvedeli še mnogo več, kar ste si že od nekdaj želeli vedeti in niste mogli nikjer prebrati.
Horoskop bomo sestavljali s pomočjo dveh najuglednejših tehnik prerokovanja v svetu: TAROT in YI JING. Pri nas ti dve tehniki nista tako poznani, zato je prav, da jih na kratko opišemo.
YI JING ali Knjiga sprememb izvira iz obdobja kitajske dinastije CHU v 12. stol. pred n.št. Sistem predstavlja 64 heksagramov, ti pa so sestavljeni iz kombinacij osmih trigramov. Vsak trigram predstavlja specifično energijo in s kombiniranjem teh dobimo zapleten sistem različnih energij, ki tečejo po naši zemeljski
obli. Te energije so zapisane v verzih (za vsak heksagram), ki razkrivajo resnico o nekih okoliščinah npr. o OVNU za naslednjih štirinajst dni.
Kot pri YI JING-u je tudi pri TAROT-u vrsta simbolov, teh je dvainsedemdeset, ob katerih vedeževalec meditira in se mu tako razkrijejo okoliščine o posameznem vprašanju. Izvor TAROT-a je v starodavnem Egiptu, njegov pokrovitelj pa je bil TOT, bog modrosti in magije, kije bil upodobljen z glavo ibisa.
Za pokušino Vam tokrat ponujamo, da si preberete Vaš celoletni horoskop.
Pišite nam, če Vam je rubrika všeč, pišite tudi našemu vedeževalcu (izpolnite kupon!), da bomo skupaj oblikovali rubriko, ki ji ne bo para. Pišite nam tudi, če bi radi izvedeli k^j več o ezoteriki; parapsihologiji, vedeževanju,
alternativni medicini... ~	,
Zoran Jurij Tomšič
HOROSKOP ZA LETO ’92
OVEN (od 21.3. do 20.4.)
Kljub nekaterim težavam lahko pride do napredovanja v službi, predvsem tisti Ovni, ki so zaposleni na administrativnih položajih. Čez celo leto boste morali hrabro zastopati svoje interese v ljubezni. Ideje, ki ste jih oblikovali to leto, bodo v letu 1992 realizirane. Uspehi in denar bodo seveda sledili, vendar ne tako, kot ste pričakovali. Izredno ugodno leto!
Nasvet: Če bi bili tolerantnejši do tistih, ki vas obkrožajo, bi bili prav gotovo bolj priljubljeni. Ne poskušajte za vsako ceno uveljavljati svoj prav!
BIK (od 21.4. do 21.5.)
Če se Vam do sed^j v življenju ni pripetilo nič razburljivega, bo naslednje leto za Vas prava revolucija. Čutiti bo vzpone in padce, tako v ljubezni, kot na delovnem mestu, vendar boste padce z vašim entuzijazmom z lahkoto uredili. Kriza v duhovnem življenju Vas bo mogoče pripeljala do kakšne verske sekte. Priložnosti za ljubezenske in prijateljske navezave bo dovolj. Ena bo usodna.
Nasvet: Z denarjem se ne da kupiti vse, če pa že kupite, se nikar ne obnašajte do tega predmeta tako posesivno; neuporabne stvari zavržite.
DVOJČKA (od 22.5. do 21.6.)
Za mlade dvojčice bo nasledrye leto kot nalašč za poroko in naraščaj in na to boste zelo ponosne. Tako kot tisti dvojčki, ki še zbirate dokazno gradivo, da bi dokazali svojemu šefu svoj prav. V vsakem primeru pazite, da Vas ta ponos ne pokvari in se po opravljeni akciji lepo prizemljite. Ker J.» »ste celo leto zelo aktivni in polni idej, boste prišli v konfrontacijo z okolico, vendar boste nazadnje Vi požrli cmok in se prilagodili.
Nasvet: Dobro bi bilo, če bi vaše izredne govore občasno namenili tudi samemu sebi.
RAK (od 22.6. do 22.7.)
Naslednje leto kakšnih večjih sprememb ne bo. Dela bo kot običajno dovolj, čeprav se Vam bo večkrat prilegel počitek, a zanj ne bo časa. Sreča Vam bo sem ter tja podala roko. Vendar bi bilo dobro, če bi jo razdelili med manj srečne, ker boste le
tako lahko resnično uživali blagonaklonjenost okolice, v kateri živite. Zakonsko ali ljubezensko življenje bo uravnoteženo. Tudi to je sreča.
Nasvet: Svoje notranje probleme razkrijte prijatelju, takoj vam bo lažje.
LEV (od 23.7. do 23.8.)
Razumljivo je, da vam svoboda pomeni največ v življenju. Vendar, če hočete dokončati šolarye ali kakšen projekt, je bolje, da si vzamete čas in v miru naštudirate snov. Tudi tisti levi, ki ste zaposleni, si r^jši vzemite čas za premislek, da ne bo usoda zaigrala po kakšnih nepričakovanih notah, predvsem v ljubezenskem in poklicnem življepju. Izredno aktivno leto!
Nasvet: Uživajte na soncu, v vodi, na zraku in v svobodi, vendar ne pozabite na ljubezen.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.)
Pazite, da se Vam zaradi neke neprevidnosti ne poruši harmonija, ki ste jo uživali doslej. Kakorkoli, trenutno nezadovoljstvo se bo sprevrglo v končno zmago, zlasti device iz tretje dekade boste zmagovale. Iz vse te kolobocije boste izšli modrej-ši, to pa bo uravnotežilo vaše življepje - bolj iskreno boste pristopili k okolici. Leto preobrazbe!
Nasvet: Vaše neskončne kritike preizkusite kdaj tudi na sebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Zasitili se boste vaše nenehne težnje po popolnosti. Stvari so pač takšne, kakršne so in to spoznanje bo za vas začetek velike spremembe v vašem življenju. Če ne boste vedeli kako naprej, poiščite nasvet modreca drugače bo vse skupaj le zatišje pred viharjem v vaši notranjosti, kar pa se bo odrazilo tudi na okolici. Leto spremembe!
Nasvet: Vi ste popolnoma uravnoteženi. Ne dovolite se zmesti s kakšnimi nepreverjenimi idejami!
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Leto, v katerem boste veliko energye vložili za pridobitev notranjega miru. ker boste počasi spoznali, da Vam okolica ne ponuja tistega, kar si resnično želite. To je velik zalogaj, zato boste veijetno poklicali nekoga, da Vam pomaga. Prva stvar, ki seje boste lotili je rušenje starih tradicionalnih idej in navad. V avgustu lahko pričakujete probleme, ki bodo posledica nenamerne užalit ve prijatelja.
Nasvet: Ne bi Vam škodilo, da se malo zadržite pri pijači, hrani ali vaši spolni aktivnosti.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.)
Po nedolžnem Vas bodo obtožili kr^je, kmalu zatem boste zboleli; ne jemljite zdravil, bolezen se bo sama pozdravila. Sreča pride nepričakovano! Napačno boste ocenili okoliščine nekega posla, zato jih boste slišali pri šefu. Na koncu pa boste stvar z dodatno vloženim delom odlično tržili, kar bo prineslo veliko dobička. V zakonskem ali ljubezenskem življenju bo vse v redu, če se boste znali zadržati tam, kjer je treba.
Nasvet: Če se še ne, se začnite ukvarjati s kakšnim športom. Vaše notranje baterije pa si lahko uspešno napolnite le doma!
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.)
Tistim kozorogom, ki ste še brez partneija, se naslednje leto ponuja prava priložnost za spoznanje prav gracioznega partnerja, kar bo pomenilo pomembno spremembo v Vašem načinu življenja. To bo zelo polno leto in tudi veliko si boste privoščili, čeprav Vam finančni položaj dostikrat ne bo dovoljeval. Nekateri, predvsem starejši kozorogi, se boste umaknili v samoto.
Nasvet: Če ste brez dela, odprite kakšno obrt. s^j vas roke pridno poslušajo.
VODNAR (od 21.1. do 18.2.)
Uspeh, na katerega že dolgo čakate, se bo naslednje leto izkristaliziral, kar Vam bo vlilo novo energyo za naslednje delo. Večje probleme pričakujte na ljubezenskem področju, kjer se bodo vmešavanja v Vaš odnos kar vrstila, tudi istospolna. Nikar ne odstopajte od pravil, ki ste si jih zastavili, saj Vas to drži v duhovnem ravnotežju. Če boste naslednje leto od teh pravil odstopili, si boste kazen kar sami naložili.
Nasvet: Izmed tistih sto variant, ki jih imate v glavi, izberite n^jslabšo, s^j bo za Vas ravno tako uspešna kot tista najboljša, drugim pa boste zaprli usta.
RIBI (od 19.2. do 20.3.)
Ko boste opustili politiko prikritih bodal in se prijateljsko pogovorili s partnerjem, boste obšli veliko razočaranje, ki visi nad vami v prihod ryem letu. Za zabavo bo dovolj časa, na teh pa pazite, da boste čvrsto stali za svojimi filozofskimi prepričanji. Leto 1992 bo ugodno tudi za tiste ribe, ki hočete postati mamice, kar Vas bo napolnilo z neizmerno radostjo. Veselo leto!
Nasvet: Zaupajte vaši intuiciji - zagotovo vam bo uspelo.
KUPON ZA VEDEŽEVALCA Z
A Ime in priimek:.............
S ............................
A Vprašanje: .................
V ............................
C Dat.rojstva: ...............
8 Šifra: .....................
CVEK d.o.o.
Dol pri Hrastniku 42 533
Zakaj bi vedno poklanjali tistemu, ki ga imate res radi, klasična darila?
Odločite se za nekaj, kar bo naredilo vtis - za nekaj intimnega - žensko in moško perilo.
V ČVEKU DOBITE KVALITETNO PERILO ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
POSEBNA PONUDBA:
intimno perilo Tanye Kenda
Le zakaj ne?
7.00-18.30 sobota 7.30-12.00
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z VSEMI VRSTAMI: -TALNIH OBLOG (parketi, itisoni, tapisomi, p lastificira ne plute iz uvoza, stenske plule, ladijski podi, vinflex podi,
/0/>Zfpodi in se...)
-BARVE, LAKI, ČISTIM -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST
ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE,
PRODAJAMO TUDI NA KREDIT!
VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V NOVI TRGOVINI
TAPI d.o.o.
KISOVEC, NASELJE NA SAHTU 31, TEL. (0601) 71 827
TRGOVINA JE ODPRTA NON- STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705.
Gostišče
tel, fax.: (061)733040
prenočišča
ŠENTGOTARD 15a TROJANE
MAČEK
Gostišče Maček v Šencgocardu vas vabi, da proslavite uspešno poslovno leto in se poslovite od svojih poslovnih partnerjev, ter z njimi dočakate novo leto v našem gostišču.
Pripravljeni smo vam organizirati različna srečanja, zabave zaključka leta, organiziramo tudi silvestrovanje in novoletni ples.
Informacije v a telefon (061) 733-040
Vabi vas Gostišče Maček
Šemtgotard

PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
-napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice
-vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE
1
I
|
NOVOLETNA KRIŽANKA
	OTON GLIHA	?	RIMSKA LJUBLJANA	SLOVENSKI baletnik (M0JM1R)
		IN LAM-BERGAR, PTIČ		
ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMO- BILOV				
POLDRAG KAMEN Z RELIEFNO PODOBO				
letni GOZDNI POSEK	P.ERNATA HVAL			
	OBLIKA RASTLIN. STEBLA			
V"
, SLAVNI ČEŠKI SKLADATELJ
M
HUMORIST ,i PISATELJ TWAIN
ORODJE 7A KOPANJE
GLAVNA REKA V ARMENIJI
VELIKO
REŠETO
DUHOV-
ŠČINA
PTICA
UJEDA
'S USITA
T»
(SHARON)
mitološki PRVI LETALEC j GLAVNI i ŠTEVNiK j
JURIJ
I DALMATIN]
; ßRiTT 1 ekland
STRAŠILO V PROSU
! ROSSINIJE-:
iVA OPERA :	U-LD'
IVA ÜPE USEVILJ
cv i ODBORA j -ZASAVCA* 1 ROZINA
i 'nemška URITI
j DENARNA ENOTA
PERJE 1 PRI REPI
EDVARD
GRIEG
NAJHITREJ-ŠA DIVJA; MAČKA !
NIZEK STA-, RINSKI NA-ISLANJAČ
POLITIK
MORO
FRED j ASTAIRE
POKOP
MAKEDONSKO KOLO
DVAJSETA ČRKA V ABECEDI
3AKH0VA
PALICA
FRANCOSKA REKA V JUŽNI DRETANJI
DROG,
OPORA
; BIVŠA PORTUGALSKA: posest V : INDIJI
RIMSKA 4J_
INFUZORIJ, MAJHNA 1 PRAllVAL
i NAPOVE-
_______Idovalk.
ŽENIN
BRAT
FOSFOR
-L
povrtnina
SLOVANSKA BOGINJA RODOVITNOSTI
ČEŠKO ZEN-: SKO IME
RADIJ
PRELAZ MED AVSTRIJO IN ITALIJO
ER6U
! HERCE-I GOVEC
A
RK A
G.RŠK
črk;
ERVIN
OGNER
POLOTOK V ČRNEM ; MORJU
OTTO HAHN
^lastnost
7VITEGA
KUlNA
dremavica
ANTIČNO, ' OBOI SORODNO PIHALO
VAJET
NOVICA
SLOVANSKO^ LJUDSTVO I
ATLETINJA
SIMEONI
NAJVEČJE i JEZERO V TURČIJI
MESTO NA FINSKEM
ŠPORTNI
ČOLN
Ri BJA JUHA
PRVOTNA
GRŠKA
MUZA
PETJA
SLOVENSKA
PESNICA
(MAJDA)
VZHOD
RIMSKA
PLEMIŠKA
RODOVINA
LINSKI
ŽLEB
SPODNJI STRANSKI DEL TRUPA
AM. ATLET (JESSE)
! STANKO CAJNKAR
• ! ‘brusni
KAMEN
'GKRAJŠ.7A
DEKAGRAM
I PLANOTA NAD VIPAVO
OS C B. OKRAS-PREDMETI
STROJ ZA i PROIZVOD. ; E L. TOK A
francoski
M«
ALPINIST
ČESEN
KRAJ NA OTOKU CRESU
GLAVNO
MESTO
KENIJE
TINE OREL
Novoletna križanka FORUM
Rešitev novoletne križanke FORUM pošljite do 5.1.1992 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom Nagradna križanka.
Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo).
Izžrebanci nagradne križanke v 7. številki Zasavca:
1.	Vrednostni bon v višini 1.000 tolarjev:
Sebastjan Bedenik, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku
2.	Torta - Tatjana Hribar, Vače: Mojca Rudič, Trg svobode 32, Trbovlje
3.	Pralni prašek TKI Hrastnik: Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje ob Savi
4.	Polletna naročnina časopisa Zasavca:
Nevenka Sihur, Log 28E, Hrastnik
5.	Majica Zasavca:
Primož Cankar, Opekarna 7, Trbovlje
NAKUPI V DECEMBRU, V TRGOVINAH KZ IZLAKE
VAS NAGRAJUJEJO
i|pi|i
Sodelujte v nagradni igri s kuponom, ki ga dobite v naših trgovinah, ob nakupu nad 500,00 SLT.
, vtrlo n j
VEČJI IN VEČKRATNI NAKUP =
VEC KUPONOV =
VEČJA MOŽNOST DOBITKA!!
Čaka vas preko 100 lepih nagrad:
-	zmrzovalna omara
-	pekač za kruh
-	multipraktik
- vrtna garnitura
-	mlin za sadje
- preša
-	salamoreznica
-	ostalih 100 nagrad
(mlin za kavo, varilec, kozarci, tekstilno blago, likalnik, obutev, ..)
Žrebanje bo 06. 01.1992, v prisotnosti komisije. Rezultati bodo pisno objavljeni v vseh
naših trgovinah.
* * * * * * * ***********************************
Srečno novo leto vam želi KZ IZLAKE :
* *
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ******** * * * * ******
*
*
*
*

i
m
i
in
i
II:
i
1
I
II
I
m
m
m
m
m
1
II
11
II
m
11
II
!!
Mi
m
m
Mi
Mi
II
II
11

m
11
11
SIZKIAMA %ŽaS7MK ft».
'VAM 'V SVöftf 'ntZrtiS7Z')(&K'} VRODApAčM 71A GRATrti TCJIZM ‘VS47K0 'ijSTRO:
facvfrancev'
benvidav'
favyzuceu Oj, itatife * 'lafdvetffauuut teCe& Cettencev
vydeH/uuA 7X*J 'ftyi4At*ti&
CVVR10:
vatüi tUut ati 7^ - 16.3 Ct autln - fuCe/t ati 7i - ! 3.301 aitUea aalata ati 7<i - t t .301
%£/ @<$0H 4! $2§. 42 m<$ ‘h&fiuu MOt 42 41$
«T»	«T» Mi. «t»	«1«	«_t>	«T»	4_t» at> «T.	«t»	«r» «JL, «t,	«T.	«1»	<1»	.1»	. I .	«T»	»Z»	«Z»	«J.	«T.	«1»	«1»	«_I>	-1>	»i»	«i»	*|7>	»i*	‘i*	O,*	<X>	»X»	*i*	*i*	<L»	*,!>
Prodajalna z otroško obutvijo, vozički, Igračami...
ČEVELJČEK
F. OCEPEK
C. P. avgusta 68.61410 Zagorje ob Savi
TRGOVINA * JADRANKA *
JADRANKA KOS
C. 9. avgusta 68, 61410 Zagorje ob Savi
video
b e b a r
#
*
*
*
*
*
#
*
#
*
#
*
*
#
*
#
		
