kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov 10. leto/Številka 34 V Celovcu, dne 21. avgusta 1958 Cena 1.50 šilinga Umetne lune — svetovni atomski kontrolorji Po večmesečnih posvetovanjih se je v Ženevi zaključila mednarodna konferenca atomskih strokovnjakov z vzhoda in zapa-da. Na njej so sodelovali najboljši atomski strokovnjaki Amerike, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije, Kanade, Čehoslo-vaške in Romunije. Konferenca se je vršila pod okriljem Združenih narodov. Posvetovanje je po soglasnih poročilih z obeh strani rodilo dobre uspehe. Znanstveniki se v svojih razgovorih niso pustili rpo-titi po vznemirljivih vesteh, pa najsi je šlo za izkrcanja in vkrcanja na Bližnjem vzhodu, za poročila o ameriških atomskih poskusih v Pacifiškem oceanu ali za vest, da je sovjetska vlada odstopila komunistični Kitajski del svoje zaloge atomskih bomb in raket. Glavni zaključek, do katerega so prišli atomski učenjaki je naslednji: Današnja znanost ima na razpolago aparate, ki omogočajo zabeleženje atomskih poskusov kjerkoli na svetu, na in pod zemljo, v zraku in v vodi. S tem je podan glavni pogoj za uspešno mednarodno atomsko kontrolo, ki šele omogoča ustavitev atomskih poskusov v obeh svetovno-političnih taborih. Znanstveniki v Ženevi so tudi ugotovili, da bi za uresničitev učinkovite kontrole bilo potreba postaviti posebno opremljene opazovalne postaje na gotovih točkah sveta, ki bi s svojimi aparati zajemale vso zemeljsko oblo. Vendar atomska konferenca v Ženevi ni rešila vseh vprašanj mednarodne kontrole. V prvi vrsti niso bili določeni kraji, kjer bi naj te postaje stale, nadalje tudi ne vprašanje ali bi se znanstveniki tujih držav, ki bi delovali na teh postajah, smeli v do-tični deželi svobodno kretati in obiskovati sosednje opazovalne postaje. Nič niso mogli v Ženevi skleniti glede ozemlja Kitajske, kjer bi morale tudi biti opazovalne postaje. Tega vprašanja niso mogli obravnavati zategadelj, ker Kitajska na razgovorih sploh ni bila zastopana. Sedanja komunistična vlada, ki ima v oblasti vso kitajsko kopno ozemlje, ni članica Združenih narodov. Brez dvoma je treba Kitajsko tudi vključiti v kontrolni sistem, kajti sicer bi lahko sovjetska vlada na kitajskem ozemlju nemoteno naprej izvajala atomske' poskuse, medtem ko bi jih drugi ustavili. Izgleda pa, da komunistična Kitajska nima pomislekov glede kontrole, pač pa bi kot proti-uslugo zahtevala sprejem v Združene narode in diplomatsko priznanje s strani Amerike in drugih zapadnih držav. Tako zopet stopajo v ospredje politične ovire. Med najbolj zanimivimi predlogi ženevske konference pa je brez dvoma načrt, da bi izstrelili v vsemirje več umetnih lun, ki bi bile opremljene s posebnimi kontrolnimi aparati in bi registrirale vse morebitne atomske eksplozije v, velikih zračnih višinah. Ameriško posojilo Jugoslaviji Za nove ameriške kredite je zaprosila jugoslovanska vlada, kakor poročajo iz Beograda. Vladi v VVashingtonu je bila predložena nakupna lista blaga, ki bi ga Jugoslavija rada v Združenih državah nabavila. Na njej je strojna oprema za več elektrarn, za veliko aluminijsko tvornico ter za tovarne umetnih gnojil. Jugoslavija o-menjene stroje rabi, ker ji je Sovjetska zveza odpovedala v ta namen že obljubljeno posojilo. Nakup v Združenih državah bi naj sedaj' ,,finansirali” z ,.dolgoročnim” ameriškim posojilom. Istočasno pa je moskovsko uradno glasilo ..Pravda” ostro napadlo jugoslovansko vlado kot češ, da moleduje pri imperialistih za denar. S tem se tudi mi strinjamo! Večni boj Pred nekaj tedni je prišla iz Poljske vest, da je komunistična policija vdrla v samostan očetov pav-lincev na Jasni gori v Čcnstohovi, poljskem narodnem romarskem svetišču, ki je posvečeno Mariji. Tam poljski narod že stoletja časti nebeško Mater v sloviti podobi temnopoltne žene.. Veliki poljski pisatelj Sienkievvicz je v svojih zgodovinskih' romanih, ki so prevedeni v vse važnejše jezike sveta, ovekovečil tudi to svetišče kot simbol poljskega junaštva in odpora proti tujim zavojevalcem v vseh časih, pa naj so to bili Turki, Tatari, Švedi in Nemci. Zato ni čuda, da se tudi sedaj Poljaki zbirajo okrog čenstohovske Marije, kajti danes poljski narod, ki je eden izmed najzvestejših in najbolj gorečih sinov rimske Cerkve, ječi pod oblastjo komunističnih oblastnikov. Razmerje med komunistično vlado in Cerkvijo je v zadnjih letih doživelo precej velikih sprememb. Takoj po koncu vojne so sovjetske vojske na konicah bajonetov „osvobodile” Poljsko in jo podjarmile. Oblast so prevzeli poljski komunisti, povelja so pa prihajala iz Moskve. Do leta 1956 so ostro preganjali Cerkev. Kardinal Višinski in vrsta škofov so.bili odstranjeni s svojih sedežev in vrženi v ječe. Mnoge duhovnike in katoliške laike je zadela ista usoda. Toda brezobzirno izkoriščanje Poljske po sovjetski vladi je tudi v poljskih komunistih rodilo odpor in tako je prišlo do znamenitih dogodkov v oktobru 1956, ko je velika stavka v Lodzu razburkala najširše plasti ljudstva. Na valovih mogočnega ljudskega gibanja je prišel na oblast Gomulka. Ta je sicer komunist, vendar je tudi Poljak in on je hotel predvsem v notranji politiki ubrati nova !