• • . : . : :•: ■ ■ ■ . :		
T	.
trgovina z mešanim blage
7onca Količ
lilill
Posetje
TAovlje
----» ' --- >
telefon, faxt ÖS01/22-3G9
Vesele praznike ter
srečno 19 9 2
| ieZi svojini cenjenim kupcem
*
#
*
*
*
*
#
*
GD
Vesele božične praznike ter
srečno Novo leto
EUROTRADE
Prešernova 37 61410 Zagorje tel.: 61 575
*	TELEVIZORJI
*	AUDIO - VIDEO TEHNIKA
(TECHNICS, PIONEER DENON)
*	AVTO AKUSTIKA
*	GOSPODINJSKI APARATI
*	IZPOSOJEVALNICA CD PLOŠČ
*	VET TKA IZBIRA RAZLIČNIH KASET
*
*
*
*
*
*
*
*
*
#
e*
#
*
*
*
*
*
*
*
*
e
e
*
e
TERMO - HIDRO - VRHNIKA
PODJETJE ZA MONTAŽO INSTALACIJ SERVIS IN TRGOVINO, d.o.o.
tHt
61420 TRBOVLJE, Bevško 3 tel.: 0601 24 - 836
Vesele božične praznike
in
srečno novo leto 1992 želimo
vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem
trgovino tHt Trbovlje

želi vsem varčevalcem
in
komintentom
prijetne božične praznike in kar najbolj uspešno? zdravo m mimo
novo leto 1992:
BILJARD-BIFE
DRAŠLAR
Orehovica 8, IZLAKE
Vesele božične praznike ter
srečno in uspešno novo leto želimo bralcem Zasavca
Odprto: od 17.00 - 22.30 nedelja 14.00 - 18.00 ponedeljek zaprto
e
4tC*
•'&
*
*
*
*
#
*
*
*5^-
#•
*
*
osmi
USNJE, OBUTEV, ŠPORT
F0HU0BÄ1ESECÄ:
* usnjene jakne od 7900 SLI * krznene jakne od 9700 SLT nepremočljivi čevlji iz goreteksa od 1591 SLT
iCIdfiddvti W
ikSOitJ- tel.: 62 021
PRODAJALNA
GOSPODINJSKI APARATI, IGRAČE
PONUDBA MESECA:
telefoni od 1300 SLT dalje
* daljinski telefon 6900 SLT * volna 1 kg od 589 SLT dalje
V
* # *
*
Srečno in uspešno novo leto
in prijetno praznovale želi vaš
avtoservis THKLGlIIJ

r*
*
#
#
e
e
#
*
•3$
#
#
*
*
#
}
m
GjostiCna Vidrgcar-ŽiBert
★ ★★★
VIDRGAR FRANC - ŽIBERT JOŽE GOSTILNA S PRENOČIŠČI
Kandrše 31, Izlake
Ob slikoviti cesti Domžale - Moravče - Zagoije ( Ljubljana - Trojane - Izlake - Vidrga ) leži med zelenimi pobočji raztresena vas Kandrše s privlačno gostilno
Nevsiljivo vam siietujemo: obiščite nas jutri, pojutrišnjem ... vedno boste dobrodošli.
Ž©Bmro ram v®s®fl® Ib<n>Mčni© pumnmk® m
wečn© mov© rar©
VENE FRANCS BOJAN
Pod Gozdom 1, 61420 TRBOVLJE
SOBOSLIKARSTVO - FASADERSTVO
Prodaja ter mešanje vseh vrst barv, lakov in avtolakov
$£■
e
*
#
*
*
#
#
*
*
C-ENTER Jošt d o o
Import export 61 420 Trbovlje, Kolodvorska 17
v NOVI specializirani trgovini na #
TRŽNICI Trbovlje S
\feGnn
to
rpceEamlnn [inrfncrfiGm frJfmr scGtlmo ta rrcpcčrrr
mero Mo
ŽELIMO VAM SREČNO . IN
USPESNO LETO 1992
•3&
«•
#
*
*
&
#
*
•3fc
C ENTER Jošt se
pirBpourcoi m. mfap
# # # # # * # # # # # # ■;*:»«• $ »# # # # # # •» # # •& # # •# # # #
*
STROJNA-ELEKTRO INDUSTRIJA ZAGORJE OB SAVI
Vsem poslovnim sodelavcem in prijateljem v letu 1992 ter veliko poslovnih uspehov
želi vib d.d.
*
e *
*3£
*
*
#
5 •3&
#
6 #
#
#
*
*
*
CZ1:
KBM - Market - Kava bar
Tel.: služba (0601)62 074
Tel.:(0601)23 612
Že//m vsem občanom, posebej svojim strankam uspešno in zdravo ieto 1992 in božične praznike.
Za praznične dni ponujamo po ugodnih cenah:
- darilne pakete in poceni butelčna vina
Možnost naročila vseh rolet ter popravila starih.
*
aztotsn cfzCeco ji’iocj’iam
* uztifza ix(jiza (jutstanifi
*
UML

*****
*
*
&
*
*
s
#
*
#
•&
, * uin ■%
#
#
e
/A
Ivo Mravlje
zlatar
Stanovanje (privat): Sallaumlnes 4 b 61420 Trbovlje Telefon: (0601) 22 759
4* «j» 4» 4* 4» 4» «c» 4« 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*> 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* Sp <5 Sp Sp «p Sp Sp Sp Sp Sp Sp «p Sp SP Sp Sp Sp Sp Sp Sp Sp Sp Sp
61410 Zagorje ob Savi Cesta 9. avgusta 108
[N1QJODIMKO)
prodajo izdelkov iz zlata popravljamo prinešen nakit izdelava poročnih prstanov in ostalega nakita
2^anijsüa	J Cenjenim strankam želimo
U\ulzia£.(ja iz	J zadovoljne božične praznike
IčjOZji
uL 61-214
jjZaaoziz 0(7 cSaui
*
#
*
S
#
ter srečno in zdravo
novo leto 1992.
DRUŽBENO PODJETJE ZA PROIZVODNJO ZAŠČITNIH SREDSTEV
Z3ŠČit3 zagorje ob savi
CESTA OTONA ŽUPANČIČA 13 TEL. 0601/61 063 DIREKTOR 61 688
mladinska knjiga
* #
*
•S' *
#
K
Vesele božične praznike
trgovina d. d.
I j u b I j a n a, ti tov a 3
knjigarna in papirnica
61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel. 0601/61 061, 62 318 fax 0601/61 832
srečno novo leto 1992 želimo vsem cepjenim strankam in
poslovnim partnerjem
:G3D=
Ker življenje potrebuje varnost
*/nic*

co
13)
\
NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE, Cesta oktoberske revolucije 14 Tel.21 844, 21 298
IPME&^TJkVMEŠTVEš
HRASTNIK, Cesta F. Kozarja 7, tel 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.š., tel 61 450
j //	SN|e^3
61430 Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 9 tel. 0601/41 808, fax. 0601/41 637
SISSP
VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO POSLOVNO LETO
1992
AÜfc Ak Ak Afc Ak Ak A ^ Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak, Ak Ak <k Ak Ak, Ak ^ Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak /dč Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak Ak AŽA Ak Ak Ak

—1)	d	
.	d	
		
ZAGORJE OB SAVI CESTA ZMAGE 7
Podjetje za proizvodiyo delovne, zaščitne in ostale konfekcije DELOZA Zagorje ob Savi, želi svojim kupcem in občanom vesel božič in srečno novo leto 1992, hkrati pa priporoča ugodne predpraznične nakupe v svoji prodajalni.
DELOZA
**"—11™~11—^ Oblikoval: ČV€K d.o.o. ——■
»FORUM«
AVTOR KRIŽANKE IN RISBE: KARLI DREMEL	GOROVJE V ŠVICI	GROFIJA V JUGOVZHODNI ANGLIJI	VZDEVEK RADKA POLIČA	ALFRED NOBEL
GLAVNO MESTO GANE				
FILMSKI IGRALEC (JAMES) KALIJ				
>				
JEGULJA
Pravilna rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ZB, KRONIČNO, UP, REPORTAŽA, R, KŠAJT GLAVCE, FK, P, OR, RAVS, URANOS, TRAMP, LET, NIPIGON, ANAIS, KA, SZ, LOME, GRANT, TK, VAN, SEK, REP, EROPOL, FLOSKULA,
RAZGRET JE, KOPER, CZ, CIANO, ASLAN, AST, LK, VRV, OTA, PORTAL, OSETI, OPORTUNIZEM, VALO, TEMA, TIRAN, ČAPEK, OKUS, ENARE, ANITA, KANT RAKEK, PAHOR
FORUM d.o.o. Zagorje
Nagrade za novoletno križanko Forum
1.	Strokovno izdelani in okultno inicirani TALISMAN - akumulator energije -Zlatarstvo NOVAK in Loža lotosovi cvetovi
2.	Sobna ura - Forum d.o.o. Zagorje
3.	Deset letnih ležalnih blazin -Forum d.o.o. Zagorje in Plasteks
4.	Deset kalkulatorjev - Forum d.o.o. Zagorje
5.	Francoski šampanjec - Forum d.o.o. Zagorje
6.	Pet smučarskih torbic - Forum d.o.o. Zagorje
Tokrat za reševalce križanke torej kar 28 nagrad.
FORUM d.o.o. Zagorje,
Podjetje za trgovino,
storitve in proizvodnjo, Cesta zmage 16, telefon: 61-493
1
ut
Mmm
Smučanja v Zasavju
Razkošje gibanja na svežem zraku bi moralo biti dostopno vsem. Za tiste, ki živimo v sivih kotlinah, najbolj onesnaženih v naši državi, ta življenjska nujnost toliko bolj opozarja. Možnosti za zdravo spremembo pa moramo seveda poiskati. Tisti, ki imajo polne velike žepe, pa si užitka brez mnogih prestižnih dodatkov sploh ne znajo predstavljati, že vedo, kje bodo dopustovali in morda nam bodo pogled na to razkošje privoščili s kakšno lepo razglednico. Pa seveda po vrnitvi s pripovedovanjem. Preživimo brez zavisti. Že naša bližnja okolica nam ponuja prijetne zimske radosti. Seveda mora biti najprej radodarna zima. Potem pa bo dovolj možnosti za vse - za mlade in malo manj mlade, za tiste s plitkejšim žepom in tiste, ki ljubijo gibanje skozi celo leto in je prav zato bližina kraja toliko bolj pomembna. Da bo vaša odločitev lažja, smo obiskali zasavska smučarska središča, ki nam ponujajo roko.
Ko si Zasavje obleče sivi plašč, nam naznani prihajajočo zimo. Nekaj let nam ta že ni podarila obilice snega, lani je bilo denimo petnajst, dvajset smučarskih dni. Prenekateri malčki so se z zimo seznanili le iz pripovedovanja, poznajo jo kot pravljico »Nekoč je bilo ...« Za začetek letošnje zime so radodarni vsa) vremenarji in pratike. Napovedujejo nam veliko snega, mi pa se ga seveda že vnaprej veselimo. Čisto nared so že tudi vse naprave na smučiščih po naši okolici. Na dveh smučiščih pa so sneg prehiteli. Pri gostišču Vidrgar - Žibert v Kandršah in na smučišču Trotovnik na Dobovcu so si pomagali s snežnim topom in, tam si že lahko privoščite dober začetek. Pa si poglejmo, kam v bližino vse se boste lahko podali na smučarijo, nekje tudi sankarijo in tek na smučeh.
HRASTNIK
V Gorah si smučanje lahko privoščijo začetniki in rekreativci. Gospodar društva Drago Kozole je povedal, da sem še posebej radi zahajajo v šolo v naravi, pripeljejo pa se celo s Ptuja, Brežic in drugod. Smučišče ima postavljene tri proge, vlečnica pa potegne na uro 320 smučarjev. Najdaljša proga meri 300 metrov. Cesta je prevozna z osebnim avtom do vrha, parkirišča so očiščena, če pa se pripeljete do vasi Turje, vas čaka še 20 minut pešpoti.
Zanimivo je, da imajo smučišče tudi razsvetljeno, vendar interesa za nočno smuko ni bilo. Morda le petkrat doslej. Otroci so takrat, ko je tema, že utrujeni. Vlečnica deluje od 9. - 12. ure, potem pa spet po kosilu. Poženejo jo že za tri smučaije v vrsti. Zanimanja za družinsko smučanje je tu precej, ob robu smučišča pa je dovolj varnega prostora tudi za sankanje. V domu vam postrežejo s hrano in pijačo. Njihova velika želja je, da bi sosednjo postojanko Ko-pitnik povezali s 4 kilometre dolgo tekaško progo. Načrt je že vrsto let narejen, pogoj pa je zadnji del ceste od Turja proti vrhu.
Na Kalu vlečnica prepelje 890 smučarjev na uro. Vsak dan obratuje od devete do šestnajste ure in če bo interes, bo avtobus organiziran vsak dan. Kot v drugih krajih se tudi tu že pojavljajo privatni prevozniki, ki bodo ponudili prevoze s kombiji. Izven smučišča je na Kalu urejeno sankališče, na voljo imajo tudi manjše vlečnice za cicibane in začetnike. V koči je možno preživeti počitnice. V manjši koči na smučišču pa vam ponudijo topel obrok in pijačo, zahtevnejša proga je dolga 450 metrov, lažja pa 550. Koje letos zapadel prvi sneg, so se otroci na Kalu že sankali. Na Rudniku so povedali, da so kapacitete tega centra kar velike, vrst ni nikoli, torej za zbiranje kondicije in za radost je tu kar pripravno.
LITIJA
Iz Dol je do smučišča peš hoje še tri do pet minut. Do Dol pa so redne avtobusne zveze le dvakrat na dan. Tja se torej pride z osebnim avtom ali pa organizirano. Zadnjih šest let, ko skoraj ni bilo snega, so ljudje na to smučišče skoraj pozabili. Odhajali so na večja smučišča, saj je iz Litije do Marele skoraj toliko kilometrov kot do Dol. Če bo sneg, upajo, da bo tu bolje kot je bilo prejšnja leta, tam se je nekoč smučalo naenkrat že več kot sto smučarjev. Kapaciteta vlečnice je 800 smučaijev na uro, ta je pripravljena, štiri smučišča pa čakajo le še na sneg. Pravega sankališča tu ni zgrajenega, je pa za sankanje veliko možnosti. Če bo dobra zima, jo bodo litijski otroci lahko živahno preživeli.
TRBOVLJE
Center na Vrheh je iz Trbovelj oddaljen dvanajst kilometrov. Ena cesta vozi čez Klek, druga pa skozi Gabrsko.
665 metrov dolga vlečnica prepelje tisoč smučaijev v eni uri. V koči ob vznožju smučišča se je moč pogreti in potešiti lakoto in žejo. Naprave delujejo vsak dan od devete ure do mraka.
Celotna okolica je ljubitelje narave in organiziranega življenja v njej prepričala člane smučarskega društva k razmišljanju o izgradnji rekreacijsko turističnega centra. Vlečnici na Medvednici naj bi se pridružili še sedežnica in vlečnica na Javorju ter dve zanimivi tekaški progi, kot je povedal Drago Jerman, gospodar društva. Načrti, vsaj za ureditev smučišča na Javorju, so zelo blizu uresničitve. Ko bo Javor usposobljen, bo smučarska sezona podaljšana skoraj za dva meseca, kajti sneg tu leži še maja. To pa bo tudi primerna proga za vrhunske tekmovalce.
Lahko pa si za smučanje izberete tudi progo v Lontovžu. Tam imajo 350 metrov dolgo vlečnico, ki v eni uri prepelje na vrh 350 smučaijev. Od danes dalje, ko je izšel naš časopis, tam že poteka tečaj za najmlajše. Lontovž premore dve koči, v eni je sedemnajst, v drugi pa štiriindvajset postelj. Smučarji tu lahko uživajo tudi pod reflektorji, kar daje menda smučanju poseben čar. Tudi tu je cesta normalno prevozna. Urejenih sankališč ob teh smučiščih ni, narava pa vendar dopušča, da si takšno progo naredite sami.
Na Dobovcu je znano smučišče Trotovnik, tu imajo tudi tekaško progo in skakalnico, tistim, ki si želijo sankanja, pa lahko posodijo sani. Zanimivost tega smučišča je snežni top. V nedeljo, 15. decembra, je bila proga že nared in ta dan so se šoloobvezni otroci lahko smučali zastonj. Sicer imajo dve vlečnici. Vlečnica Ciciban prepelje na uro 250 smučaijev, nova pa 620. Smučišče je odprto od torka do petka od 14. ure pa do mraka. Ob sobotah, nedeljah, praznikih in počitnicah pa od devete ure do mraka. V koči vam pripravijo tople in hladne napitke, hrano po naročilu, prigrizek. Od trboveljskega hotela do smučišča je okrog sedem kilometrov.
ZAGORJE
Novost Marele je povečana zmogljivost sedežnice za 120 odstotkov. Na smučišču imajo tri vlečnice s skupno zmogljivostjo 1950 oseb na uro. Novost letošnje sezone je tudi poskusna ureditev lažje tekaške proge Marela - Jablana, pripravljena pa bo, če bo .zanjo interes.
Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo smučanje možno od osme do osemnajste ure, prav tako tudi ob počitnicah in kadar bo organizirana šola v naravi, sicer pa od trinajste do osemnajste ure. Manjša popravila vam uspejo opraviti v delavnici na smučišču, ob manjšem plačilu pa lahko puščate smuči pri njih, kjer so tudi zavarovane. Smučišče je osvetljeno, vendar se navadno smučarji po temi ne. spuščajo po strminah, utrudijo se menda že prej. Z lastnim avtom se lahko pripeljete do Marele, lahko pa se pripeljete do sedežnice za
Siporexom. Od avtobusne postaje do sedežnice je dva kilometra pešpoti. Novost pri prevozih bo tudi tu ponudba privatnikov s kombiji. V koči na Mare-li je dobro poskrbljeno za hrano in napitke, za večje skupine pa je hrano treba naročiti prej.
Na Prvinah je smučišče z vlečnico, dolgo okrog 500 metrov, imajo pa tudi manjšo za začetnike. Podatkov o tem smučišču nismo uspeli zbrati, za cesto smo slišali, da je prevozna z osebnim avtom do Prvin, bila pa je včasih kar precej ledena in so potrebne verige.
Na Vidrgi imajo dve vlečnici, ena je dolga sto, druga pa sto šestdeset metrov. S snežnim topom so smučišče spravili nared že sredi decembra. Smučišče je namenjeno predvsem otrokom, odprto pa je vsak dan od osme ure dalje. Čeprav je smučišče manj zahtevno, pa se z otroci lahko smučajo tudi starši. Seveda lahko otroke, ki so na varnem smučišču, opazujejo iz gostišča. Nekoliko krajša od smučarske proge je tu tudi proga za sankanje.
Ne ostanite doma!
Ivana Laharnar
CENE SMUČANJA (veljajo do konca tega leta, ponekod morda tudi naprej) cene so v tolarjih
OBČINA IN SMUČIŠČE	CELODNEVNA		POPOLDNEVNA			OPOMB	A
	odrasli	otroci	odrasli	otroci			
HRASTNIK					Če se odločite za najmanj tridnevno		
GORE tel . 41-S91					bivanje v domu je dnevna oskrba		
Upravijalec Planinsko					za otroke 250. za odrasle pa 380 tolarjev.		
društvo Dol pn Hrastniku	200	50	100	50	v ceno je vlečnica vključena.		
KAL tel 41-832							
Upravijalec Rudnik							
Hrastnik	260	150	200	100			
S sindikalnim popustom za							
člane rudnika	200	100	150	50			
LITIJA							
DOLE PRI LITIJI							
tel . 871-041 (OS Gabrovka!							
Upravlialec Športno društvo							
Kovinar Dole	200	100	100	50			
TRBOVLJE		(tudi seniorji		(tudi seniorji	Točkovna	Sezonska	Tedenska
		nad 60)		nad 60)	1 točka	odrasli	otroci	odrasli	otroci
VRHE - MEDVEDNICA						za nečlane SZS	
	260	150	200	100	30	2860	1650	1.300	750
LONTOVŽ pod Kumom						za člane SZS	
tel 22-130 ob delavnikir,						2.570	1.485	
dc 14 ure							
Upravijalec Smučarsko društvo					Servis smučarske opreme: Boris ZUPAN.		
Trbovlje					Trg Franca Fakina popoldan od 15		do 19 ure
Od 1. do 5. točke je vračunan							
10 % popust							
DOBOVEC - TROTOVNIK							
tel 39-129 39-134. 39-120					Za člane SD KUM 30 % popust, lak popust		
Upravijalec Smučarsko društvo					pa je tudi	Ta skupine nad 20 smučarjev.	
Kum-Dobovec	220	150	150	120	Snežni top	. sneg skozi vso zimo	
ZAGORJE							
KISOVEC - SRC MARELA					Za smučarje je v to ceno vključena tudi sedežnica		
tel 71-125					iz doline do smučarskega centra. nesmuCarji pa		
Upravijalec Smučarsko					odštejejo za sedežnico v eno smer odrasli 25		
društvo Kisovec	280	180	180	130	m otroci 15 tolarjev		
PRVINE - nimamo podatkov							
VIDRGA							
GOSTIŠČE VIDRGAR-ŽIBERT							
Kandrše					V ceno karte je vključena topla malica		
tel 75-150	350	250	250	150	Snežni top, sneg skozi vso zimo		
KRVAVEC	700	550	500	350	tedenska	odrasli 3 500. otroci 2.150	
KRANJSKA GORA	800	500	'	560	360			
GOLTE	640	450	480	320	tedenska	3.680	2 560	
ROGLA	640	450	450	310	tedenska.	3 200	2 200	
KOPE	500	340	340	230	tedenska	2 500	1 700	
VOGEL	800	560	560	360	tedenska	4 480	3.100	

PIRAMIDA d.o.o.
61410 Zagoije Polje 10
tel.0601 61 - 322 fax. 0601 61 - 966
Vsem poslovnim partnerjem, kupcem, gostom in prijateljem
želimo vesele božično - novoletne praznike ter vse najbolje v letu 1992.
Veleprodaja: C. 20. julija 2 c Maloprodaja: Polje 10 Sahara bar: Polje 10 Trgovina ABRA DOBROVO
SRŠEN LIDIJA
GOSTILNA hit (Pirnat
(MERSKO 18 61420 TBBOVIjE TEL (0601) 20-910
TEL GOSTILNA (0601)21-705
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom

m
SET
Peter KOLANDER
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. -. (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00

mčK/rmzEM * pšenk
- ioKaü lotim -lat/tg - dottiU n'm -jlisli jx> mniili
ftložKOgt ortpurfzirajya etM/Karjev-, njgUil dttvu^ poslov-ttit iosit,
Ut.: 0601/75 156
T1 t it» :
«g "CJl- 1J1 il al'
sl-!

zla1
ta*1
stal»
pfot
JANA BOKAL
Včasih so bile menda zaradi ideoloških predsodkov glavne prireditve v počastitev dedka Mraza po 25. decembru, torej po Božiču. Ta strnjenost je imela dobro in slabo stran: dobra -ustvarjen je bil praznični prednovoletni živžav, ki je mnogim ostal v lepem spominu, ker je pouk kar naprej odpadal, in slaba - nastopajoči so zaradi nabitih terminov drug drugega metali z odrov in ustvarjali nesimpatično nervozo.
Podobno je bilo tudi z obiskovalci, da o dedku Mrazu, snežinkah in medvedih sploh ne govorimo. Ti so morali tako hiteti iz krajevne skupnosti v krajevno skupnost, da se je na koncu njihovo lahkotno poplesavanje spremenilo v utrujeno prerivanje. A bilo je menda kljub vsemu lepo ...
Časi se spreminjajo, z njimi pa tudi nekateri obrazci praznovanj. Letos naj bi se prednovoletni vrvež porazdelil na ves. december. Najbrž ima tudi to svojo dobro in slabo stran: dobra - nekdanje zakulisne nervoze ni več, vse teče v večjem ustvarjalnem miru, in slaba - nekdanji vrvež je zvodenel, prednovoletno vzdušje se je razblinilo. A zanesimo se, da bo čas vse postavil na svoje mesto, med drugim tudi to, ali je običajem v prid, če se dedek Mraz in Božiček ob obisku prijateljsko treplata po ramah in druge podobne nejasnosti.
Zagorje
Praznične prireditve je začelo Mladinsko gledališče iz Trbovelj, ki je pod režijskim vodstvom Nande Guček v Delavskem domu še enkrat uprizorilo otroški kabaret Darilo.
Mladi gledališčniki iz Skvarčeve šole so štirikrat odigrali glasbeni igrici Debela repa (po zgodbi Mire Voglar) in Kdo je napravil Vidku srajčico E. Perocijeve. Nastopajoče sta za oder pripravili Marinka Troha in Anita Babič.
Učenci izlaške osnovne šole so nastopili dvakrat s prireditvijo Zabavamo se, učitelji
in učenci šole S. Grum pa so štirikrat odigrali dramatizacijo ruske pravljice Nerodni Ivanček. Režirala je Marja Sušnik.
Prireditve so se nadaljevale s prijetnim prispevkom glasbene šole pod naslovom ura zabavne glasbe, vrtec pa je v prostorih Delavskega doma poskrbel za množično novoletno rgjanje. Dedka Mraza so si malčki lahko ogledali na Spominskem trgu (pred Muzejem), zvečer pa so pevci otroških in mladinskih zborov ter godalni orkester poskrbeli za bogat Novoletni koncert. Za njegovo vsebino in obliko je poskrbela glabena šola.
Odraslim bo namenjen sproščen Novoletni koncert zagorske godbe (27.12. ob 18. uri), ki bo nabit z veselimi zvoki in prednovoletnim odrskim klepetom.
30. decembra se bo dedek Mraz z drugimi domišljijskimi bitji na Spominskem trgu od Zagoijanov poslovil, Zagoijanom pa bo svetoval, naj naslednji dan novo leto 92 pričakajo na isti ploščadi, če bo tapravo vreme seveda.
Toliko zagorski DPM z različnimi izvajalci, vsi drugi pa bodo najbrž na to božično -novoletno drevo oziroma jelko dodajali še svoje bonbone, piškote, bučke, Marijine laske in druge bleščice. Posebno bogato bodo praznovali v Farčnikovi krajevni skupnosti, kjer bo spet kramarski sejem s petjem in zmaji. Zakaj v teh dneh ne bi dali domišljiji prosto pot, saj je včasih domišljija pomembnejša od pameti.
N.R.
Trbovlje
Na novoletna praznovanja so se v trboveljskih vrtcih pripravljali cicibani skupaj s starši in vzgojiteljicami. Letos je dedek Mraz napolnil svoj koš s čarobnimi pravljičnimi vsebinami.
Vse otroke so prijetno vznemirila doživetja in dogajanja v DELAVSKEM DOMU.
Otroci so zvedeli, zakaj je začarana Sneguljčica brez palčkov.
Vsi, ki imajo radi mehke medvedke, so pomagali Tinki iskati izgubljenega Brunda.
V	lutkovno-gledališki igrici s čarovnikom so se učili čarati snežinke.
V	soboto pa je pek MIŠ-MAŠ izdal recept za najboljše rogljičke in potičke.
Srečanje v gledališču se je nadaljevalo s plesom pod smrekami in z zabavnimi veselimi igrami v igralnih kotičkih, kijih bodo vodile vzgojiteljice.
27. decembra bo še sprevod Dedka mraza od Bistroja do Delavskega doma Trbovlje.
Nastopajo: majoretke, godba na pihala, pravljične osebe, zapravljivček.
28. decembra ŽIV-ŽAV v Delavskem domu Trbovlje.
Nastopajo: Zlatko Dobrič, ansambel VENUS, plesne skupine ...
Načrtujejo še nekaj nastopov MG Svoboda II, gledališka predstava lutkovne skupine VVO in KS F. Fakin, koncert Božidarja Wolfanda (za učence višje stopnje OŠ Trbovlje).
J.B.
Hrastnik
Letak, ki so ga v 1500 izvodih poslali med ljudi organizatorji - KRC, ZPM in skupščina občine Hrastnik, ima naslov Naš veseli december. Prireditve so potekale ves december. Tako za odrasle, ostarele in mlade ...
V	preteklem tednu so se po daljšem času predstavili mladim gledališčniki iz Celja, ngjmlajšim pa amatersko gledališče iz Trbovelj. Peljimje Andrej Šifrer, zabavali so se ob filmskih predstavah, Rešitelji (risanka) in Gremlini 2. Svoja vrata je odprla glasbena šola.
V petek je bil novoletni koncert hrastniške glasbene šole v delavskem domu. Že prej so se na zabavnem večeru predstavili godbeniki Rudniškega pihalnega orkestra.
V	soboto se je pričel otroški ŽIV-ŽAV v športni dvorani. Vsako popoldne prireditev obišče dedek mraz. Naj mlajši si lahko ogledajo lutkovno igrico Kam gredo sladoledarji pozimi. Prepevajo otroški zbori, predstavljajo se učenci Glasbene šole, na voljo so ustvarjalni delovni kotički. Za glasbo pa skrbijo dueti Royal, Hip - hop, Ping - pong, ansambel Play On in Veter. Danes, v ponedeljek bo v šolski telovadnici še osnovnošolski ples.
F.M.
Radeče
V	Radečah so se na novoletni otroški prireditvi zbrali otroci že 20. decembra. Poleg Dedka mraza so se otroci veselili ob igricah, delovnih kotičkih, glasbi plesu. Otroški smeh v radeški športni dvorani je pomenil, da so se imeli imenitno.
F.K.
Pojasnilo
Zaradi obilice gradiva tokrat ne objavljamo ngjbolj posrečenih odgovorov in komentarjev na sliko psa in svinje, ki smo jo objavili v prejšnji številki. Objavili jih bomo v prihodnji številki.