>ota. Takrat je za Poljsko nastal trenutek največje nevarnosti, ki je privedel skupaj kardinala rimske Cerkve in komunističnega komisarja. Pod grožnjo navala sovjetskih tankov je nastal sporazum med Cierkvijo in novo Gomulkovo vlado. Takrat je dejal Gomulka: „Upamo, da bo duhovščina podprla državo v interesu celotnega naroda, kajti mi vsi smo pripadniki istega naroda.” — In kardinal je izjavil: »Na srca vsega ljudstva naslavljamo poziv, da store vse za dobrobit države.” Pred tako izraženo voljo vsega poljskega ljudstva je celo N tkita Hruščev začel omahovati in povelje sovjetskim tankom za pohod na Varšavo ni prišlo. Tako je bila preprečena katastrofa in krvoprelitje, kot smo ga prav tiste dni morali gledati na Madžarskem. Nekaj časa sta obe strani na Poljskem držali dane sporazume. Cerkvi je bila res dana nekoliko večja svoboda, v šole so zopet uvedli verouk in bogočastje se je lahko neovirano vršilo. Toda v zadnjem času pa se je nebo odnosov med Cerkvijo in vlado na Poljskem zelo pooblačilo. To iz dveh razlogov. Predvsem je Sovjetska zveza ubrala ostrejšo linijo glede discipline satelitov, med katere Poljska še vedno spada, kljub pridobljeni delni politični samostojnosti. Na njenem ozemlju so še vedno močne sovjetske čete, za vsak slučaj... Poostreni spor 1 Jugoslavijo je tudi Gomulko spravil v velike težave in odnosi z Moskvo so postali precej napeti. V Moskvi mislijo, da je Gomulka šel s svojimi koncesijami predaleč in se pri tem sklicujejo na to, da se javno izražanje' vere na Poljskem nevarno širi, kar je seveda proti namenom komunistov, ki bi radi, ko že ne gre zgrda in takoj, počasi in zlepa uničili vero. Pa tudi med poljskimi komunisti, na katere se Gomulka opira pri svoji vladi, se pojavljajo podobna mnenja. Pod tem dvojnim pritiskom se je začela nova gonja komunističnega tiska proti duhovščini. Se razume, očitki so vedno isti, češ da kardinal Višinski in poljska duhovščina uganjajo politiko ter da so v službi tuje sile — Vatikana. Zelo prebrisan ie — seveda izmišljeni — očitek, da se hoče duhovščina polastiti zaplenjenih zemljišč, ki so nekdaj bila cerkvena last, pa so bila potem razdeljena med kmete. Na te korake je kardinal Višinski odgovoril samo z enim ukrepom: odredil je trimesečne posebne molitve za mir in spravo. Boj med obema silama gre naprej in sega tudi preko poljskih mej, je del ves svet obsegajočega Boja za kraljestvo Kristusovo. In s poljskimi katoličani je on, ki je večni Zmagovalec. Pred kratkim je bila na Dunaju velika mednarodna pevska prireditev, na kateri so sodelovali pevski zbori iz več ducatov držav in več kontinentov. Posebno pohvalo je žel zbor Indijancev iz Amerike. O tej prireditvi je zelo pohvalno pisala tudi dunajska revija »Furche” dne 19. julija. Nekaj tednov nato pa je v tej zvezi priobčila še naslednje pismo: ,,Povabilo inozemskih pevskih društev je pomemben napredek, ki ga je tudi treba pozdraviti. Če pa prireditelji sežejo celo izven Exirope in povabijo neko indijansko pevsko društvo, bi pač ne smeli prezreti povabila na primer kakemu pevskemu društvu koroških Slovencev, ki so ie pogosto doka- zali, da spadajo med dobre izvajalce narodne pesmi in imajo tudi reprezentativne pevske zbore. Ali ne zveni mučno, ako človek bere v tedniku te manjšine, da jim je pri neki podobni prireditvi, ki je pred časom bila v Celovcu, bila odrečena možnost sodelovanja pri petju, kljub temu, da so se bili zato ponudili, in da je sedaj vabilo tudi izostalo? Ali ne govorimo v prazno o zedinjeni Evropi? Gotovo je pot do zedinjene Evrope še dolga, vendar nam je v takih primerih v otipljnd bližini. Želeti je, da bi tudi tukaj popolnoma prodrl pivoboritelj-ski duh Nemca Herderja! S. K., učitelj na Koroškem Radi izrednega zanimanja in uspeha ponovijo Šentjakobčani domačo zgodovinsko igro »MIKLOVA ZALA" v nedeljo, 24. avgusta ob pol osmih zvečer na župnijskem dvorišču v Št. Jakobu. Ob deževnem vremenu prireditev odpade. Vsi prisrčno vabljeni! Gojenke in absolventke gospod, šol!] Romanje na sv. Višarje Zares gremo 23. avg. opoldne z vlakom. Z nami poroma nam vsem znani preč. g. pater Odilo, ki je prišel iz Amerike. S petjem in pridigo nas bo znova navdušil za Marijino češčenje. Pohitite s prijavami, javiti se je treba takoj v gosp. šoli v Št. Rupertu, v Št. Jakobu ali v Mohorjevi pisarni v Celovcu. Oskrbite si potni list, ali pa si dobite na okrajnem glavarstvu (Bezirkshauptmann-schaft) osebni dokument (Personalausweis) Vožnja bo stala iz Celovca približno 30.— šilingov. Vse prijavljene dobite par dni pred odhodom okrožnico z natančnimi navodili. Absolventke in druga dekleta prisrčno vabljene! Zveza absolventk. -KRATKE VESTI — SPODLETEL JE PRVI POLET NA LUNO, ki so ga podvzeli minuli ponedeljek na raketnem oporišču Cap Canave-ral v Ameriki. Raketni sklop, ki je vseboval tri raketne stopnje tipa „Thor” in je tehtal 50 ton, se je po vžigu dvignil v nebo kot je bilo v načrtu, vendar se je že po 77 sekundah, šele v višini 15 km nad zemljo razletel in so drobci razbitin padli v morje približno 16 km vstran od poskusnega oporišča. Raketni sklop je zelo komplicirana stvar, kajti sestoji iz 300.000 sestavnih delov in treba je, da samo en del ne funkcionira, pa gre vse po zlu. Ameriško vojno ministrstvo je napovedalo nove poskuse v kratkem. Angleški časopis „News Chronic-le” pa pod naslovom »častni neuspeh” pripominja, da Amerika prenese javno razglašeni neuspeh in meni, da bo tisti dan, ko bo tudi Sovjetska zveza svoje neuspehe javila svetu, pomenil razveseljiv napredek za človeštvo. VENEZUELA JE USTAVILA VSELJE-VANJE. V tej državi, ki poseduje najbogatejša ležišča petroleja na južnoameriškem kontinentu, je nastala velika brezposelnost. ŽENSKO POLICIJO mislijo uvesti v Italiji, je bilo objavljeno v Rimu. Dne 20. septembra bo namreč stopil v veljavo zakon, ki odreja ukinitev javnih hiš in bo zaradi tega nadzorstvo nad prostitucijo mnogo teže. To je napotilo oblasti k misli, da doslej izključno moško policijo »ojačijo” s pripadnicami »nežnega” spola. PREMOČRTNO ČASTNO ČETO kot je treba, znajo postaviti v Zapadni Nemčiji. To naredijo tako, da pred oddelkom napnejo kot nit tenko, prozorno žico iz umetne snovi. Vojakom ni treba drugega, kot da se s prsi drže te vrvice in tako ostanejo v »vrsti, ki je ravna, kot da bi ustrelil”, tudi pri daljšem čakanju. Zadnjič so ta domislek uporabili pri poslovilni paradi v čast angleškemu maršalu Montgommery-ju, ki je odšel v pokoj. Pri dosednjih paradah še noben inozemski gost te vrvice ni opazil. Je to menda naj večja nemška vojaška skrivnost. NA OBISKU V JUGOSLAVIJI se mudita Mr. Stirling Cole in dr. Karl'Gruber. Prvi je generalni direktor Mednarodnega atomskega urada, ki ima svoj sedež na Dunaju in se peča z mirnodobsko uporabo atomske energije, drugi pa je bivši avstrijski zunanji minister, sedaj p'a zastopnik Avstrije pri atomskem uradu. Na Brionih jih je sprejel podpredsednik jugoslovanske vlade Rankovič. Gosta sta si ogledala jugoslovanske ustanove, ki se bavijo z raziskovanjem atomskih problemov. Politični teden Po svetu ... Pasji dnevi tudi v mednarodni politiki Po razburljivih dogodkih na Bližnjem vzhodu zadnjih tednov, ki so razburkali svet, nastopa sedaj v mednarodni politiki znova mrtvilo. V New Yorku so se sestali delegati 82 držav-članic Združenih narodov, da po naglem postopku obravnavajo krize na Bližnjem vzhodu. Na otvoritvenem zasedanju je spregovoril sam predsednik Severnoameriških združenih držav, Eisenhower, toda med njegovimi poslušalci niso bili državni predsedniki ali ministrski šefi glavnih velesil, ampak samo zunanji ministri. Eisenhower je v svojem govoru razvil lep in hvalevreden načrt za ureditev Bližnjega vzhoda in sicer predvsem v gospodarskem pogledu. Bil je to neke vrste ..Marshallov načrt” za Bližnji vzhod, ki bi naj z obsežnimi posojili, povečini iz ameriškega žepa, pripomogel temu delu sveta do gospodarskega napredka ter do zvišanja življenjske ravni prebivalstva. Posamezne točke tega načrta so skrbno izdelane, vidi se, da so pri njegovi sestavi sodelovali strokovnjaki. Vendar ima ta načrt dve šibki točki: Pomoči ne bi dajala Amerika direktno, ampak preko Združenih narodov. Po eni strani je to potrebno, ker si je ameriška zunanja politika v zadnjih letih zapravila velik del simpatij med ljudstvi Bližnjega vzhoda. Po drugi strani bi pa izvršitev tega načrta zahtevala sodelovanje glavnih velesil, ki sede v vodilnem organu Združenih narodov, v Varnostnem svetu. Ker bi levji delež-pri oskrbi posojil imel seveda zapad, bi tudi zasluge pri morebitnem uspehu načrta šle v njegov prid.. To bi pa brez dvoma pomenilo ojačanje zapadnih postojank v tem delu sveta. Da bo komunistični blok z vso njemu lastno bistrostjo privlekel na dan vse možne izgovore ter ta načrt preprečil je jasno. Ta načrt pa zahteva na arabski strani vsaj kolikor toliko zmožno in pošteno upravo, ki je pa seveda nikjer ni. Težave so torej velike, vendar je že nekaj dobrega v tem, da so na zapadu začeli spoznavati jedro zla, ki tare Bližnji vzhod. Sovjetska stališča se spreminjajo Nenadna sprememba moskovske zunanje politike, ko je čez noč pustila pasti vrhunsko konferenco in je na zasedanje Zdru-ženih narodov poslala samo podrejene ministre, ki morejo zgolj poslušati in naprej poročati to kar so slišali, kaže, da v sovjetskem bloku ne vlada edinost glede zunanje politike. V tej zvezi so zanimiva potovanja nekega človeka, ki so ga vsi smatrali že za politično mrtvega — Vjačeslava Molotova, bivšega Stalinovega ministrskega predsednika, ki je na mednarodnih konferencah najraje rekel besedo Nel, tako da se ga je prijelo ime „Mr. Njet.” Sedaj je poslanik v sicer brezpomembni satelitski republiki Zunanji Mongoliji. Vendar je pred kratkim dvakrat obiskal Kitajsko in imel dolge razgovore z vrhovnim kitajskim oblastnikom Mao-Tse Tungom. Nekateri mpnijo, da je Molotov spravil s Hruščevim in mu pripravil pot k Mao-Tse-Tungu. Drugi pa menijo, da je vpliv ..ostrega” ali stalinističnega krila v Moskvi tako narasel, da mora Hruščev spet Molotova bolj upoštevati. Kakor koli že je, pa mora Hruščev upoštevati mnenje Mao-Tse-Tunga. Kot gospodar najbolj, številne države na svetu (okrog 600 milijonov duš) pa Kitajska kljub vsej svoji gospodarski zaostalosti ni navaden satelit. Njeno mnenje morajo v Moskvi poslušati in na tem nič ne spremeni dejstvo, da Rusija na veliko gospodarsko podpira Kitajsko. Je to pomoč, o kateri se lahko reče, da ..dobrotniku” zelo draga pride. Kitajci niso prav nič zadovoljni, da se Sovjetska zveza spušča v politične avanture na Bližnjem in Daljnem vzhodu, kajti menijo, da so