S*
m
Večer Zasavca na Dolu
Za popestritev zabavnih dogajanj v našem koncu Slovenije je tokrat poskrbel Zasavc. Večer Zasavca je bil v dvorani na Dolu pri Hrastniku. Najprej smo spremljali modni reviji intimnega in erotičnega perila Tanye Kenda in kreacije Severine Trošt-Šprogar. Nastopili sta Nastja in Sandra Dimnik, domača skupina Play on, program je vodil Bogdan Barovič. Po šefovem naročilu so imeli novinarji Zasavca poleg zabave tudi delo. Saj poznate tisto: »Šef ima vedno prav.« In tako so med odmori nastajali pogovori z znanimi Zasavci in Slovenci.
Borut Markošek seje trudil spraviti v zadrego prvega bankirja Zasavja, direktorja LB, Zdenka Fritza, ki se ni dal ujeti v past. Na vprašanje kako se počuti zdaj, ko so si napolnili blagajno z devizami, se je trudil povleči nas za nos in nas zmesti s starimi šalami o tem, da je trenutno najbolj iskana devi-za dinar. O naših markah v njegovi blagajni pa nič! »Se bojite zdrave konkurence?« »Seveda se bojim, da bi kdo v Zasavje prinesel denar.« »Alije denar vse?« »Večina bi mi pritrdila, da bi se raje odločila za brhka mlada dekleta kot pa za starega bankirja.« O moški večini ni dvomiti, za žensko pa ...
Mojmirja Ocvirka, poslanca LDS v slovenski skupščini in direktorja Imelde 8000, glavnega zastopnika Studia Ljubljana, je zasliševal Stane Šterbucl. »Ali si prvič v Zasavju?« »Ne. ker odpiramo posloval-
nico v Zagorju, sem si teren že ogledal.« »Kako bi Imelda 8000 predstavila Zasavje v Sloveniji in tujini?« »Vem, da bi radi slišali, da Zasavje je v tujini. Ampak, od kar se ukvarjam z biznisom, vem, da pri sklepanju poslov ni centra in periferije. Sploh pa si periferija toliko časa, kolikor časa se tako obnašaš.« »Kako usklajuješ delo v skupščini in v Imeldi 8000?« »Od kar so za posle bolj slabi časi sem bolj malo v skupščini.« »S čim se Imelda 8000 ukvarja?« »Imelda 8000 se ukvarja s produkcijo reklamnih spotov. Naši so spoti za Ketchup, Barcafe, Novo mesto uspeha in tudi za obveznice Zagorja.« »Pa tvoje ambicije?« »Z delom do generalnega direktorja RTV Slovenija je ambicija, kateri se do smrti ne bom odrekel!«
Naš šef Marko Planinc pa je v roke vzel Jožefa Školča, predsednika LDS. »Ste težko prišli na Dol?« »Ne, ker tu nisem prvič.« »Ste brali Zasavca že prej?« »Seveda. Glavni urednik, g. Švagan je bil naš sodelavec in smo imeli priložnost prebrati vse številke. »Videti ste utrujeni.« »Saj tudi sem.« »Politika?« »Tudi druge stvari utrujajo.« »Se radi prepirate?« »Za prepir sta vedno potrebna dva.«
Čisto neuradno je Zasavc akademskemu slikarju Janezu Knezu ob njegovem ljubileju poklonil torto. ki smo jo s skupnimi močmi uničili.
Barbara Kus
Generalni sponzor Večera Zasavca je bila zagorska ORIA. Večer Zasavca pa so omogočili še: Podjetje Čvek z Dola pri Hrastniku, ki je poskrbel za organizacijo, cvetlični butik Mija Recek z Dola s cvetlično popestritvijo, Planinsko društvo Dol z gostinsko postrežbo, KRC »14. oktober« Hrastnik s pomočjo pri ureditvi dvorane.
Na žuru Zasavca nismo opazili ...
Smo pa zato tam opazili politika Jožeta Školča, zagorskega župana Janeza Režuna. bežigrajskega premiera Igorja Lavša, direktorje Mirana Krambergerja, Draga Butjo, Sandija Češka, Zdenka Fritza, Stašo Baloh - Plahutnik, Mojmira Ocvirka, šefa UNZ Trbovlje Marka Orožna, slikarje Janeza Kneza, Miša Kneza in Severine Trošt - Šprogar. podjetnike Marija in Alojz Sešlar, Miloša Urbanijo, Leona Peklarja, Valterja Moljka, Natašo Žerdm - Horvat, Daria Šavra, Alenko Šalej. Stanka Nemca, novinarje Alija Žerdina, Polono Malovrh, Staneta Šterbucla, pa še koga. Tisti, ki jih nismo našteli. naj nam ne zamerijo. Prav gotovo jih bomo opazili na naslednjem žuru Zasavca.
Večer Zasavca je bil seveda priložnost za različne pogovore. Tako sta se srečala nekdanja politična konkurenta Jože Školč in Sandi Češko. Tokrat je Školč prišel kot politik, Češko pa kot podjetnik in s firmo Oria pokrovitelj večera. Seveda v pogovoru ni manjkal glavni Zasavc Matjaž Švagan (slika na prejšni strani). Tudi za očije bilo poskrbljeno. Pa recite, da Zasavke niso lepe, Zagorjanka Irena Hribar prav gotovo sodi mednje (slika na prejšnji strani). Na tej strani pa vidite: manekenke na prireditvi, na Dolu, Mojmir Ocvirk v pogovonj s Stanetom Šterbuclom, Janez Knez pa zadovoljen v družbi Cvekic Mateje in Špele. Še to: gostje so na prireditvi dobili v roke Zasavca, ki smo ga tiskali na ekološkem papirju Radeče papirja.
M.P.
Vse fotografije z žura Zasavca: Branko Klančar
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
Regionalni odbor ZASAVJE T>g Franca Fakina 2/a 61420 TRBOVLJE
BOŽIČNO IN NOVOLETNO VOŠČILO
* VSEM LJUDEM DOBRE VOLJE * želimo, da jim božični čas in bližajoče novo leto prinese miru, sreče in zadovoljstva!
BOLNIM ZDRAVJE TRPEČIM OLAJŠAVE POTRTIM UPANJE
VSEM PA OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA
Mladi Slovenski krščanski demokrati Slovenski krščanski demokrati Odbor Zagorje
želi bralkam In bralcem ZflSflVCfl,
VELIKO OSEBNE SREČE IN
USPEŠNOSTI
v latu 1992
PREDSEDNIKI
Tomo GARANTI NI, Božo MAROT, Drago KOPUŠAR
'iy/syyyyyysyyyyyyyyyyyyyyyyyyy/yysyyyyyyyyyyyyyysssssss/j/yss,sS/.-vjjV/////jV/yy/y//ys/yss-
SLOVENIJE
ZAGORJE, TRBOVLJE, HRASTNIK
Kšeft na kšeft je - kšeft
Ker se ob koncu leta spodobi narediti v raznih podjetjih in tudi drugod različne analize, je prav, da nekaj podobnega naredimo tudi v Zasavcu. V dosedanjih sedmih številkah Zasavca smo predstavili sedem »KŠEFTARJEV« iz Zasavja. Če želimo, da »kšeft laufa« pa je seveda potrebno vsakodnevno še kaj dodati. Kaj so dodali zasavski kšeftar-ji, boste lahko prebrali v naslednjih vrsticah.
Znanje in kakovost
To je moto, ki ga poznata Miro Pirnar in Zdenko Savšek in s katerim danes ponujata svoje inženirske storitve za strojegradnjo. Ponujata računsko-teoretične analize strojev, naprav in jeklenih konstrukcij ter razvoj novih strojev in naprav, kar vključuje tudi izdelavo delavniške dokumentacije po zahtevah naročnika in razvoj novih strojev ter naprav z iskanjem najboljših tehničnih rešitev in s popolno tehnično dokumentacijo. Vendar pravita, da se trenutna gospodarska kriza odraža tudi pri njiju. Dela je sicer zaenkrat še dovolj, vendar pa se s kakšnimi velikimi posli ravno ne gre hvaliti. Kot pravita, je velik problem ravno pri večjih poslih, ki dajejo večjo garancijo, da bo prihodnost boljša. Čeprav sta s svojim delom že začela prodirati na tuj, zahodni trg, trenutno tudi to več ali manj stoji na mestu. Kljub temu vidita pravo prihodnost na zahodnem trgu. Zaradi sedanje situacije nista razširjala svojega biroja, srčno pa upata, da ga le bosta.
Prapretno - slovenski Singapur
Kakovost, ki je lahko tudi draga in, ki v končni fazi prinese večji dobiček, kot množična proizvodnja, je moto EMENS. Prvotna proizvodnja napetostnih pretvornikov za računalniške naprave, je kasneje prerasla v proizvodnjo sestavnih delov za računalnike. Kot pravi Igor Hrovatič, lastnik podjetja EMENS, že lep čas poslovno sodelujejo z mnogimi podjetji po svetu. Tako so že začeli izvažati na zahodni trg, in sicer so stekli štirje posli izdelave ohišij za računalnike. Že lanski celotni prihodek je znašal 3,5 milijona DEM, kar je pomenilo približno desetkrat toliko, kot leto poprej, letošnja bera bo še znatno večja. Kar pet milijonov DEM naj bi bil letošnji celotni prihodek. Ta številka je vsekakor posledica tega, da ima EMENS deset redno zaposlenih, ves čas širi proizvodnjo, investicije so iz meseca v mesec večje. To pomeni dvajset tisoč sestavnih delov za raču-
nalnike v letošnjem letu. Poleg tega pa ne stojijo križem rok niti, ko se jim pokaže priložnost za ugodne kredite. Tako so se prijavili na razpis kredita za nove dejavnosti Republike Slovenije, Sekretariata za energetiko ter tudi dobili 9,3 milijona tolaijev, ki pa so jih seveda že skrbno investirali.
Rumene zvezdice v Radečah
Dewetron je industrija, kjer so potrebne natančne, predvsem pa hitre meritve. To je papirna industrija, pa elektro, kemična industrija in podobno. V vseh teh panogah je nujna avtomatizacija nadzora procesov, v Dewetronu pa meritve spremljajo s pomočjo računalnika in matematičnih procesov. Matej Krajnc, solastnik tega podjetja, pravi, daje njihova usmeritev še stalna, kljub težavam pa še vedno uspešno delajo. To je zlasti plod večjega dela in naporov. Zaradi znanih dogodkov so izgubili 60 odstotkov jugoslovanskega trga, je pa zato bistveno večja usmeritev na slovenski trg. Trenut-
no se niso še nič razširili v številu zaposlenih. V pričetku prihodnjega leta nameravajo razširiti poslovne prostore, potrebno pa bo zaposliti tudi novega inženirja. To vse pa je seveda tudi močnejše prodiranje na tuj trg.
Mi gremo v EGS
Pravi Janez Vidmar, obrtnik iz Izlak, v kar ne gre dvomiti. Področje elektroinstalacij je pred osmimi leti razširil še na elektroniko, oziroma izdelovanje tiskanih vezij. Vsa ta dejavnost, poleg tega še trgovina, pomeni, da je danes pri Janezu Vidmarju zaposlenih nič manj in nič več kot 27 delavcev. Pravi, da so letošnje leto kar ugodno preživeli, čeprav se na vseh področjih krepko zaostruje, kar se v določeni meri pozna tudi njemu. Predvsem je mnenja, da je eden večjih problemov plačilni promet, zlasti pa so previsoke zamudne obresti za plačevanje davkov. Zaradi znanih razlogov, je pri sodelovanju z južnim trgom ngjvečji problem plačilo. Sicer je dela še vedno dovolj za trg, ki se nahaja južno od Kolpe, težja pa je končna realizacija. Seveda je posredno zaradi tega manj poslov v Sloveniji. Sicer pa je Vidmar s trenutno zakonodajo zadovoljen, saj dopušča lepe možnosti za širitev obrti in podjetništva, čeprav trenutne razmere niso ravno ugodne. Tudi za zahodni trg je že v dobršni meri pripravljen. Posredno, preko drugih organizacij, pa z zahodom že sodeluje.
Takšna je bila začetna pot Andreja Malgaja, danes pa je prevozno sredstvo še marsikaj drugega. Če si kdo zaželi avto tuje znamke, že ve, da se mora obrniti na Avtoservis Malgaj. Poleg nakupa tujih avtomobilov, je pri Malgaju na razpolago tudi kleparska in avtoličarska dejavnost. Zaradi širitve dejavnosti so pri Malgaju podpisali pogodbo z Revozom za servisiranje vozil, čeprav so bili vezani na Audi in Volkswagen. Ker se je po letu 1988 posel nepričakovano hitro razmahnil, predvsem v komercialnem smislu, se vse skupaj pošteno pozna pri vlaganjih v opremo servisa, enako pa so mnogo večje tudi naložbe v znanje. Kot je povedal Andrej Malgaj, je Avtoservis opremljen z novo računalniško opremo ter množico drugih novih sredstev, ki pri nenehnem razvoju tehnike in konkurence dajejo svoj pečat. Pravi, daje pripravljena nova naložba, in sicer kar velika. Gre za novo prodajo VW. Že oktobra, ko je bil Andrej Malgaj gost na kšeftovskih straneh Zasavca, je povedal, da obstaja ideja, kako razširiti dejavnost tudi čez meje Zasavja. Kaj naj bi to bilo, pa je dejal, da naj ostane še skrivnost. In to naj ostane skrivnost še naprej, ker trenutno objektivne okoliščine res niso takšne, da bi mu izvedbo te ideje dopustile.
Trboveljski več kot zasebnik
Več kot zasebnik zato, ker ima poleg obrti tudi podjetje, pa še kaj zraven. Šestnajst let obrtništva pomeni danes tudi petindvajset zaposlenih, poleg tega pa še nekaj pogodbenih delavcev. Franc Vene je obrtnik od leta 1975, letos pa je s posli zadovoljen. Delaje dovolj. Poleti so njegovi delavci delali še v elektrarni Plomin, pa v Trbovljah, na Lakonci, vmes so prišla manjša dela. Sicer pa se eden večjih zasavskih obrtnikov in podjetnikov ukvarja še s trgovino, s čimer je pred leti prav tako popestril ponudbo v Trbovljah.
Orali smo ledino
Danes pa orjejo še marsikaj drugega. V zagorski ORII so iz dneva v dan bolj prodorni, kar lahko nenazadnje vsakdo vidi tudi v številnih kvalitetnih reklamah. Pravi bum, oziroma eksplozija pa je posledica njihove dejavnosti, ene najdonosnejših v današnjem času, kot pravijo v Orii, in sicer računalniškega inženiringa, poleg tega pa še finančnega inženiringa, uvoza in izvoza ter svetovanja. Njihov moto je iskanje ljudi, ki so sposobni izvajati posamezne projekte, lahko pa jim pri tem ponudijo svojo infrastrukturo ter tudi blagovno znamko. Računalništvo za njih ni le trgovina, temveč ji je pomembna predvsem kompletna ponudba. Predvsem si prizadevajo za močan prodor na tuji trg, kar se že vidi v odnosu ORIA: Wearnes. Poleg trenutnih poslov, se jim preko multinacionalke Wearnes obetajo še lepi posli. Eden glavnih zaviralnih ventilov v nj ihovem delu pa je vsekakor izredno slaba komunikacija z ostalim »svetom«. O telefoniji v Zasavju je škoda izgubljati besede, vzroki, zakaj se ORIA seli v Ljubljano, pa so še v delovni sili, ki jo v Zasavju res ni na pretek, ustrezne namreč, ter še v čem.
Pripravil: Borut Markošek
Eureka
Na bruseljski Eureki, ki se je odvijala v drugi polovici novembra, se je prvič kot samostojna država predstavila tudi Slovenija. K uspešni predstavitvi so svoj delež prispevali tudi zasavski inovatorji, saj je ena od treh zlatih medalj odšla v izlaški Elektroelement. Dobila sta jo Viktor Martinčič in Miran Dolinšek za visokonapetostno varovalko.
Sama pravita, daje bistvo inovacije v večji kakovosti varovalke, v njeni večji varnosti, v popolni vodo in plinotesnosti ter v stoodstotnem nadzoru pri izdelavi. Čeprav je pri nas pot od ideje do izdelka praviloma dolga, pa takšne varovalke na Izlakah že proizvajajo. Posebnost je tudi, da sta inovatorja sodelovala pri vseh fazah izdelave in da izdelek spremljata tudi kasneje, ker je potem osnova za še nadaljnje izboljšave.
Čeprav ne Izlakah priznanja ino-
vatorjem (tudi zunanja) niso redkost, pa so bili tega še posebno veseli. Inovatorja sta povedala, da je to hkrati uspeh vsega Elektroele-menta oziroma inovacijske podjetnosti kolektiva. Inovacije pri njih niso naključje, saj se jih projektno lotevajo na vseh področjih - od organizacije do tehničnih rešitev. Trenutno teče približno dvajset povsem profesionalno vodenih razvojno - tehničnih projektov. Ob tem pa ne pozabljajo na množično inovativno dejavnost. Letos so tako registrirali že približno 400 predlogov in jih 225 nagradili. Gre za predloge 115 avtorjev, torej kar desetine vseh zaposlenih. Razdelili so jim za nekako sto tisoč nemških mark nagrad, kar je dobra spodbuda, za podjetje pa ngjcenejša naložba, saj njihova korist presega pol milijona nemških mark. Celotna inovacijska podjetnost kot ena izmed strateških usmeritev pa dosega učinek, če ga spet izrazimo v nemških markah, nekako med tremi in štirimi milijoni.	R.R.
Sanacija
hrastniškega zraka
Ker v hrastniški občini onesnaženost zraka dosega tako tretjo kot četrto stopnjo onesnaženosti, je bilo za to področje obvezno potrebno izdelati sanacijski program. Ta program sanacije zraka je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora, cilji pa so kratkoročni in dolgoročni. Prvi cilj je doseči zmanjšanje onesnaženosti zraka pod kritično vrednost na območjih četrte stopnje onesnaženosti. To naj bi dosegli z zmanjšanjem emisij na področju Hrastnika, rok za dosego tega cilja pa je leto 1993. Na drugi strani pa dolgoročni cilji sanacije zraka v Hrastniku zajemajo zmanjšanje onesnaženosti zraka do mejne vrednosti ter uvedbo stalnega spremljanja emisij in imisij na nivoju občine. Trenutno poteka v Hrastniku kontinuirano merjenje onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v okviru Republiške merilne mreže (ANAS). Poleg tega pa v Hrastniku delajo tudi program, na kakšen način naj poteka informiranje, ki je trenutno precej šibko.	b.M.
POTROŠNIŠKO OGLEDALO
Pripravila: A.K.
Cene, dne 12. in 13.12.1991
PRODAJALNA	Olje
Zvezda 1 I
uj	Diskont Izlake	88,70
5	Emona Kisovec	95,30
§	KZ Izlake
<	Potrošnja - Živa	96,80
Repovž Ani	79,90
uj	Diskont Trbovlje	84,08
3	Merx	89,00
o	Pj- Izbira	93,60
“	KZ Trb. Tržnica	93,60
!-	Naš market	93,90
^	Mercator Diskont Hrastnik	86,10
-	Emona	95,30
<	Mercator -1. maja	93,60
^	Čebelica	93,90
o	Merx Radeče - Diskont	87,90
o	Merx - blagovnica	95,30
§	Medved	88,00
<	Diskont Litija	85,60
p	Emona Market	96,50
-1	KZ - samopostr.	93,60
Moka	Sladkor	Jajčne	Riž
Tip 500 1 kg	1 kg	testenine 1 kg	1 kg
20,40	39,60	81,20	77,60
21,60	60,30	105,00	104,60
20,40	50,80	88,00	86,10
21,60	53,00	88,20	80,60
18,00	53,00	82,60	81,00
17,24	43,98	81,00	74,00
21,60	50,80	82,80	86,10
21,60	38,40	88,20	75,80
20,00	39,60	70,00	105,00
21,90	39,10	71,60	96,20
28,80	42,80	77,60	115,30
21,60	53,70	81,00	46,70
21,60	47,60	84,60	88,10
19,80	48,90	83,80	87,90
21,90	46,90	73,00	98,00
21,60	50,80	82,80	72,70
18,50	47,90	71,40	99,70
17,90	39,60	85,70	73,10
21,60	60,30	86,00	60,00
21,60	58,50	82,40	72,50
Sir	Kava	Radenska	Prašek
Gauda	Barcaffe	1 I	Persil
1 kg	100g		3 kg
	56,20	21,60	489,50
364,40	59,90	23,20	567,00
335,60	62,20	22,80	-
298,70	59,90	23,20	533,20
364,40	59,90	22,00	-•
—	57,46	18,92	489,45
377,80	62,20	23,80	515,40
-	61,20	21,80	534,40
247,30	62,20	21,20	-
-	64,80	21,00	546,40
230,00	56,00	20,30	467,70
289,70	59,90	23,20	575,60
-	60,20	22,30	568,20
269,00	59,90	20,90	489,00
-	57,20	21,50	515,70
275,60	62,20	23,80	515,70
244,50	57,20	22,30	519,30
335,20	55,50	23,00	476,70
364,00	59,90	26,80	557,00
365,00	58,70	25,80	511,70
Pljunek v Integralovo morje
Val ogorčenja uporabnikov Inte-gralovih storitev je pljusknil čez bregove in kot kaže bo na svoji vrnitvi v rečno strugo pustil za seboj pravo razdejanje. Za kgj gre?
Nekega hladnega deževnega jutra se je na cesto pri Cementarni v Trbovljah priplazilo pol nasproti nje stoječega hriba. Zaradi velikih količin kamenja, dreves in blatne umazanije je bil promet preusmerjen prek Zagorja. Vsgj zdelo se je tako. Avtobusi Integrala z napisom »žel. postaja« so nas izkrcali že dve postaji prej, pri križišču v Bevškem. To je bila sicer zasluga komandirja Postaje milice Trbovlje, ki je avtobusu prepovedal nadaljnjo vožnjo. Pa vse skupaj sploh ne bi bilo tragično, če Integral ne bi mirno in brez obvestila enostavno ukinil avtobusa, s katerim bi vsa šolgjoča mladina in delovni ljudje še pravočasno (pa čeprav peš) prišli na vlak.