Azija in Afrika njena ..vplivna območja”. Po drugi strani pa gospodarske podpore in posojila, ki jih je sovjetska vlada dala Egiptu, Indiji in Afganistanu in drugim afro-azijskim državam, gredo na račun pomoči Kitajske, ki se ustrezno zmanjša. Tako je bilo tudi s sovjetskim posojilom Jugoslaviji in ni bilo slučajno, da so bili prav Kitajci najostrejši napadalci sedanje jugoslovanske vladavine. Mao-Tse-Tung meni, da mora Sovjetska zveza zadrgniti svoj mošnjiček tudi afriškim in azijskim narodom, kajti kljub njihovi sedanji pro-sovjetski politiki so možje, ki sedaj vladajo v Aziji in Afriki, v srcih nasprotniki komunizma. V Egiptu in Siriji je komunistična stranka prepovedana. Za primer navajajo še bolj drastičen primer, namreč Čankajška na Kitajskem. Tega je sovjetska vlada nekaj časa pred drugo svetovno vojno podpirala, potem pa je on v zahvalo s sovjetskim orožjem uprizoril velikanski pokolj komunistov. Mao zahteva, da mora sovjetska vlada postaviti tem državam natančno določene pogoje, ali pa jim podpore ustaviti, kar bi bilo bržkone Kitajcem še najljubše. Vsekakor pod plaščem sovjetsko kitajskega prijateljstva in komunističnega bratstva tlijo nasprotja, ki se utegnejo ob gotovih pogojih razplamteti. Trenutno pa obema pajdašema pač ne kaže jih javno razkazovati, kajti od tega bi imel dobiček samo tretji, to je sedanji njun skupni nasprotnik. ... in pri nas v Avstriji V notranji politiki je vse mirno, kajti mogočni gospodje, ki v njej vedrijo in oblačijo, so še na dopustih. Pač pa ne miruje narava. Kot smo že poročali, je najprej huda ura težko prizadela gornjo Koroško v okolici Millstatta. Nekaj dni nato je sledilo hudo neurje, ki je zelo prizadelo kraje okrog Svinca (Eberstein). Tudi sosednja Štajerska je utrpela hudo škodo zaradi besnenja naravnih sil. Najhuje Murska dolina. Po silovitih nalivih so mali gorski potočki nenadoma narasli v deroče hudournike, prestopili bregove ter odnašali s seboj mostove, hiše, skednje in kašče, razdirali so ceste, ruvali drevesa in preplavljali polja. Pet oseb je izgubilo življenje v razbesnelih vodah, štajerska deželna vlada je ukrenila vse potrebno za prvo pomoč prizadetim krajem. Pri reševalnih delih sta vzorno pomagali zvezna vojska in požarna hramba. Celo promet na Južni železnici je bil za nekaj dni prekinjen, ker je voda na več mestih razdejala progo, drugod' so se pa na tire vsuli veliki zemeljski plazovi. Po nekaj dneh so progo znova očistili in vzpostavili promet. Na nekaterih mestih je voda tako spodjedla temelje proge, da bodo potrebna obširnejša popravila. Celotno škodo cenijo na 100 milijonov šilingov, Zasluženo Leta 1946 je bila še pod trojno tujo vojaško zasedbo Avstrije v Celovcu ustanovljena Liga za Združene narode. Na ustanovitvenem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika odvetnik dr. Sager, za tajnika pa uradni svetnik Eduard P 1 u c h. Ker se je dr. Sager kmalu nato preselil na Dunaj, je bil izvoljen za presednika dv. svetnik H. Colerus-Geldern, ki ustanovo še danes z veliko prizadevnostjo vodi. Ves čas mu je stal kot tajnik ob strani ur. svetnik Pluch, dokler ni bil pred nekaj meseci primoran iz zdravstvenih razlogov to delo oddati mlajšim rokam. V slovo uradnemu svetniku Pluchu je predsedstvo Lige priredilo poseben sprejem za tisk, pri katerem je predsednik, dv. svetnik Colerus-Geldern izročil slavljencu umetniško izdelan kovinski pladenj, Razprodajo državnega premoženja pripravljajo v pristojnih ministrstvih na Dunaju. Lani je prevladalo načelo, da bodo izdali ljudske delnice samo še za nekatera podržavljena podjetja, posebno ker so se socialisti upirali izdaji ljudskih delnic, kajti po njihovem mnenju je to le reprivatizacija po ovinkih -torej razprodaja državnega premoženja. Sedaj pa poročajo iz pisarne državnega tajnika Withalma, da le-ta pripravlja pre-osnovo vrste podržavljenih podjetij v podjetja na ljudske delnice. So to naslednji industrijski obrati: St. Voith-Werke v Stad-lau, „Alpine Chemische” v Kufsteinu, „Chemosan Union” in tovarno razstreliv „Dynamit-Nobel” v St. Lambrechtu na Štajerskem ter tovarno čokolade „Stoll-Werke”. S to razprodajo bo država zopet dobila v roke nekaj denarja, ki ji bo posebno prav prišel, kajti v tekočem obračunskem letu so bili državni dohodki manjši, kot je to predvideval proračun. Zanimivo je, da socialisti, ki so se prej tako odločno upirali ..razprodaji” državnega premoženja, sedaj molče. Prazne državne blagajne so jim pač zaprle sapo. Vendar se tudi v resnih nesocialističnih gospodarskih krogih pojavljajo pomisleki proti takemu načinu pridobivanja denarja. Menijo, da ima ta način nekajkrat že uspeh, vendar trajno s takimi pripomočki ni moč vzdrževati ravnotežja v državnem gospodarstvu. Treba bo poskrbeti za trajne vire dohodkov. Nekateri si obetajo poživitev izvoza od povečanja gospodarske izmenjave s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi sateliti in stavljajo svoja upanja na stike, ki sta jih ob priliki svojega zadnjega obiska v Moskvi navezala državni kancler ing. Raab in podkancler dr. Pittermann. Pri nas na Koroškem smo’ pa zaključili Koroški velesejem, ki je za deset dni bil v ospredju vsega dejanja in nehanja v deželni prestolnici. Obisk velesejma je bil tudi letos zelo dober, posebno zato, ker je padel v velesejm-ski čas še praznik Gospojnice. Razstavljale! so na splošno zadovoljni, ogledalcev je bilo mnogo. Nekateri razstavljala so mogli že kar na velesejmu narediti več ugodnih kupčij. V primeri z minulim letom so nekoliko zaostale kupčije na sektorju kmetijskih strojev. Deloma zato, ker so trgovci zaradi povišanja pristojbin na velesejm-skem razstavišču omejili reklamo, po drugi strani šo pa tudi nekoliko upadle cene lesa prisilile kmete k večjemu premisleku. Sicer so si pa kmetje, prav zaradi ugodnih cen lesa v zadnjih letih, že nabavili precej strojev in je zaradi tega bilo povpraševanje nekoliko manjše. Kot ponavadi je tudi letos neurje obiskalo celovški sejem in ondi podrlo nekaj šotorov ali pa jih vsaj privzdignilo strehe. Hujše škode pa ni utrpel nihče, razen tistih lahkomiselnih obiskovalcev, ki so se v veseličnem parku pustili zapeljati od številnih dobrot in zabav ter potem drugi dan s hudim mačkom v glavi pregledovali prazno denarnico. Sicer pa je velesejem samo enkrat na leto in to se že preboli. priznanje v katerega je vrezan znak Združ. narodov. V svojem odgovoru je urad. svetnik Pluch posegel v zgodovino in prečita! nekaj odlomkov iz zapisnika ustanovitvenega občnega zbora Lige v letu 1946, ko so še bili povsod vidni sledovi vojne. Prav v tistih neurejenih in negotovih časih je misel na svetovno organizacijo, ki bo varovala mir na svetu, dajala ljudem upanje za bodočnost in jih opogumljala k delu za zbližanje med narodi. V tem duhu je bila ustanovljena Liga in na njenem ustanovitvenem občnem zboru je sodeloval tudi višji štud. svetnik dr. Tischler kot zastopnik koroških Slovencev. V naslednjih letih je Liga izvršila pomembno delo v duhu idealov Združenih narodov. Spregovoril je tudi novi tajnik prof. Piuk in razvil program bodočega dela Lige. Pred 50 lefi med koroškimi Slooenoi „Mir”, glasilo koroških Slovencev, z dne 11. januarja 1908, str. 13. „Občni zbor Krščansko socialne zveze za Koroško. — V nedeljo dne 12. t. m. opoldne ob 3. uri se vrši v rokodelskem domu v veliki dvorani občni zbor „Krščansko socialne zveze” za Koroško. Na dnevnem redu bo: 1. določitev udnine posameznih društev. — 2. načrt. delovanja Zveze v prvem letu obstanka: ustanovitev novih društev, prireditev socialnih kurzov, oskrbovanje društev z govorniki in govori. — 3. predlogi. — Vsa društva so pozvana, da se udeleže prevainega sestanka.” SLOVENCI d&ma in p a mehi Odlikovanje rojakov v Chicagu „Cestni ples” je v Ameriki zelo priljubljena prireditev, posebno v velemestih, kjer se stanovalci določene mestne četrti združujejo v posebne soseščin-ske organizacije. Tako je Zveza trgovcev mestnega predela v Chicagu, kjer živi največ Slovencev, tudi organizirala tak ples, na katerem je razdelila odlikovanja posebno zaslužnim članom soseske ter posebno delavnim odbornikom društva. Med odlikovanci so bili naslednji Slovenci: An-thony Darovec, ki si je mnogo prizadeval za olep-šanje naselbine, Albina Novak, glavna tajnica Slovenske ženske zveze, za njeno požrtvovalno delo na karitativnem polju, posebno pa za pomoč, ki jo je nudila novonascljencem, Lillian Duller, ki je prizadevno vodila skavtinje. Zveza trgovcev pa je podelila svoje priznanje Raymondu Ostcrmannu, ki je njen podpredsednik, tajniku dr. Ludrvigu Leskovarju in blagajniku Franku Schonti. f Duhovni svetnik Karl Škulj Ko je župnik dr. Clovis na fari San Martin pri llucnos Airesu (Argentina) v torek dne 22. julija pri večerji opazil, da njegovega stalnega gosta pri mizi, slovenskega duhovnika Karla Škulja, ni, je stopil v njegovo sobo. Ko je odprl vrata, 'je našel č. g. Škulja ležečega z obrazom na tleh. bil je mrtev. Na sebi je imel plašč, kar kaže, da se je odpravljal na pot. Tako je odšel v večnost eden izmed najbolj prizadevnih učencev in sodelavcev pokojnega Janeza Evangelista Kreka, ki so v svoji mladosti postavili temelje krščanskemu delavskemu gibanju med Slovenci in bili prosvctitclji slovenskega kmečkega ljudstva, z zadružništvom so pa izboljšali njegov gospodarski položaj. Pokojni duh. svetnik Karl Škulj se je rodil leta 1883 v Dobrepoljah na Dolenjskem. Po dovršeni srednji šoli je stopil v bogoslovje in bil posvečen za duhovnika. Služboval je najprej po raznih farah svoje ožje domovine Dolenjske, kjer je neumorno ustanavljal zadruge in izobraževalna društva. Ilil je tudi izvoljen za poslanca v državni parlament. Velik pa je bil pokojnik kot karitativni delavec, pri čem se je posebno izkazal za časa vojne. Po vojni se je izselil v Argentino, kjer je bil dušni pastir za Slovence v župniji S. Martin. Tam je začel izdajati mesečno revijo »Slovenska beseda”, ki si je kmalu pridobila mnogo čitatcljev. Pred kratkim je praznoval svoj zlatomašniški jubilej. Neumorno je obiskoval svoje ovčice, jih tolažil, bodril in delil modrc nasvete, bržkone je tudi na dan svoje smrti hotel opraviti kako tako pot. Vsemogočni pa je menil, da se je njegov služabnik dovolj trudil in ga poklical k sebi po plačilo. Slovenec predava na zborovanju asirologov Na zborovanju učenjakov za starodavno zgodovino Orienta v Parizu je sodeloval tudi profesor ljubljanske pravne fakultete dr. Viktor Korošec. Na programu letošnjega zborovanja je bila razprava o epski pesnitvi o Gilgemcšu. Ta je bil vladar v predzgodovinski dobi Sumercev in so njegova dejanja podobna podvigom, kot jih opeva grški pesnik Homer. Pravno tvarino, ki je razvidna iz te pesnitve, je obdelal v posebnem predavanju prof. Korošec. PjMStite M frt- EDER & COa KLAGENFURT, Wiener Gasse 7 Nekaj primerov iz naše bogate izbire: Vozlijasto tkano platno za obL 17.50 prej S 25.