Nisem raziskala, kdo je dal tako »pohvalo vreden« predlog za ukinitev avtobusa, saj to sploh in niti malo ne spremeni dejstva, da avtobus ni vozil! In da so vsi po vrsti za-
mudili vlak! »Je na terenu!« se je glasil odgovor, ko smo se trudili dobiti na telefon gospoda Petra Erjavca, direktorja Integrala. Gospod je najbrž že vedel, zakaj je bolje, da je na terenu.
Tako je podivjani potok zadnjega deževja v reko Integral nanesel novih nesnag. Kot pljunek v morje, bi lahko rekli, če pogledamo, kakšne packarije že plavajo po njej: 30 tolarjev za 5,3 kilometra dolgo progo (če vaš avto porabi manj kot 12 litrov na sto kilometrov, se vam izplača na železniško postajo voziti z njim!), 600 tolarjev za mesečno dijaško vozovnico z novoletnim popustom (v Ljubljani za 22 prog stane 300 tolarjev), kgjenje šoferjev v avtobusih, lesene zagozde na vratih, da se ja ne bi kdo peljal zastonj, nadzor šoferjev, kjer kazen 150 tolarjev plača UPORABNIK, netočnost ... Da sploh ne govorim o tem, kako naše stare mame stojijo po 45 minut na postaji in čakajo takšen avtobus, na katerega bi lahko vstopile, ne da bi jim bilo treba dvigovati noge v nebeške višave ...
Barbara Kus
Zasavski
inšpektorji
Na seji hrastniškega izvršnega sveta so obravnavali kadrovski predlog za izdajo soglasja k imenovanju medobčinskih inšpektorjev. Izvršniki so izdali soglasje k imenovanju vseh predlaganih inšpektorjev. Predvsem pa so zavzeli zelo strogo stališče glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za opravljanje inšpektorskih funkcij. To sedgj dosledno izvajajo tudi na Medobčinskem inšpektoratu, večji problem od tega pa je v tem, da prijav na dela inšpektorjev ni. Tako je bil dan tudi predlog, da se pooblasti gospo Jano Juvan za opravljanje najnujnejših del s področja urbanistične in gradbene inšpekcije za čas do imenovanja novega 'inšpektorja. Nonsenz je že v tem, da mora ena oseba opravljati funkcijo ve-čih inšpektorjev. Predlog so na seji izvršnega sveta sprejeli. Kot že rečeno, pa vsi imenovani inšpektorji, ki nimajo ustrezne izobrazbe za opravljanje inšpektorskih del, morgjo pridobiti manjkajočo izobrazbo v skladu s programi za izobraževanje ob delu posameznih izobraževalnih organizacij.
B.M
Marke za znanje - prvič
Slavko Kočar in Marinka Rajner - tekmovalca v naši igri. Foto: Jože Ranzinger jr.
V soboto, 14. decembra je bila na RADIU TRBOVLJE prvič nova oddaja Ljubljanske banke, banke Zasavje, Zasavca in Radia Trbovlje. Odločili smo se, da jo tokrat zastavimo drugače. Izmed tistih, ki so prav odgovorili na vprašanje o tem, kaj je poslanec Slavko Kmetič doslej napravil za Zasavje (nič), sta bila izžrebana Marinka Rajner iz Zagoija in Slavko Kočar iz Trbovelj. S pomočjo poslušalcev in lastnim znanjem in kančkom sreče je bil boljši Slavko Kočar, zbral je 98 točk. Marinka Rajner je zbrala 70 točk in kar se lastnega znanja tiče ni bila slabša. Ampak igre na srečo so igre na srečo. Slavko Kočar je seveda dobil obveznice občine Trbovlje v vrednosti 200 nemških mark.
Karmen Cestnik, ki je vodila oddajo, je zastavila 37 vprašanj obema tekmovalcema, sprejela nekaj čez dvajset klicev pomoči tekmovalcema in dvoboj konča-
la v regularnem času. V nadzorni komisiji so bili predstavniki banke, Zasavca in Radia. Trbovlje in potrdili so regularnost tekmovanja. Še bolj veseli pa smo bili klicev po tekmovanju, s katerimi so bralci Zasavca in poslušalci radia pohvalili tekmovalce in ekipo, ki je to sobotno zabavo pripravila.
A.G.
Novo vprašanje (odgovore pošljite do 10.1.1992 na naslov Zasavca) Naštejte vsaj štiri zasavske župane!
Odgovor:----------------------
MALI OGLASI še naprej zastonj.
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 5.1.1992 na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. Tokrat objavljamo tudi male oglase iz Zasavskega oglasnika.
POHIŠTVO
•	OMARO za dnevno sobo ugodno prodam. Tel.: 73-884.
•	PRODAM kuhinjo Marles, otroško posteljo in dodatno opremo. Ogled vsak dan od 18. ure naprej. Tel.: (061) 455-805.
•	PRODAM sedežno garnituro SAŠA - BREST (kotna) in zamrzovalno skrinjo. Cena po dogovoru. Tel.: 21-060.
•	RAZTEGLJIV kavč in 4 fotelje prodam po zelo nizki ceni. Tel.:
41-	447.
•	OTROŠKO posteljico z jogijem, odejo, voziček - sedežni. Tel.: (061) 881-526.
e PRODAM kuhinjsko belo. okroglo mizo in 4 stole. Tel.:
42-	081.
GARAŽA, HIŠA
•	PRODAM garažo pri Cicibanu na Trgu revolucije v Trbovljah. Tel.: 21-659.
•	PRODAM garažo - nedograjeno v Okrogarjevi koloniji. Tel.: 63-272.
e ZIDANO garažo na Ribniku ugodno prodam. Tel.: 24-802. e GARAŽO zidano pri Okrogarjevi koloniji, Zagorje. Garaža stoji kot samostojni objekt ob asfaltni cesti 5 min (peš) iz centra. Tel.: 62-098.
•	ZAMENJAM samostojno pritličje dvostanovanjske hiše 65 m2, klet, garažo, 600 m2 zemlje, možna obrt v Litiji, za bivalni vi-
kend ali manjšo hišo v Zasavju. Tel.: (061) 882-312. e VRSTNO zidano garažo v Trbovljah na Leninovem trgu prodam. Tel.: 22-863. e ZAMENJAM manjše kletno stanovanje s centralnim ogrevanjem za večje, prav tako s centralnim ogrevanjem v Zasavju. Marina Kačič, Novi log 19/a, Hrastnik.
•	GARAŽO kovinsko, zaščiteno, s prostorom ali brez prodam. Tel.: 20-898.
e PRODAM zidano garažo v Šuštarjevi koloniji 33, Trbovlje. Cena 3.000 DEM. Tel.: 22-927.
•	V KRMELJU pri Tržišču ob glavni cesti prodam montažni zgornji del hiše, 80 m2 in 280 m2 vrta. Tel.: (061) 108-082.
e ZELO ugodno prodam zemljo z izredno lepo lego na Okrogu pri Šentrupertu. Tel.:	(061)
346-149.
•	PRODAM zazidljivo stanovanjsko parcelo v Zagorju, 400 m2, cena po dogovoru. Tel.: 21-112.
•	PRODAM garsonjero, centralno ogrevano v Trbovljah. Šifra Salluumines.
•	V OKOLICI Litije, cca 2 ha zemlje z gospodarskim poslopjem, vodo, elektriko, asfaltom. Najboljšemu ponudniku. Tel.: (061) 881-091.
e VRSTNO garažo na Rozmanovem trgu v Litiji prodam! Tel.: (061) 881.-560.
•	GARAŽO zidano v Trbovljah, Kešetovo 13/a (Ka-4) prodam. Tel.: 22-830.
NAROČILNICA za brezplačni mali oglas. ZASAVC N° 8
Tekst:
Moj naslov:
Število objav:	1, 2, 3	(obkroži)
Naročilnico oddajte najkasneje do 5.1.1992.
•	V TRBOVLJAH na Tereziji (blizu trgovine »TEREZIJA MARKET- prodam zidano garažo z dokumentacijo. Tel.: 22-280.
•	ZA VIKEND prodam staro kmečko hišo, travnik, gozd (21000 m2). Voda, elektrika -teren hribovit. Cena 400.000,00 SLT v Novi gori pri Gabrovki. Ivan Dernovšek, Litija, C.K.S. 14.
•	PODJETJA - privatniki 80 m2 ogrevanih prostorov s telefonom vam v Šmartnem pri Litiji, oddam za pisarniške namene. Tel.: (061) 881-571.
•	ZAMENJAM družbeno stanovanje 36,82 m2, za dvosobno ali trisobno (cca 60-70 m2) v Litiji. Informacije: Helena Zupančič. Ul. Solidarnosti 1, Litija.
e V OKROGARJEVI koloniji prodam garažo za 5000 DEM. Tel.: 63-272.
•	POD TENIŠKIM igriščem v Trbovljah prodam (cena: 40.000 DEM) oz. oddam starejšo hišo z nekaj zemlje (okrog 700 kvadratov). Informacije na telefon (063) 25-269.
AVTOMOBILIZEM
e PRODAM vozen neregistriran Z 750, letnik 78. Tel.: 75-288.
•	POCENI prodam nove gume s feltnami za Ž 101. Tel.: 71-853. e PRODAM kombinirani prtljažnik za Nissan - Micra. Tel.: 22-768.
e R 4 TL, let 83, registriran do 5/92 prodam ali zamenjam za videokamero. Tel.: 63-406. e PRODAM Z 101, letnik 80, registriran 5/92, cena 1850 DEM. Tel.: 21-881.
•	PRODAM avto Citroen super 1,3 GS, letnik 1979 (reg. 2/92). Tel.: 23-695 (popoldan).
e OPEL KADETT 1,3 S, letnik 86, prodam za 12.000 DEM. Tel.: 42-484.
•	PRODAM Spaček, rdeče barve, lepo ohranjen, registriran 4/92. Tel.: 61-147.
•	R 4 GTL, letnik 90, prevoženih 12500 km ter AX TRE letnik 88, prevoženih 47000 km ugodno prodam. Tel.: 22-518.
•	PRODAM Lado 1300 S, letnik 1983, reg. 28.2.1992. Stanko Kovačič, Geče 84, Hrastnik.
•	Z-850, letnik 84/12 naprodaj za 1.850 DEM, v račun vzamem starejši letnik. Tel.: 61-266 (popoldan).
•	PRODAM R 4 TLS, letnik 78, reg. 5/92, brezhiben, cena 1200 DEM. Tel.: 22-922, int. 230 ali 330.
•	PRODAM Kadet - Corsa, letnik 89, reg. do aprila 1992, prevoženih 12000 km za 15.000 DEM. Tel.: 22-472.
e R 12, letnik 72, reg., ugodno prodam, cena po dogovoru. Tel.: 22-202.
•	PRODAM Citroen 1,3 GS super, letnik 79, reg. 2/92 (ugodno). Tel.: 23-695.
•	Z 850, letnik 80, registriran do
26.10.1992,	Cena po dogovoru. Rajko Šuštaršič, Zagorica 10, Litija.
•	AVTO Oltcit R 11 prodam ali menjam za manjši osebni avto z vašim doplačilom. Tel.: 81-892 (do 14. ure).
e FIAT Cromo 1,6, letnik 90, prodam po zelo ugodni ceni. Fa-dil Blaževič, Maistrova 2, Litija, e MARCEDES 190 E, dodatno opremljen prodam ali zamenjam. Tel.: (061) 881-661 (po 20. uri).
•	JUGO Skala 55, letnik 1989, reg. do junija 1992, prvi lastnik, cena 4.800 DEM. Tel.: 24-350 ali 25-838.
•	Z X Avantage prodam, dobava meseca decembra. Tel.: 22-253 ali 21-242.
e PRODAM Mini 850, reg. do
11.1992,	dobro ohranjen. Tel.: 24-132.
•	FIAT 126 P, letnik 85/86, prevoženih ima 49200 km, reg. do
6.9.1992,	Je oranžne barve in dobro ohranjen. Cena 2000 DEM. Tel.: (061) 881-942.
e PRODAM Vugo 55, letnik 89, garažiran, dobro ohranjen. Tel.: (061) 882-218.
e PRODAM Vugo 45, letnik 85 po delih, motor obnovljen. Tel.: 77-233.
e PRODAM Vugo 45, letnik 84, registriran do 9/92, prevoženih 47000 km, cena 2.600 DEM. Dušan Razgoršek, Trg F. Fakina 2/a, Trbovlje (ogled od 15.-18. ure).
•	4 GUME Pirelli P 2000 165/70-13, komplet prevlek za Golf. Tel.: 23-640.
•	PRODAM dva para snežnih verig dim. območje 135 x 12, 145 x 12 skoraj nove, cena 1.500 SLT. Peter Grošelj, Leskovica 13, Šmartno pri Litiji.
•	VERIGE za 155/70 R 13 enkrat rabljene za 1700 SLT, za R 18 levo prednje steklo ter levi smerokaz, oranžen prodam. Tel.: 22-536.
•	PRODAM Lado karavan 1200, letnik 9/83, reg. do 9/92 in Olti-cit, nov, neregistriran. Tel.: (0608) 62-890 (Miran, dopolda-n) ali (0608) 61-104 (popoldan), e OLDTIMER - SUNBEAM ARROW SALLON, letnik 1970, 1725/75 ccm/ks, reg. 3/92, poceni prodam, obilo dodatne opreme. Tel.: (061) 215-171.
e ZASTAVO 850, letnik 84, reg. do 10/92, lepo ohranjen prodam za 1600 DEM. Tel.: 24-737 (popoldan).
e PRODAM nov akumulator Vesna 12/40 Ah za 1.600 SLT. Tel.: 61-718 (popoldan).
MOTORJI
e PRODAM Avtomatik A 3 MS, letnik 1988, dobro ohranjen za 15.000 SLT na 2 obroka. Roman Stopinšek, Ul. prvoborcev 12, Hrastnik.
•	PRODAM APN 6, letnik 87, zelo dobro ohranjen. Tel.: 41-340.
e UGODNO prodam • Kawasaki GPZ 500 R, letnik 86. Tel.: 77-164.
•	PRODAM Avtomatic A 3 MS, letnik 1986 za 120 DEM in valje za Jawo 350, stari tip, izredno poceni. Tel.: (061) 871-077.
•	PRODAM Avtomatic 3 ML, letnik 1986, vozen samo 1 sezono, ostalo garažiran. Cena 350 DEM ali. SLT protivrednost. Tel.:
22-	938 (po 20. uri).
•	MZ ETZ 250, letnik 83, kenij oprema, zelo ohranjen, reg. do 5/92. Aleš Dragar, Naselje na Šahtu 33, Kisovec, Zagorje.
•	MOTOR, dve brzini, starejši tip, ohranjen, vozen, tip Colibri, ugodno prodam, 3.000,00 SLT. Tel.:(061)317-481.
e PRODAM Tomos 14 M, zelo ohranjen, kot nov. Tel.: 62-127.
•	ŠPORTNO kolo, 10 prestav vse zelo poceni prodam. Tel.:
23-	640.
ŽIVALI
• PRODAM leglo pritlikavega srebrnega kodra odličnih staršev. Tel.:61-519.
e PODARIM psičko mešanko staro 7 tednov. Tel.: 73-710.
e PRODAM pse mladiče istrski gonič z rodovnikom za 100 DEM. Tel.:42-251.
e PRODAM tri lovske terierje, 2 psički in 1 psa po ugodni ceni, starih 5 mesecev. Tel.: 61 -053.
Opravičilo
Uredništvo časopisa ZA-SAVC se opravičuje g. Rihardu Majcenu iz Kidričeve 4 b. Zagorje, ker smo v 7. št. Zasavca v rubriki OGLASI pomotoma napisali njegovo telefonsko številko!
Uredništvo
KNJIGE
•	ZELO poceni prodam italijanske knjige, slovnico in razna berila za literarno mapo. Tel.: 61-538.
•	PRODAM zbirko nalog ob vpisu v srednjo šolo. Priprava na sprejemnem izpitu. 200 SLT. Tel.: 61-538.
e KUPIM knjigo überlege und sage es auf deutsch. Tel.: 61-538.
ZAPOSLITVE
•	IŠČEM zaposlitev - redno, lahko tudi začasno. Imam trgovsko šolo in pet let delovnih izkušeni Tel.: 42-000.
•	INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Jel.: 21-793.
e INŠTRUIRAM francoščino za vse stopnje. Tel.: 41-299.
•	IŠČEM zaposlitev, imam končano šofersko in avtomehanično šolo. Jel.: 63-335.
•	INŠTRUIRAM matematiko za
srednje šole. Tel.:	(061)
881-352. _
•	ANGLEŠČINA! Inštrukcije za vse stopnje in začetni tečaj za odrasle. Oxfordska metoda. Štrovs, Gabersko 32/b, Trbovlje.
•	KNJIGOVODSTVO za obrti, storitvene dejavnosti po ugodni ceni vodim. Tel.: 42-581.
•	VOZNIK za šolo, -C- kat. išče delo v Zagorju in okolici. Tel.: 61-870.
•	PERSPEKTIVNO zasebno podjetje rabi šiviljo. Plača nad 11.000 tolarjev. Tel.: 42-196.
APARATI-STROJI
•	NAVIJALNI stroj Sincrofil,
elektronski (0,06 - 1,5 mm) z 8 odvijalci, orodjem in žico prodam za 3.600 DEM. Tel.:	(061)
882-260 ali 210-361 (Tomaž).
e PC-AT 286, 40 Mb HD, 12 Mb FD, 1 Mb RAM, MONO star 2 meseca - v garanciji, prodam za 1550 DEM. Tel.: 61-073 (četrtek, petek od 8.-10. ure - Natalija).
e PRODAM videoplayer Orion star 5 mesecev za 400 DEM. Andrej Šuštaršič, Zagorica 10, Litija.
•	POCENI prodam bas ojačevalec Melodija 100W. Tel.: (061) 876-088.
•	PRODAM računalnik Commo-dore 64 s kasetnikom profex, adapter, modul s tremi igrami, monitor audiotpn, igralno palico methodo, mnogo kaset z igrami in programi za računanje, itd., mnogo literature za računalnik ter tiskalnik Seikosha SP-180 VC. Cena po dogovoru. Tel.: (061) 876-088.
e PIANINO ugodno prodam. Tel.: 22-218.
•	VIDEO kamero Sanyo VM 800 P Mouy in računalnik Atari 1040 ST z miško in monitorjem 124 SM po ugodni ceni. Tel.: 23-829.
•	VIDEOREKORDER znamke Orion VH-689 RO še zapakiran, prodam za 600 DEM. Romana Repovž, Trg Franca Fakina 11, Trbovlje.
•	PRODAM češki klarinet malo rabljen. Tel.: 62-048.
e PRODAM igrico in računalnik Nitendo. Tel.: 77-196. e PRODAM pralni stroj po ugodni ceni. Tel.: 22-830.
•	PRODAM pralni stroj - Gorenje »Šampion« in električni radiator- nerabljen. Tel.: 42-129 (po 20. uri).
•	UGODNO prodam zmrzovalno omaro 200 I in šivalni stroj v kovčku Bagat - super Slavica. Cena po dogovoru. Tel.: 25-602.
e GOSTINCI, ugodno prodam dobro ohranjen gostinski pomivalni stroj - servisiran. Cena po dogovoru. Tel.: (061) 881-331 (od 8.-15. ure).
e PLETILNI stroj Brother KH 588 polavtomatski dvoredni, možnost plačila na dva obroka. Tel.: (061) 881-971. e UGODNO prodam dva hladilna in dva pralna stroja. Tel.: 22-281. •
RAZNO
e DROBNO pecivo, potice, torte ... za ohceti, različna praznovanja. Tel.: 75-288.
•	V MALKOVCU prodam vinograd z zidanico, elektrika in voda v zidanici, vodovod napeljan do sredine vinograda. Tel.: 24-789 ali 23-667.
•	CITY BIKE, moški, 18 prestav, malo rabljen ugodno prodam. Tel.: 22-300.
e PRODAM kompresor 480 litrov, ostalo po dogovoru. Tel.: 21-881.
•	PRODAM gorenjsko narodno nošo št. 52-54 (moško) in drsalke št. 42. Tel.: 61-522.
e TRAJNOŽAREČO peč TVT Magma tobi 7 novo ugodno prodam na dva obroka. Tel.: (061) 881-971.
•	UGODNO prodam motorno žago. Tel.: (061) 191-311 int. 11-47.
•	TRAJNOŽAREČO peč, dobro ohranjeno, prodam za 3.000,00 SLT. Tel.: (061) 881 -888.
e CHICCO voziček kombiniran, malo rabljen, prodam za 200 DEM. Tel.: 62-563.
•	TERMOAKUMULACIJSKO peč, 3 KW, rabljeno 6 mesecev, prodam za 7000 SLT. Tel.: 62-563.
•	PRODAM brezžični telefon
(Radius = 12 km) in stanovanjsko opremo. Ogled vsak dan od 18. ure naprej. Tel.:	(061)
455-805.
e MENJAM in prodajam razne igre in programe za PČ, starejše in novejše (Larry 5, King quest 5 itd.). Ugodno. Tel.:	(061)
881-964.
e IMATE zdravstvene težave? USUI sistem naravnega zdravljenja (psihoenergijsko) - RE-IKI.Tel.: 61-997.
e PRODAM dva komada kovinsko - steklene omarice za manjšo trgovino. Ogled in informacije. Tel.: 24-260.
e ZELO ugodno prodam nove statve za pridne roke, dober zaslužek. Tel.: 22-334 (dopoldan -Jana).
Zasavski
oglasnik
Obveščamo vse bralce Zasavskega oglasnika, da smo bili primorani prekiniti izdajo Zasavskega oglasnika.
Koncept oglasnika smo zasnovali tako, da bi bil prostor v njem namenjen vsem prebivalcem Zasavja, ki imajo potrebo objaviti katerokoli sporočilo:	mali oglas, re-
klamni oglas, zahvalo ... Večji delež stroškov za tisk in ostalo naj bi pokrili reklamni oglasi. Ugotovili smo, da za to ni bilo večjega zanimanja, saj večina lastnikov malih obratovalnic, prodajaln, tudi podjetja itd. misli, da jim reklamna sporočila niso potrebna. Takšna je pač miselnost ljudi v Zasavju. Seveda ne vseh. Nasprotno, odziv ljudi je bil za male oglase zelo dober.
Z Zasavskim oglasnikom smo želeli zapolniti tovrstno medijsko praznino na tem koncu Slovenije in s tem prispevati k razvoju in razcvetu obrtne dejavnosti in zasebnega podjetništva. Zal nam to ni uspelo. Vsem, ki str' z nami redno sodelovali, se c il > tej priložnosti najlepše za hvaljujemo.
Izdajate lj: Papirna galanterija s tiskom, Litija
e UGODNO prodam Hidrofor z enofaznim motorjem - črpalka 5 stopenska. Tel.: 41-447. e UGODNO prodam kombiniran štedilnik in smučarski komplet št. 10-11 .Tel.: 25-755.
•	UGODNO prodam drva po želji kupca tudi razžagam. Tel.: 61-792.
e TRAJNOŽAREČO peč, ohranjeno, malo rabljeno ugodno prodam. Tel.: (061) 881 -802.
•	PRODAM kletko za 120 kokoši - nesnic. Tel.: 42-332.
e PRODAM kombiniran, malo rabljen italijanski otroški voziček »Monbebe«. Tel.: 24-352. e ČE se redno vozite na relaciji Litija - Šentjakob - Lj. Polje se oglasite. Tel.: (061) 881 -655.
•	PRODAM smučarske čevlje št. 38, smuči (140 cm) in smučarske čevlje št. 35/36. Cena po dogovoru, Boštjan Borišek, Ce-rovica 9, Šmartno pri Litiji.
e S PRAVLJIČNIMI motivi popestrim sobo vaših malčkov. Tel.: 41-103.
e POCENI prodam rabljeno kopalno kad 1,60 m x 0,70 m. Tel.: 61-409.
e PRODAM 40-basno harmoniko Melodija. Tel.: 62-398.