—. Rayč za bluze, progast Perlon, vzorčast Satinvvollin 18.60 prej S 26.5G 34.30 prej S 62.— 20. ~ prej S 36.— HIGIENA Mleko je izloček mlečnih žlez v dojkah pri ženskah in v vimenu ali dojkah samic pri sesalcih in služi kot prva prehrana dojenčkom in živalskim mladičem. Ta belkasto-modristasta ali belkasto-ru-menkasta, neprozorna, vodena tekočina vsebuje ma-Sčobo v obliki na drobno razdeljenih kapljic, beljakovino v pretežno previsni raztopini (Schnebe-losung), sladkor in soli pa so popolnoma raztopljeni. Za človeka je dragoceno najprej mleko svoje vrste, to ie materino ali žensko mleko, potem živalsko mleko, to je kravje, kozje in ovčje mleko ter rastlinsko mleko, ki pa v naših krajih ne pride v poštev. Sestava mlečnih vrst je različna. Ravna se po hitrosti rasti vsakokratnega živalskega plemena. Cim hitreje raste mladič, oziroma čim hitreje podvoji po porodu svojo težo, tem več soli in beljakovin vsebuje mleko. Tele podvoji svojo težo že 47 dni po porodu, medtem ko tehta človeški novorojenček šele po petih mesecih dvakrat toliko kot ob porodu. Najbolj počasi raste potomec človeka. Zaradi tega ima žensko mleko samo en in pol odstotka beljakovine in nič celih dva odstoka soli, medtem ko imata kravje in kozje mleko tri do tri in pol odstotkov beljakovine in nič celih sedem do nič celih devet odstotkov soli v enem litru. Kravje in kozje mleko vsebuje nadalje tri do štiri odstotke maščobe in štiri do pet odstotkov sladkorja, medtem ko najdemo v enem litru ženskega mleka tri in pol odstotka maščobe in šest odstotkov sladkorja. V splošnem je v mleku, to je v enem litru, dvanajst in pol odstotkov trdih snovi v obliki maščobe, beljakovin, sladkorja, soli in vitaminov, ostanek, to je sedem in osemdeset in pol odstotkov pa je voda. Množina mleka in količina mlečne tolšče zavisi pri kravah v prvi vrsti od plemena, od njihovega krmljenja in oskrbe. Zadostna in sveža zelena hrana, čistoča živine, izločitev okužene živine, snažni in zračni hlevi zajamčijo najboljše in vitaminov polno mleko. Zaradi suhe krme vsebuje mleko v zimskih mesecih najmanj vitaminov. V tem času manjka posebno antirahitični vitamin D; tako mleko je treba vitaminizirati z obsevanjem, da učinkuje zopet antirahitično, to je proti posledicam angleške bolezni s pomanjkljivim odlaganjem apna v kosteh. Mleko je za dovajanje visokovredne beljakovine (sirnine — Kacsestotf) poleg kruha in krompirja najbolj važna hrana in je polnovreden živež, ki je najbolj poceni. Ako primerjamo cene beljakovin, najdemo, da je mesna beljakovina dva- do trikrat tako draga kot mlečna beljakovina. Ker je mleko že od narave določeno, da hranimo samo z njim mladiča v času najjačje rasti in naj/ivahnejšega presnavljanja, mora vsebovati vsa potrebna hraniva. Mleko je potemtakem najdragocenejši živež, ker vsebuje največ hraniv (Nahrstoffe) v harmoničnem redu. Zaradi tega mora tvoriti mleko tudi važen del v prehrani zdravega človeka. Mleko dobro zaščiti pred skoraj vsemi boleznimi, kar je dokazano z mnogoštevilnimi opazovanji pri ljudeh in na podlagi poskusov pri živalih. Označujejo ga tudi za zaščitno živilo in ga predpisujejo pri dieti vseh obolenj, da bolnik hitreje ozdravi. Mleko učinkuje v telesu različno. Urejuje funkcije želodca in črevesa ter blagodejno vpliva na jetra in kožo. Kako to, da mleko tako ugodno učinkuje? Preiskava je dognala, da se nahajajo v mleku številne MLEKA snovi, maščobe, sladkorne zmesi, beljakovina, vitamini, soli, kremenska kislina, železo, baker, fluor, citronova kislina, obrambne snovi (Absvehrstoffe) in še mnogo drugih. Nekatere teh naštetih snovi najdemo samo v sledovih in so med seboj uravnane po točnih količinah. Čudežna zmes narave! Kdo ne pozna starega pregovora, ki pravi, da vlada bogastvo tam, kjer tečeta meko in med! Bogastvo pa tukaj ne pomeni posestva in denar, ampak najdražjo človeško dobrino — zdravje. Modri Stvarnik je namreč položil v mleko toliko hranilne in zdravilne moči, kot je ne najdemo nikjer drugje v naravi. Mleko, ki ga nam dnevno dobavljajo krave, vsebuje vedno iste snovi, ki menjajo med seboj samo v količinah, kar pa je, kot že rečeno, odvisno od tega, ali se nahaja živina na dobri paši, na planini, na čistem zraku, ali pa se pase na močvirnatem travniku s kislo in grenko travo in stoji večji del v zaduhlem in temnem hlevu. Ker pa je mleko tako idealna hrana in tako koristno zdravilo, moramo z njim tudi pravilno postopati, da sc nam ne pokvari in da ne utrpimo škode. Mleko se namreč lahko kaj hitro pokvari zaradi onesnaženja ali potom bakterij, ki pridejo vanj med molžo in po molži, v kolikor ne prehaja neposredno iz zdravega kravjega vimena v človeško telo. Pridobivanje brezhibnega mleka zahteva čiste, dobro pobeljene in zračne hleve, snažno in zdravo živino, čedno vime in dobro očiščene seske ter zdravo in snažno strežno osobje. To se pravi: čim večjo čistočo že pri molži ter hiter prevoz primemo ohlajenega mleka od dobavitelja do potrošnika. Cim manj časa poteče med dobavo in potrošnjo in čim bolj je mleko ohlajeno, tem manj časa imajo bakterije za razmnoževanje in izpridenjc mleka. Takoj po molži je treba mleko kolikor mogoče ohladiti in ukreniti vse potrebno, da muhe in osta- Do lani je imela vs^ka avstrijska dežela samo svoj deželni sadni izbor. Končno so se strokovnjaki vseh dežel zedinili na manjši skupni državni izbor, kateremu pridajo posamezne dežele krajevni izbor za svoje dežele. V državnem izboru so zajete sorte, ki so prvovrstne kakovosti, lepe oblike in barve, ki ustrezajo vsem izbirčnim potrošnikom, seveda tudi samo, če je sad zdrav in čist. Jasno je, da čim boljša je sorta, tem zahtevnejša je glede podnebja in večinoma tudi glede zemlje in lege. Niso torej vse za vse naše kraje priporočljive. DRŽAVNI IZBOR zajema sledeče jabolčne sorte: Beličnik (weisser Klarapfel) James Grieve, Koksova oranževka (Cox Oran-genrenette), Zlata parmena, Jonatan, Renski krivopecelj (Rheinischer Krummstiel) in Ontario. KOROŠKI IZBOR: Rumeni belfler (Gelber Bellefleur), Starking Delicious, Ka-nadka. Lepi Boskop, Labudska banana (Lavantaler Bananenapfel), Šampanjka li mrčes nima dostopa do namolženega mleka. Nizke temperature zabranijo bakterijam rast, da se. mleko ne skisa. Načelno naj velja za mleko: Cisto namolsti v temeljito umite posode, hitro ohladiti in kolikor mogoče hitro spraviti od dobavitelja k potrošniku ali v mlekarno v nadaljno predelavo. Z mlekom lahko prenašamo tudi bolezenske kali, predvsem bacile tuberkuloze, trebušnega tifusa, bacile griže in povzročitelje Bangove bolezni. Bacili tuberkuloze lahko izvirajo iz vimena jetičnih krav ali od molznikov in molznic, ki bolehajo za odprto pljučno tuberkulozo in nakašljajo mleko med molžo ali pri nadaljnjem delu z mlekom. Prosta prodaja surovega mleka na debelo je brez oblastvenega nadzorstva zaradi tuberkuloznih krav strogo prepovedana, ker je vedno dana nevarnost za okužbo s tuberkulozo. Ce ne vemo točno odkod je mleko, je vedno najbolj primemo, mleko prekuhati, ker z vrenjem zanesljivo zamorimo bacile tuberkuloze in ostale bolezenske povzročitelje. Dojenčkom moramo dajati vedno le prekuhano mleko, ker so za tuberkulozo silno sprejemljivi. Prekuhavanje sicer zmanjša biološko vrednost, ker z njim uničimo učinkovine (Wirkstoffe). Zaradi tega moramo stremeti za tem, da pride na trg mleko, v katerem ni bacilov tuberkuloze, kajti samo tako mleko lahko uživamo brez pomisleka tudi surovo. Nadalje lahko prehajajo v mleko potom bolne živine povzročitelji Bangove bolezni (poimenovanje po danskem zdravniku in živinozdravniku Bern-hardu Banguj. To je neka kužna bolezen krav in svinj, katere glavni znak je, da obolele živali predčasno izvržejo plod. Pri človeku, ki je obolel za Bangovo boleznijo, je značilna visoka vročina, ki traja po cele tedne in mesece. Tudi prenos trebušnega tifusa, paratifusa in griže je mogoč z mlekom, in sicer po bolnih osebah ali po molznikih, ki so bacilonosci; lahko pa tudi po okuženih vodnjakih, iz katerih zajemamo vodo za čiščenje posode za mleko. Kako preprečimo okužbo z ravnokar naštetimi kužnimi boleznimi in kako zajamčimo, da dobijo potrošniki brezhibno, dobro in okusno mleko, pa bomo opisali v posebnem članku. Dr. G. (Champagner Renette) in carjevič Rudolf (Kronprinz Rudolf). Tudi vse omenjene deželne sorte rodijo izvrstno ali dobro namizno sadje. Obnesejo se v vseh predelih dežele. Pridanih je radii tega še nekaj gospodarskih sort, ki niso zahtevne glede podnebja in zemlje. Pri opisu sort pomenijo navedene rimske številke mesec, ko postane sad užitno zrel in mesec v katerem se še zdrži v dobri kleti. Je to seveda samo približen čas, ker sadje 'z višjih leg je pozneje užitno zrelo kot iz toplejših nižjih in se tudi pri istih sortah v kleti dalje drži. Beličnik (VII-VIII). Plod je svetlo rumen, včasih skoraj bel. Najzgodnejše zelo dobro namizno jabolko, drevo skoraj preveč rodovitno in priporočljivo za vse lege, tudi visoke. James Grieve zori konec avgusta, je rodovitno drevo in uspeva v vseh legah. Koksova oranževka (X-II) je izvrstno namizno jabolko, srednje velikosti, prižano De-seUetnico- ofoadte na smel je obhajal Carryl Chessman v jetniški celici št. 2455 kaznilnice v San Quentinu (USA). Kot sedemindvajsetletnemu mladeniču so se zaprla za njim jetniška vrata, kajti obsojen je bil na smrt zaradi zločinstev, med katerimi šo bili umori, ropi in posilstva. Iz zapora je Carryl Chessman začel bitko proti smrtonosni plinsiki celici, ki jo v Ameriki, poleg že znanega električnega stola, uporabljajo za usmrtitve. Chessman najtežjega zločina, posilstva nekega 17-letnega dekleta, nikdar ni priznal. Iz zapora se je potem pritoževal proti obsodbi, obenem pa je čas izkoristil za študij pravnih knjig, latinščine in filozofije. Postal je bolj spreten v sukanju paragrafov kot marsikateri odvetnik. Res mu je uspelo, da je deset let zavlačeval izvršitev smrtne obsodbe. Napisal je poleg tega še štiri izvirne knjige, med katerimi je zgodba njegove življenjske poti z naslovom ,,Celica št. 2455” postala najbolj brana knjiga v Ameriki, njenemu piscu pa je prinesla milijone. Toda svoje milijone bo Chessman mogel uživati samo, ako mu končno uspe izogniti