Zuriran j e v letu 1991
Koledarsko leto bo kmalu mimo. Iz leta v leto sicer pravimo, želimo: »Naj bi bilo prihodnje srečnejše, lepše, boljše, bogatejše.« A žal je iz leta v leto ravno narobe. Novo leto je primerno tudi za preglede dogajanj v preteklem letu. Le-ta so v glavnem tragična, pa tudi na drugih področjih zanesenost in kakovost upadata. Npr. na glasbenem. Vseeno predlagam, da se sprehodimo nekaj mesecev nazaj in pogledamo, kje vse smo žurirali z Zasavcem, kaj seje in kaj se ni zgodilo.
Tanja Ribič. Bila je uspešna že kot študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Veliko je nastopala, še nastopa, tudi v reklamah na televiziji. Študij uspešno končuje, ostaja pa naša prijateljica, naše, zasavsko dekle.
Še sanjalo se nam ni, da bomo po kratkem informativnem pogovoru s skupino Play on že čez nekaj mesecev spet pisali o njej. V teh težkih časih ji je uspelo zlesti iz anonimnosti in uresničiti vse svoje načrte za leto 1991, pa še več. Izdali so tudi kaseto, sicer v majhni nakladi, prodali pa vse in še več bi lahko, kot so.
Zasavski Veter je letos pihal po svetu - po Švici, Avstriji, marsikaj novega so doživeli, tudi kadrovskih sprememb. Pravijo, da je stanje dosti slabše, kot je bilo, a novo belo kaseto vseeno pripravljajo za 8. marec 1992. Tudi Alfi Nipič je gostoval v naši drugi številki. Medtem je s svojimi muzikanti izdal novo kaseto, ki je na področju narodnozabavne glasbe postala pravi hit. In naslov je ravno tak, kot nam gaje Alfi zaupal v pogovoru kot moto svojega življenja: Ostal bom muzikant. Edini pravzaprav pravi slovenski zabavnoglasbeni spektakl so bile poleg Pop delavnice Melodije sonca in morja v Portorožu. Sicer skaljene z vojno, pa vendarle so jih prizadevni organizatorji izpeljali in glasbena raven je bila za odtenek boljša kot v preteklih letih. Zmagovalka Helena Blagne je to zmago pravočasno vnovčila, izdala novo kaseto in uspeh ji je bil v letu 1991 - zdaj že lahko rečemo, daje to bilo njeno leto - zagotovljen.
V tem letu je bilo lepo pomagati tudi zasavskim četverčkom. Žal je trajalo le malo čaša in le upamo lahko, da sta Drakslerjeva starša pametno naložila preje to pomoč.
Dve predstavi sta ob tej priložnosti v Zasavje pripeljali vse ali skoraj vse, kar je uspešnega na slovenski glasbeni sceni. Bilje lep večer.
Leto 1991 je bilo tudi leto Božidarja Wolfanda-Wolfa. Angel varuh je prinesel nazaj čase, ko je Božo kot revolucionarni glasbenik pred seboj rušil vse pregrade in ustvaril sebe takšnega, kakršen je. Dobrega
pevca. Glasbenika, instrumentalista, kompozitorja, ki pa vendar ni zaplul v čisto navadne glasbene ritme.
Marsikaj smo še videli in doživeli na slovenski in zasavski glasbeni sceni. Navadili ste se tudi lestvice Zasavca in Radia Trbovlje. Novo leto bo v Zasavje prineslo Don Juane (v Hrastnik), pa Pop Design (v Radeče) in še nekaj bo bolj ali manj znanih glasbenih gostov. Radijska novoletna glasbena oddaja, ki teče že deseto leto, bo 28. decembra, enaka kot vedno. Bogata z nagradami, topla v besedah in s prijetno glasbo.
Zato zaželimo v vašem in svojem imenu vsem glasbenikom in našim gostom uspešno leto 1992 - z željo, da bodo njihovi obiski v Zasavju pogostejši in da bomo skupaj Zasavje enkrat le postavili v središče Slovenije, kjer smo geografsko. Vam, bralcem našega Žuriranja, pa enako: Srečno in zdravo. Več pisem, pripomb in želja pa nam bo samo dobrodošlo.
Bogdan Barovič
Lestvica Zasavca in Radia Trbovlje
1.	Angel varuh
2.	Svobodno sonce
3.	The show must go on
4.	Dont cry
5.	Sedem, dni
6.	Unforgeettable
7.	Evrything I do, I do it
8.	Na vrhu nebotičnika
9.	Tvoje jutro 10. Tisto noč
Božidar Wolfand-Wolf Slovenski band Aid Queen Guns and roses Pop Design Natalie and Nat King Cole for you	Brian Adams
U’redu Vlado Kreslin Irena Vrčkovnik
Lestvica bo na sporedu v soboto, 4. januarja ob 16. uri. Nagrajenka Petra Pust, Č rde n c 5, Dol pri Hrastniku pa prejme majico Zasavca.
Glasujem za:
Moj naslov:
Predlog: .....................................
Kupončke nalepite na dopisnco in pošljite na Radio Trbovlje, Trg Svobode 1 ta. Trbovlje.
Veljajo kuponi, ki bodo prispeli do 4. januarja 1991.
P*^Pl Gradbeno industrijsko podjetje
J ZAGORJE ob Savi, p-o.
Borovniško naselje 7, KISOVEC
GRADITELJI IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST
Gradbeno industrijska podjetje Zagorje Kisovec vam nudi v času od 9 do 31. decembra do 20% popusta na izdelke iz novega proizvodnega programa (7.00 - 14.00).
Če Želite tlakovati dvorišče, obložiti brežino z opornim zidom, ki bo estetsko in protihrupno obdelana, pridite v GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE Zagorje Kisovec in prepričali se boste, da so izdelki vrhunske kvalitete in izdelani v različnih b
NAŠI STROKOVNJAKI VAM BODO RADI SVETOVALI PRI URESNIČITVI VAŠE ZAMISLI.
cedilo Mf
,.. mMSoMMrnm
v prodajalno Mihi v Zagorju
I	ln
1
* N
v prodajalno
; 1
I
II
v Kisovcu
KJER LAHKO PO UGODNIH CENAH IZBIRATE:
1
I
- otroške hlače, majice, trenerke - bunde in smučarske pajace - igrače
- šolske potrebščine.
Ob nedeljah in praznikih nas lahko
m


ZLATARSTVO NOVAK
LOŽA LOTOSOVI CVETOVI
Strokovno izdelani in okultno inicirani TALISMANI - akumulatorji energije:
srebro - podzavest nikelj - poslovni uspeh baker - ljubezen zlato - bioenergija cink - harmonija aluminij - modrost
ZLATARSTVO NOVAK - PRI D. DOMU V ZAGORJU, CENA POSAMEZNEGA TAUSMANA JE 300,00 SLT (ZLATO 2000,00)
Trgovina z mešanim blagom
7onca Količ
Posetje, Trbovlje tokffon, fax: C€01/22-3C£
Pridite v našo trgovino,
pričakujemo vas:
od 7.30 do 18.30 ure nedelja ln prazniki od 8.00 do 12.00 ure
IVI ESAJRSTVO TEREZIJA
TREBUŠAK I.AZAR - Novi flor n 38, Tri, ovij o XJftcxlrtCL ponnrlhn Uintni/i prcfizrucxlov: hzrcctdce, jetrnice, pečenice, leožne in tlamcvčc prclc<\jcnc hzltjJjcxsc.
O d p Invlu J. Čilu : pOiiC<lc(jejt 7.OO - 12.00
Cele
o<i V.OO
ftobota oci 7.00 - 18.00.
I rrrr.E, «rcrla, četrt.e3r,P' -----------------> - 18.00
JPRIJJI jTJC
IJV TZTiETtmE PO \0\šKM OTCUSTJ.
DROBNO PECIVO, POTICE, TORTE...
za okceti, različna praznovanja
lalilio naročite na telefon: 75 288
f/£ fEAR.
Leto je dalo in vzelo
Zagorje
Če bi se o kulturniškem dogajanju v Zagorju v preteklem letu pogovarjala pesimist in optimist, bi najbrž prišla do nasprotnih sklepov. Pesimist bi rekel: nič posebnega, podeželska neizvirnost, povprečna poustvarjalnost, komaj opazno naprezanje, pa morda še kaj. Optimist pa: neverjetno, kje vse so se Zagorjani pojavljali, fenomenalno, tako malo denarja pa takšni uspehi, in podobno. Pesimista pustimo ob novem letu njegovi slepoti in naglušnosti. optimistovo navdušenje pa vzemimo za trenutek pod drobnogled in ugotovimo, če je zanj opravičilo.
Začnimo pri zagorskih godbenikih, ki so to leto slavili svojo 130-letnico. 31. maja so imeli slavnostni koncert, izdali so jubilejno brošuro, kaseto, pojavili so se na koledarjih, nastopili na TV, obnovili obleke, predvsem pa zelo uspešno nastopili v Španiji. Za tja imajo novo vabilo, dogovarjajo pa se tudi o gostovanju na Norveškem.
Svojo 120-letno tradicijo je zaznamovalo zagorsko mladinsko petj$. Aprila je imel MPZ Vesna slavnostni koncert, glas o Zagorju pa je ponesel na Japonsko, kjer je pel na več koncertih in pridno delil svojo brošuro in kaseto.
Zagorski oktet je imel februarja nepozabni kpncert v Medijski kapeli, odmevna pa sta bila tudi njegova koncerna v Avstriji in Posavju.
Izredno aktivne so bile pevke čemše-niške Zore, saj seje njihov ubrani glas slišal vse do Vatikana, z Lok pa jim je marljivo odpeval Loški glas.
Baletna skupina zagorske glasbene šole je s predstavo Čudežna prodajalna lutk osvojila domačo publiko, nato pa je bila v okviru Glasbene mladine povabljena na gostovanje v Cankarjev dom. K pestrosti dogajanja je dodal svoj delež tudi mladinski zbor. ki ga vodi Franci Steban.
Omenjene glasbene skupine in recitatorji so 26. junija ob osamosvojitvi Slovenije pripravile recital Sanje pradedov pred Delavskim domom.
Likovna dejavnost je ponudila Zagorjanom pet novih razstav - ena od njih je bila z Nizozemske oziroma Indonezije, ena pa je bila spominska. Redne razstave s krajšim programom so se vrstile tudi v Medijskih Toplicah. Tu je bilo tudi 28. slikarska kolonija z desetimi udeleženci in tri likovne šole za ljubiteljske slikarje.
Gledališki abonenti so si lahko ogledali pet kvalitetnih gledaliških gostovanj, šole so poskrbele za številna dru-
ga gledališka presenečenja, Čemšeni-čani so uspeli s Spomenikom pri Hrastovcu. Izlačani pa so se predstavili na Valvasorjevem dnevu.
Knjižnica je kljub prostorski stiski večala svoj knjižni fond, knjigam pa je začela dodajati tudi kasete in CD plošče. Ljubitelji filma so lahko ugotavljali, da svetovne filmske uspešnice hitro prispejo tudi v Zagorje in na Izlake, še prej pa piratske kopije v videoteke.
Spomeniško varstvo je zabeležilo nekaj nove škode, muzejske dejavnosti ni bilo čutiti, v Šentlamberu je bila v gasilskem domu končana dvorana za prireditve ...
Nikola Tesla je dejal: Človek je rojen zato, da dela, da trpi in da se bori; kdor ne dela tako, mora propasti. Optimistov sklep: Zagorjani ne bodo propadli!
Nande Razboršek
Trbovlje
Noben posebno pretresljiv kulturni pripetljaj ni v tem letu razburkal Trboveljčanov. Morda se je še nekaj prvih dni v januarju govorilo o nastopu La-ibacha v zamrzlem elektrarniškem Pa-uckerju proti koncu leta 90, pa se je nato tudi tisto izgubilo - v kolikor ni ostalo na papirju oz. trakovih radijskih ter televizijskih hiš. Sicer pa je leto minevalo po starem: denarja za kulturo je primanjkovalo na vseh koncih, kljub temu pa so se predstave v okviru gledališkega abonmaja dogajale, otvarjale pa so se tudi razstave - v knjižnici Toneta Seliškarja in v galeriji Delavskega doma. Morda bi h kulturni pomladi kaj več prispevala v marcu odprta prodajna galerija v najstarejši hiši v Trbovljah, Arzenškovi, in pa kavarna. Pa je vse skupaj po kakšnem mesecu, dveh. padlo v vodo. medtem ko se šank-kultura nasproti gradiča (v Bambus baru) še zdaj iz dneva v dan bolj krepi.
V okviru slovenskega kulturnega praznika je Trboveljčan Iztok Kovač na oder Doma svobode postavil ples-no-gledališko predstavo Kako sem ujel solo fti. Upoštevajoč-obisk doma verjetno ne bo več poskušal. Ob tej priložnosti so vendar podelili tudi plakete in priznanja Tončke Čeč. V aprilu je glasbena šola Trbovlje organizirala 17. instrumentalno revijo zasavskih glasbenih šol, na odru Delavskega doma pa je igrala Lažnivka. Mešani pevski zbor se je tako kot po.navadi udeležil revije Pesem ne pozna meja na Tržaškem. Dejavni pa so bili še v zasebni galeriji Kozole v spodnjem delu Trbovelj. Ob koncu šolskega leta se trboveljska mla-
dina veseli na prireditvi Razigrano v počitnice, nekgj pred tem pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma trboveljska Delavska godba prejme zlato plaketo.
Po poletnem zatišju, ko bi se vsi že spet kakorkoli kulturno udejstvovali, jo kar dvakrat zagode vreme: Živ-žavu in že tradicionalnem Nohšihtu. Likovni sekciji Relik nasprotno uspe izpeljati že deveti slikarski Ex tempore, akademski slikar Janez Knez, Mišo Knez in Anton Wolf pa razstavljajo v avstrijski Lipnici. Sicer pa se kak mesec kasneje nihče od kulturnikov ne spomni Knezove 60-letnice, kar Zasavc obeleži kot žalostni jubilej tega slikarja.
A.H.
Hrastnik
Kultura preživlja čas, ki bi ga lahko primerjali z naravno nesrečo. Ker pa smo Slovenci trdoživi, nas nesreča seveda ne uniči. Tudi v hrastniški občini se na kulturnem področju še vedno nekaj dogaja. Na Glasbeni šoli slonijo skoraj vse prireditve, s tem da vabijo kvalitetne ustvarjalce tudi od drugod. Mlade, ki se ne ukvarjajo s kakšnim glasbenim instrumentom, pa poskušajo vzgojiti v kulturne poslušalce.
Tudi pevci so vztrajni. Žal imajo v Steklarni kadrovske probleme, saj so ostali brez mlajših. Po kvaliteti in aktivnosti izstopajo pevke na Dolu. V Zasavcu pa doslej nismo omenili moškega zbora KLAS iz Turja, ki ga že dobro leto vodi Karli Plazar, pevovodja steklarskih pevcev. Na našem kulturnem polju so vzklile tudi PLAVICE, kvartet. ki obeta.
Privlačno in povsem novo dejavnost v našem kraju se je lotilo podjetje ČVEK s prodajno galerijo v svoji trgovini na Dolu. Ljubitelji barv in linij tako uživajo višjo kvaliteto svojega življenja. Otvoritve vseh petih likovnih ustvarjalcev, ki so se predstavili v letošnjem letu. so oplemenitili s kulturnim programom in družabnim večerom.
Gledališke predstave so skrbno zbrane, vendar je obiskovalcev manj kot prejšnja leta. Organizatorji so zato letos posvetili več pozornosti obveščanju. To bi bilo potrebno storiti tudi za knjiž-' niči na Dolu in v Steklarni, kjer ni veliko bralcev. Število izposojenih knjig v matični knjižnici v Hrastniku pa se je precej povečalo.
Ker smo se ohranili Slovenci skozi stoletja predvsem s kulturo, lahko upamo. da nas tudi v prihodnjih sto letih ne bo pobralo, kot nam prerokujejo.
Fanči Moljk
Knjigi domačih avtorjev
Grand fouette
Pred nedavnim je izšla knjiga, že četrta po vrsti, avtorice, pisateljice, Trboveljčanke Marinke Fritz-Kunc. Naslov njenega novega romana je Grand fouette. Roman je izšel v samozaložbi v nakladi 10.000 izvodov.
Pisateljica je znana ne le kot učiteljica na Osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah, pač pa zadnja leta tudi kot avtorica zelo uspešnih romanov Janov krik, Pusti čakati jutri in Ne verjemi vetru. Vsi njeni romani so bili kmalu razprodani. Tudi kritike o njenem pisanju so bile ugodne. Živi deloma v Ljubljani, v glavnem pa v Piranu, pogosto prihaja k staršem oz. k mami in sorodnikom v Trbovlje.
avtorka Jan*>v«ga krtka.
Pust5 žakati jutri. Ne verjemi vetru
V spremni besedi k njenemu novemu romanu je akademik Ciril Zlobec napisal, da sodi Marinka Fritz-Kunc med tiste avtorje, za katere je mogoče reči, da so stopili v literaturo neposredno, brez »učne dobe«, brez začetnega soočanja z bralci. Kunčeva se je preprosto pojavila z zanimivim romanesknim tekstom, brez revialnega zorenja, brez kritiške opore, in uspela. V njenem novem romanu je glavna junakinja balerina. Gre za emocionalno in psihološko razkrivanje sebe v čisto posebnem življenjskem položaju, ki ga pisateljica imenuje vmesni čas. Na koncu piše Zlobec, je avtorica s tem romanom ostala v najboljši tradiciji: je izvirna, malce nenavadna, emocionalno intenzivna, tekoče in prijetno berljiva, skratka - lirskorazpoloženjska pripovednica.
Tine Lenarčič
Sutra
Drugi avtor, ki je že s svojo prvo pesniško zbirko nenavadno bleščeče zasijal, je Uroš Zupan. Trboveljčan, ki seje slavistiki, pa tudi pesništvu, zapisal že v mlajših letih. Pred kratkim je izšla njegova pesniška zbirka Sutra in vzbudila zelo ugodne kritiške odmeve. Društvo slovenskih pisateljev je prve dni novembra 91 podelilo dve nagradi za najboljše knjižne prvence. Eno teh nagrad je prejel Uroš Zupan. Je pripadnik najmlajše pesniške generacije, njegov prvenec pa pomeni pomemben prispevek k sodobni slovenski literarni ustvarjalnosti v celoti, v zadnjih dveh letih. Ob podelitvi nagrade so člani komisije zapisali, da so Zupanovi običajni dolgi verzi
zapisani z energičnim zamahom in prežeti z ek-sistencionalno zavzetostjo, predvsem pa z odprtostjo za vse, kar vstopa v pesniški svet. Bodisi, da gre za ameriške »slike s poti«, ki pričajo o brezkompromisnem pesniškem svobodnjaškim duhu, čutne vtise, največkrat v navezi z govorico srca ali za estetske impresije, ki pa nikoli niso zgolj same sebi namen, ampak vselej povezane z resnico tiste eksistence, ki je doma hkrati povsod in nikjer ter je vedno, kamorkoli jo pot zanese, pripravljena prisluhniti svojemu notranjemu glasu. Beatniška književnost je bila za profiliranje Zupanovega pesništva nedvomno pomembna, vendar pa »alkimija srca«, ki smo ji priča v Sutrah, še zdaleč ne pomeni zgolj ponavljanje nečesa, kar že poznamo iz zgodovine književnosti 20. stoletja. Z intenzivnostjo svoje govorice in pretanjenim posluhom za dramaturgijo posameznih pesmi ustvarja Zupan nove pesniške svetove, ki jim velja posebej prisluhniti.
Tine Lenarčič
1 • • • • •••••••••eeeeeeeeeee
B - - • ••••••••••••••••••••«<
■ • • • •
I * • • •• • • • • • ••••••••••••••!
■ •••• ......
Zasavski športniki v letu 1991
Letošnje leto je bilo za zasavske športnike izredno uspešno, saj so osvojili vrsto kolajn na raznih prvenstvih, po dolgem času pa so po najvišjih mestih posegli tudi v ekipnih športnih panogah. Pred vami je kronološki pregled najvidnejših uvrstitev. Vsem športnikom za rezultate čestitamo, tistim, ki pa smo jih morda pomotoma izpustili, pa se iskreno opravičujemo.
JANUAR
V začetku leta so nas razveselile namiznoteniške igralke hrastniškega TKI Kemičar-ja, ki so na republiškem prvesntvu za mladinke osvojile kar osem kolajn. Republiški naslov sta z zmago pri dvojicah osvojili Tanja Nišavič in Mojca Guzelj, Nišavičeva je bila druga med posameznicami in v mešanih parih z Ljubljančanom Ignjatovičem, bronasta odličja pa sta osvojili Manca Sev-šek in Maja Tilinger v konkurenci posameznic ter Sevškova, Tilingeijeva in Guzelj eva s svojimi partnerji pri mešanih dvojicah. Hrastničanke so v januarju dosegle še en uspeh: Mojca Guzelj je osvojila prvo mesto na Rajkovem memorialu.
Kegljača zagorskega Proletarca Dušan Lebeničnik in Tine Kos sta bila tretja na mladinskem republiškem prvenstvu v parih, hrastniške košarkarice pa so osvojile 6. mesto v finalni skupini slovenskega kadetskega prvenstva.
FEBRUAR
Trboveljske ljubitelje športa je razveselila smučarka Tanja Jerman, ki je zmagala v superveleslalomu na slovenskem prvenstvu za mlajše pionirke. Tarya je bila še 6. v slalomu in 7. v veleslalomu, nastopila pa je tudi na pokalu Loka, ki je ob Trofeu Topo lino največje pionirsko smučarsko tekmovanje na svetu. V n gj krajšem mesecu v letu se je iztekla tudi strelska liga - Rudnik je bil 3., Steklar 7., STT pa je izpadel iz lige. Končala se je tudi strelska dopisna liga. SD Alojz Hohkraut je bila 2. pri mladincih, STT pa 3. pri članicah. Trboveljčani so znova osvojili kopico kolajn na republiških prvenstvih v plavanju, najuspešnejši pa so bili Sergej Koncilja, Tina Štimec in Anja Štrovs. Rokometaši STT Rudarja so tudi uradno osvojili naslov jesenskega prvaka v slovenski ligi, TKI Kemičar pa je bil 3. na ekipnem pionirskem prvenstvu na Jesenicah.
MAREC
Marca so izvedli zadrya jugoslovanska plavalna prvenstva. Sergej Koncilja je bil pri mladincih drugi na 400 m mešano in tretji na polovico krajši progi, kadetinja Tina Štimec je osvojila dve bronasti, pionirka Anja Štrovs pa eno srebrno odličje. V Mariboru je bilo slovensko člansko prvenstvo v namiznem tenisu. Nišavičeva je v mešanih dvojicah osvojila srebro, z Gruzeljevo v ženskih parih pa bron. Končalo se je kegljaško (Proletarec 2., ženska ekipa IPOZ Rudarja 7. v slovenski ligi) in košarkarsko pr-
venstvo (Rudar zadnji v SKL), namiznoteniške igralke TKI Kemičarja pa so po desetih letih izpadle iz prve zvezne lige, ki pa je po razpadu Jugoslavije tako ali tako ni več.
APRIL
Kegljači Proletarca so nastopili na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno ligo, vendar niso uspeli. Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu za mladinke sta Guzeljeva in Nišavičeva ter Tilingerjeva z Novosad-čanko Plavšičevo osvojile bronasti kolajni, na republiškem ekipnem prvenstvu so bile Hrastničanke tretje pri mladinkah. Atletinja Urška Pevec je osvojila enako mesto na krosu Dnevnika v konkurenci pionirk. Ngj-večji uspeh je dosegel član strelske družine Rudnik iz Hrastnika Rajmund Cvetko, kije osvojil naslov državnega prvaka v streljanju s serijsko zračno puško.
MAJ
Rokometaši STT Rudarja so v odločilni tekmi premagali Bakovce s 27:25 in po 37 letih osvojili naslov prvaka slovenske lige. V isti ligi je bil Emens Dol 14., Orla Zagorje v ženski ligi 3., Zagorjani v drugi moški ligi pa 4. Hrastniška kajakaša Gorazd Medved in Ivan Poljan sta bila prva na odprtem republiškem prvenstvu v spustu pri članih oziroma mladincih, na republiškem prvenstvu v gimnastiki pa je bil Peter Glavač 2. pri članih, Ajša Rušid pri kadetinjah, Petra Nadrag pa 3. pri mladinkah.
JUNIJ
Nogometaši zagorskega Proletarca so v zadnjem kolu igrali z Brdi 1:1 in tako postali prvaki druge slovenske lige ter se prvič v zgodovini uvrstili v slovensko ligo, kjer je Rudar osvojil 12. mesto. Uspešna je bila tudi kisovška Svoboda Ultra s 3. mestom v drugoligaški konkurenci. Na državnem prvenstvu v gimnastiki sta Ajša Rušid in Stanka Krivec osvojili po dve srebrni, Petra Nadrag in Primož Baš pa po dve bronasti odličji.
JULIJ
Zaradi agresije na Slovenyo je bilo malo pomembnih prireditev. Omeniti velja izreden uspeh in prvo mesto kgjakaša Ivana Poljana na neuradnem mladinskem evropskem prvenstvu v Spittalu ter nastop Gorazda Medveda na članskem svetovnem prvenstvu na reki Soči. Kar 4000 gledalcev pa se je v Trbovljah zbralo na humanitarni tekmi v malem nogometu med Zlato selekcijo nedeljskega in slovensko vlado, v kateri so nastopali tudi veliki zmagovalci nedavne vojne Janez Janša, Janez Slapar, Jelko Kacin, Igor Bavčar in drugi.
AVGUST
Trboveljski plavalci so znova osvojili kopico kolajn na republiških, sedaj že državnih prvenstvih, Ivan Poljan pa je bil 9. na generalki za mladinsko svetovno prvenstvo na
Norveškem. Začelo seje tudi težko pričakovano prvo slovensko državno prvenstvo v nogometu.
SEPTEMBER
Na državnem prvenstvu v športnem plezanju je bil Vili Guček 2., Metka Lukančič pa 4. Pavle Kreže in Heda Kotar sta osvojila prvi mesti na atletskem veteranskem prvenstvu, balinarji Partizana iz Trbovelj pa so osvojili končno 5. mesto v slovenski ligi.
OKTOBER
V	tem mesecu so se pričela tekmovarya v rokometnih, namiznoteniških, košarkarskih in kegljaških ligah. Kar 7600 atletov je v Trbovljah merilo moči na občinskem krosu, na slovenskem finalu pa sta bili najuspešnejša Mirsada Ružnič z zmago pri mlajših in Urška Pevec, z bronom pri starejših pionirkah. Ivan Poljan je bil 1. tudi na uradnem mladinskem republiškem prvenstvu v spustu. Metka Lukančič je osvojila 21., Vili Guček pa 31. mesto na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Frankfurtu.
NOVEMBER
V	Slovenski Bistrici so izvedli slovensko prvenstvo v akrobatiki na katerem so imele največ uspeha trboveljske telovadke, saj so pri članicah osvojile prva štiri, pri pionirkah pa kar prvih pet mest. Posamezno sta slavili Ajša Rušid in Maša Mihelec. Košarkarice Hrastnika so osvojile 4. mesto na republiškem prvenstvu za kadetinje. Prišlo je do spremembe na krmilu rokometašev Omni-kom Rudarja. Dušana Žagarja, ki je s to ekipo osvojil slovensko prvenstvo, je po uvodnih neuspehih v slovenski super ligi zamenjal Celjan Bojan Levstik. S tem se je začel preporod najuspešnejše zasavske ekipe tega leta, Žagar pa je prevzel Emens Dol.
DECEMBER
Končal se je prvi del tekmovanja v nogometnih in rokometnih ligah. V SNL bo Zagorje Elektroelement prezimilo na 12., Rudar pa na 18. mestu. V drugi ligi je Svoboda le s točko zaostanka peta. Omnikom Rudar je prvi del prvenstva v super ligi končal na 4. mestu, Emens Dol je v moški slovenski ligi 13., v ženski TAPI Zagorje 6., moška ekipa Zagorja pa je osvojila naslov jesenskega prvaka v drugi ligi. Trboveljski karateisti so osvojili tri kolajne na slovenskem kadetskem prvenstvu v karateju, najuspešnejši pa je bil David Kranjc z zlatim odličjem. Plavalci Rudis Rudarja Sergej Koncilja, Tina Štimec in Tanja Kajtna so kot člani slovenske državne reprezentance uspešno nastopili na mednarodnem mitingu v Trstu.
Vsem zasavskim športnikom, trenerjem, funkcionarjem ter ljubiteljem športa želimo srečno in uspešno olimpijsko novo leto 1992.
Sašo Fabjan
Rudar: Zagorje Elektroelement 0:1 (0:1)
Ljubitelji nogometa v Zasavju so po 35 letih znova dočakali prvenstveni dvoboj med Trboveljčani in Zagorjani.
V	dosedanjih šestih tekmah za točke je bil uspešnejši Rudar, ki je zmagal kar petkrat, le ena tekma pa je pripadla Zagorjanom.
Žreb pred prvim slovenskim državnim prvenstvom ni bil ugoden, saj je določil, daje zasavski derbi na sporedu šele v zadnjem jesenskem kolu. Zgodilo se je tisto, kar so mnogi že poleti napovedovali - derbije minil na zasneženem igrišču.
Na takšnem so se bolje znašli gostje in se povsem zasluženo domov vrnili s polnim izkupičkom. V prvem polčasu je imel premoč Rudar, toda streli Bala-giča, Jesiha in Sotenška niso zadeli cilja.
Gostujoči igralci so povsem izpolnili taktične zamisli »zvitega lisjaka« Vinka Ž ib reta. Igrali so bolj zaprto ter poizkušali z dolgimi podajami zaposliti odlična napadalca Z lak a in Petrušiča.
V	19. minuti je Toni Buovski z natančnim prostim strelom s 30 m premagal
domačega vrataija Mudriniča. Izkazalo se je, da je ta zadetek odločil derbi. V drugem polčasu je visok ritem nekoliko popustil. Igraje v glavnem potekala med obema kazenskima prostoroma.
Lepše priložnosti so imeli gostje, vendar Žlak, Petrušič in Hadžič iz ugodnih položajev niso zadeli. Rudar je vztrgjal z akcijami po sredini, prav tam pa je bila zagorska obramba najbolj čvrsta.
Domači trener Milan Ocvirk je z menjavami skušal preobrniti rezultat, toda moštvo Zagorja Elektroelementa je še naprej igralo disciplinirano in obdržalo zmago.
Sodnik Darko Jamšek iz Maribora je odlično opravil nalogo. Igralci Rudarja mu sicer zamerijo, da po dvoboju Jesiha in Grešaka štiri minute pred koncem ni dosodil naystrozje kazni, toda mož v črnem je bil blizu dogodka in je le odmahnil z roko.
Derbi si je ogledalo približno 1500 gledalcev. Bolj zadovoljni so bili seveda pristaši gostujočega moštva, predvsem najglasnejši »Crazy boysi«, ki se bodo kmalu preimenovali v »Knape«.
Pomembno je, da je srečanje minilo v prijetnem, športnem ozračju, tako da si vsi pravi športni navdušenci brez dvoma želimo še več takšnih nastopov.
Sašo Fabjan
Karateisti se ne dajo
Na prvem delu tradicionalnega karate turnirja Trbovlje 91 so se karateisti trboveljskega kluba TIKA med vsemi najbolje odrezali. Pokale je dobilo kar pet domačih tekmovalcev. Kot vse kaže, so Trboveljčani v katah najmočnejši v pionirski konkurenci, kjer je Peter Zore osvojil prvo mesto, Miha Kovačič pa je po spodrsljaju prav na koncu pristal na tretjem mestu. V absolutni konkurenci je bil edini domači predstavnik Borut Markošek uvrščen na drugo mesto. Alja Pergarje v konkurenci kadetiry zasedla tretje mesto, Maja Kostapjevič pa se je pri pionirkah povzpela še mesto višje. Maloštevilno občinstvo je lahko videlo še nekaj lepih in zanimivih demonstracij borilnih veščin. S celostno podobo demonstracije so navdušili kadeti iz Tacna, videli pa smo lahko tudi razbijanje strešnih opek.	B.K.
Univerzitetno prvenstvo v plavanju
Zasavski študentje so se tudi letos udeležili Univerzitetnega prvenstva v plavanju. Najbolje se je tokrat odrezal Tomaž Jazbec, ki je že dmgič zapovrstjo osvojil naslov prvaka univerze v disciplini 50 metrov hrbtno. Barbara Kmetič in Franko Jesenšek sta se letos prvič udeležila tega tekmovanja, Barbara Kus pa je naslov prvakinje univerze na 50 metrov kravl, ki ga je osvojila na prejšnjem prvenstvu, morala prepustiti boljšim.
B.K.
Kondorjeva gnezda®
Po uspešnem vzponu na Artesonr^ju sva si s Frenkom v Huarazu privoščila par dni počitka, potem pa krenila proti naj lepši gori na svetu - Alpamayo. A tokrat nama vreme ni bilo naklonjeno in tridnevni treking se je končal v baznem taboru pod goro, katere
Odpravo so omogočili:
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, Rudnik Hrastnik, Gostinsko podjetje Jelka, Boutique Jockey, EMENS d.o.o., Železnina Kozole Dol pri Hrastniku, Zidarstvo in tesarstvo Pajnkihar, EMMA d.o.o., STP Blagovnica Hrastnik, PD Dol pri Hrastniku, Elektromehanika Stane Abram, Bistro Čar, Optika Milena Vozelj in Trgovina Abeceda.
deževne oblake so predirale le neizpolnjene želje.
Iz Huaraza sva se vrnila v Limo, kjer sva bila nek^j dni gosta tam živečega Hrastničana Frarya Selana. Prav po njegovi zaslugi sva videla dobršen del glavnega mesta, ki bi nama sicer ostal neznan, njegovi ženi Blanci pa se imava zahvaliti, da sva poskusila marsikatero kulinarično specialiteto, značilno za tamkajšnji jedilnik. Iz Lime sva krenila proti jugu in po 40 urah vožnje z avtobusom, ko sva že mislila, da bova dobila hemeroide, le prispela v Cuzco, nekdanjo prestolnico inkovskega kraljestva. Po treh urah vožnje z vlakom sva se končno spustila na pot po Camino Inča. To je stara inkovska pot, ki jo običajno prehodijo v treh do štirih dneh, midva pa, aklimatizirana in nabita s kondicijo, sva njene strmine in prelaze, visoke tudi preko 4000 m, skoraj preletela in drugi dan zvečer že zagledala sveto mesto Machu Picchu. Mesto je bilo zgrgjeno v začetku 15. stoletja, celih tristo let, vso do odkritja leta 1911, pa je izumrlo samevalo, skrito v objemu džungle. Neverjetno natančna arhitek-
Princesina palača v Machu Picchu.
tura presenetljivo ohraryenih zgradb človeku vzamejo vse besede. Tu še diha inkovski duh, med kamnitimi bloki se še sprehaja bog sonca - Inti in oživlja podobe izpred stoletij.
Pravijo, da kdor ni bil v Machu Picchu, ni bil v Peruju. Tu, sredi skrivnostnega pragozda se duša napolni z drugačnimi razsežnostmi in če si pustil delček svojega srca še v ledenih strminah Cordillere Blance, si konec koncev moraš priznati, da se ti je utrnila drobna iskrica pobožne želje, ki bo za kdove koliko časa zopet utonila v tvojih sanjah, (konec)
Jože Razpotnik
Aufbiks
Pesti po Zasavju še kar pojejo. Ljudje mahajosem ter tja, če pa se vmes nastavi kakšen pripraven gobček, je seveda ogery v strehi. Pred novim letom se tudi kozarčki ne štejejo preveč veslo, zato prihaja do nesrečnih slučajev seveda pogosteje.
Mladenič je 16. novembra zvečer obležal pred stavbo na Lobu 3 v Hrastniku. Miličniki so po pregledu spoznali, da so ga izmučili maligani. Pravzaprav seje mladi mož z alkoholom malce zastrupil. O mijavkanju naslednji dan miličniki niso zbirali podatkov.
Davkarji bodo očitno čedalje bo(j ogroženi. Kako tudi ne, saj pobirajo davke z levo in desno, mendarnaj bi kmalu na davčnih zaposlili še neluy storok, da bodo proračunsko malhko napolnili tako, kot je treba. Gospodom davkoplačevalcem seveda prekipi. Tako seje 39 letni Zagorjan K.V. 28. novembra spravil nad uslužbenca zagorske davčne uprave M.B. tako krepko (kar udaril gaje), da se je uslužbenec poslužil pištole iz omare. Uslužbenca, ali napadalca, kakor se vzame, je rešila miličniška patrulja. Gorje nam, če bodo davke pričeli pobirati s pištolami.
Poleno je bilo krivo, daje mladeniču pritekla kri. Nič ne bi bilo narobe, če ne bi polena vihtela dva Zagorjana, ki sta se 5. decembra zvečer na Cesti 9. avgusta sprevila na mladoletnika. Zadevo je pryavil osveščen občan in policaji so spet imeli delo.
Malo po trinajsti je 6. decembra natakarici Fontane v Trbov(jah prekipelo. Ženska ve, da Steklarna v 11 rast niku še nima urejenih skladišč in je s kozarci bo(j križ, pa ni več zdržala razbyaiya, ki gaje v lokalu nazorno demonstriral 21-letni V.B., okajen čez vso pyansko mero. Ljudje v plavem so se izkazali kot (jubileji steklenine in ohladili steklom rzeca.
Neznana ženska je 12. decembra obvestila policijo, da se ravsiyo pri domu upokojencev v Trbovljah. Organi so v hitri akeyi ugotovili, da so se močno stepli neznanci in B.R. iz Trbovelj. Očitno jo je najslabše odnesel prav prej omeryeni, saj je edino on počakal na roko pravice. Na policyi sedaj ugibajo, če imtyo upokojenci še vedno tako hitre noge, da zbežyo pred policyo, ali pa so bili pretepači morda le kaj bo (j rosnih leL
* V
Promet
V letošnjem letuje za desetino manj prometnih nesreč na zasavskih cestah, kot lani. Žal so tudi letos izgubili življenje na cesti štirje ljudje, tako kot v letu 1990. Precej pa je bilo tudi polomljenih in poškodovanih. Da o pomečkani pločevini ne govorimo.
21. novembra ob 22. uri je 21 -letni K.D. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil po regionalni vzporedni cesti v Trbovljah proti Trgu revolucije, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti zadel pešca B.R. iz Trbovelj. Pešec je bil v prometni nezgodi hudo telesno poškodovan. 27. novembra ob 15.35 uri je Ž.S., stara 47 let, vozila kolo z motorjem po regionalni cesti iz Čeč vHrastnik. V bližini kamnoloma Boben je za radi vožnje preblizu desnemu robu ceste zapeljala v hrib in se prevrnila nazaj na cesto, kjer je obležala hudo poškodovana.1. decembra ob 2.40 uri je 30-letni T.M. iz Hrastnika
V petek, 13., .so po zasavski cesti peljali 38 ton težak tovor. Posebni prevoz, je opravila firma Transing iz Ljubljane. Prevzeli so ga na Šentilju, potem so ga pedali preko Maribora v Celje, tu pa pričeli pol "okrog rili v varžcl". Kar 21,5 metra dolj, 5,1 (I metra širok in 4 metre visok tovor so tovorili preko Trojan, Zagorja, Hrastnika do ožine pod skalo na cesti Hrastnik - Dol. Tu seje za poldrugo uro zataknilo, potem pa so lahko nadaljevali v Laško, kamor je bil tovor namenjen.
M.P.
Foto: Branko Klančar
vozil osebni avto po regionalni cesti v I Irast-niku. Pri Steklarni 1 lrastnik na Cesti 1. maja mu je nasproti pripeljal neznani voznik s prižganimi lučmi. T.M. je nenadoma zavil desno, kjer je vozilo drselo po pločniku in sc nato prevrnilo na streho. V prometni nezgodi ni bil nihče telesno poškodovan, materialna škoda je okoli 200 tisoč tolarjev. Vzrok: neprilagojena hitrost.
14. decembra okoli 19.30 ure je 64-lelni B.D. iz Trbovelj vozil osebni avto po magistralni cesti od Zagorja proti Trbovljam. Zaradi neprimerne hitrosti ga je začelo zanašati. Kljub zaviranju je trčil v že karam-bolirano vozilo, katerega je po nezgodi, v kateri je bil sam udeležen, pustil Ž.G., star 18 let, iz Zagorja. Le - ta ni ustrezno označil svojega karamboliranega vozila. V prometni nezgodi je nastala materialna škoda za 5 tisoč tolarjev.
Pretepel voznika
Drugega decembra zvečer je mladoletni U.G. s tovarišem peljal po sredi ceste kolo z motorjem. 25-letni M.S. ju z. jugo llorido ni mogel prehiteli. Ko sla mladeniča ustavila, je ustavil in ju opozoril na nevarno vožnjho. U.G. je brcnil v vrata, M.S. pa protestiral. Takrat pa ga je U.G., zbil na tla, mu pomečkal očala in mu preprečil, da bi odpeljal dalje. Iztrgal mu je ključe avtomobila in odpeljal. Zaradi neprimerne hitrosti se je pri letnem kopališču zaletel v betonsko steno in avto dobro uničil. Iz bolnice je zbežal, oškodovancu pa so tudi
morali pomagati v bolnici. Storilec je pri prerivanju M.S. ukradel denarnico s precej denarja, predvsem devizami. Denarnico je zjutraj vrnila mladeničeva mama. V njej ni nič manjkalo. U.G. se bo seveda srečal s sodniki, ovadili so ga za več kaznivih dejanj. Vse skupaj sc je dogajalo v Trbovljah.
Ukradli so rovokopač
V noči iz 4. na 5. december so iz gradbišča v Trgu Franca Fakina odpeljali popolnoma nov rovokopač, ki je prejšnji dan opravil prvi delovni dan. Rovokopač so očitno odpeljali dobro pripravljeni tatovi. Po besedah oško-dovcane firme, SGP Trbovlje, so oškodovani kar za 5,5 milijona tolarjev. Tatove še iščejo.
Spet šverc z boni
RGD Trbovlje je prijavil, da je bilo letos pn njih vnovčenih za prehrano precej več bonov, kot sojih izdali. Min us je znašal več kot 255 tisoč tolarjev. Z raziskavo so kriminalisti ugotovili, da je bone vnovčila delavka RGD V.Z. Žigosalajihjcssvojoštampiljko, uradno pa si je sposodila v firmi. Papir za bone si je rezervirala že vzačetku leta, ko jih je brez težav vzela iz nezaklenjene omare. Kasneje sojih bolje zaščitili. Prijavili so jo za goljufijo in ponarejanje listin, denarje že vrnila, odpovedala pa je tudi službo.
PRVA GENERACIJA PRAVIH POLITIKOV
LDS
LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA
Občinski odbor Zagoije ob Savi 61410 Zagoije ob Savi, Cesta zmage 33
Naj bo Novo 1992. leto uspešno in srečno ....
.naj vam ob letu ne bo treba reči, da je leto, ki je minilo, leto, ki se je izgubilo!
IO LDS Zagorje: predsednik - Matjaž Švagan, sekretar - Andreja KUS,
člani - Sandi GRČAR, Dani KURENT, Andrej LAPORNIK,
Janka BANTAN, Janez SIMONČIČ, Vukašin SOBOT, Miloš URBANUA
vam ponuja nekaj novega
Božička in dedka Mraza si lahko naročite na dom, na novoletno zabavo v podjetju, za popestritev večera v vasem gostinskem lokalu...
Od 20. dO 30. decembra sta vam Zasavčeva Božiček In dedek Mraz na voljo od zgodnjih jutranjih dopoznih večernih ur.
Popestrila bosta vašo zabavo, razvedrila otroke, razdelila darila in vsem zaželela srečno ln zdravo novo leto.
Eden ali drugi, kdor je pač v skladu z vašim dosedanjimi ali Da novimi navadami, bosta s seboj pripeljala tudi harmonikarja, d zna na noge dvigniti staro ali mlado, vsa druščina pa se ahko da tudi fotografirati - v spomin na prvo božično ali novoletno praznovanje v samostojni Sloveniji.
Tako kot letos ne bo nikoli več!
Odložite se in nas pokličite na telefon 61 013 še danes!

nnnm
CENIK
Obisk dedka Mraza ali Božička
-	na domu	500,00 SLT j
-	harmonikar	200,00 SLT [
-	fotografftri barvne fotografije) 300,00 SLT j
Obisk dedka Mraza ali Božička
-	v gost.lokalu, trgovini aH	1000,00 SLT l
manjšem podjetju
-	harmonikar	400,00	SLT
-	fotograf(tri barvne fotografije) 300,00 SLT
Obisk dedka Mraza ali Božička
-	v večjem podjetju	2000,00 SLT	t
-	harmonikar	800,00	SLT
-	fotograf	po dogovoru
Račun za obisk poravnate s položnico j ali neposredno v uredništvu pred obiskom. Neplačanih naročil ne bomo upoštevali.
IZLAKE
OBREZIJA 12 tel.: (0601) 73-532 73-846 fax: (0601) 73-737
ELEKTROPROM
Elektroinstalacije:
jaki in šibki tok strelovodi
terminalizacija - računalniške mreže
Elektronika:
eno in dvostranska tiskana vezja čelne plošče in tastature elektronske naprave
TRGOVINA MIKRO
veleprodaja in maloprodaja
"A-	"	^
*e,	v februarju: glasbena
0^C	šola Yamaha za syntysajzer
•	Elektroinstalacijski material
•	Električno in strojno orodje
•	Dekorativna svetila, industrijska razsvetljava in žarnice
•	Centralna kurjava, kabli, cisterne, gasilci, radiatorji, avtomatike
•	Akustike - televizorji, glasbeni stolpi, videorekorderji, avtoradio z dobavo in montažo, satelitske antene z dobavo in montažo
in N O V O
YAMAHA
zastopnik
(?I/J
ELEKTROPROM