se usodni plinski celici. V kratkem bo Vrhovno sodišče razpravljalo o njegovi zadnji še možni pritožbi. rdeče. Drevo je zelo zahtevno glede lege in zemlje. Ta sorta pri nas tudi cepljena na odpornem deblotvorcu in še cepljena po vejah na' odporno drevo pozebe in pogine. Samo izjemoma se tu in tam obnese. ' Zlata parmena. (X-II). Plod je na sončni strani popolnoma rdeč ali pogosteje črta-nordeč, precej visok, zelo okusen in na trgu priljubljen, vendar zelo občutljiv za škrlup. Drevo je zelo rodovitno, zahteva dobro, enakomerno vlažno zemljo, zadostno gnojenje in škropljenje, ker drugače prinaša samo zakrnel, krastav in razpokan, zgolj za mošt uporaben sad. Drevo mora biti cepljeno na odporen deblotvorec, ker je precej občutljivo za pozebo na lesu. Obrodi sicer nekaj kljub slani, vendar samo pod redkimi omenjenimi pogoji bi se mogla saditi. Jonatan (XII-III). Plod rdeče progast do žiVordeč, srednjedebel, prikupen, izvrstnega okusk. Drevo je odporno za pozebo na lesu in cvetu, zgodaj in obilno rodi in radi tega rast kmalu ponehava. Je za naše kraje zelo priporočljiva sorta, še posebno za naseljence z malimi vrtovi, ker drevo ostane malo. Renski krivopecelj sicer ni izrazito namizno, vendar priljubljeno tržno jabolko. Drevo začne sicer bolj pozno roditi, potem pa obilno in ob zadostnem gnojenju redno. Raste do pozne jeseni in radi tega ga zgodnji sneg rad lomi, v mrzlih legah lahko pozebe na lesu. V splošnem je naj-brže priporočljiv izvzemši visoke lege, kjer bi ga sneg preveč lomil. Krona se močno poveša in ga ne sadimo tam, kjer bi delala povešena krošnja napotje. (Konec prihodnjič)' Izbirajmo za naše kraje primerno sadno drevje FRAN ERJAVEC, Pariz: 202 koroški Slovenci III. del. I Prva tri leta revolucije je preživljal brez posebnih dogodkov deloma pri svojem polku, deloma se pa bavil tudi z načrti, da bi osvobodil Korziko francoske nadoblasti. Ker mu to ni uspelo, se je podal 1. 1792 v Pariz, kamor je prispel, ravno v najhujšem revolucionarnem metežu. On je sicer mrzil sodrgo, vendar se je pridružil montanjardom. Tedanja revolucionarna vlada ga je imenovala za stotnika, ga poslala v južno Francijo in tu mu je uspelo, d:a so revolucionarne čete konec 1. 1793 po njegovih načrtih zavzele protirevolucionarni Toulon ter prepodile angleško mornarico. Vlada ga je za plačilo imenovala za brigadnega generala in tako je štiriindvajsetletnemu mladeniču začela vzhajati njegova blesteča Avezda. Dobil je nalog utrditi južnofrancosko obalo in že tu je zasnoval tudi načrt osvojitve gornje Italije. Po Robespierrovem padcu je ostal tudi on nekaj časa brez posla, a ko so poskušali jeseni 1. 1795 monarhisti vpri-zoriti vstajo, je konvent izročil poveljstvo maloštevilnih vladnih čet mlademu Bonaparteju, ki je dne 5. X. v nekaj urah strl upor ter postal nato pariški vojaški poveljnik. Njegov vojaški genij je zasnoval čisto novo strategijo, zgrajeno na neizčrpnih domislicah, ki jih je znal tudi mojstrsko izvajati. Tak mož, eden najgenialnejših, kar jih pozna svetovna zgodovina, je bil torej dne 2. III. 1796. postavljen, star komaj 27 let, za poveljnika južne (alpske) armade, ki je imela nalogo prodirati skozi gornjo Italijo proti Dunaju. Ta fronta je veljala radi neprestopnih Alp za najtežjo, a razen tega je bila tudi tamošnja armada bolj podobna razcapani in razkrojeni drhali nego urejeni vojski (štela je 38.000 mož). Toda mladi poveljnik je znal hitro vzpostaviti disciplino, nato je pa izdal dnevno povelje, v katerem je dejal: „Vojaki! Brez obleke ste, slabo hrano dobivate.,. Popeljal vas bom v najrodovitnejše ravnine sveta, čakajo vas cvetoče pokrajine in bogate dežele. Tam boste našli časti in bogastva! ...” Njegov načrt je bil izločiti iz boja najprej Piemont, nato zavojevati Lombardijo in zatem korakati proti Dunaju. Svoj drzni vojni pohod je Bonaparte nastopil dne 5. IV. 1796. skozi ozke prelaze obmorskih Alp in jih v petih dneh prekoračil. Blizu meje je naletel na prve avstrijske čete in jih v nekaj urah razpršil, par dni pozneje je pa pri Mondovu in Millesimo potolkel še piemontsko vojsko ter prisilil sardinskega kralja dne 15. V. k miru, s katerim je ta moral odstopiti Savojo in Nico Franciji. Tako je imel opraviti samo še z Avstrijci, katerim sta poveljevala generala Argenteau in Beaulieu (tudi večina slovenskih polkov se je borila tedaj na italijanski fronti). Ti so se umikali ob južnem robu Padske nižine proti reki Pad in se ustavili šele pri mestu Lodi ob reki Adda. Bonaparte jih je zasledoval, zasedel Turin, naložil spotoma še nevtralnima vojvodinama Parmi in Modeni občutno vojno kontribucijo (skuprio so morale tisto leto plačati razne italijanske pokrajine 50 milijonov vojne kontribucije), uklonil Genovo, nato pa zgrabil dne 10. V. Avstrijce in jih v krvavi bitki potolkel. Pet dni zatem so vkorakali Francozi v Milan, kjer so bili triumfalno sprejeti (tu so se oprli seveda na italijanske jakobince); od tu je poslal Bonaparte dele svojih čet, da so zasedle še Livorno, Modeno, Toskano in dele cerkvene države (Bolonjo, Ferraro), tako da je bila konec meseca junija v francoskih rokah že vsa zapadna po- lovica gornje Italije. Toda glavno avstrijsko oporišče je bila Mantova, ena najmočnejših tedanjih evropskih trdnjav in pravi ključ v Avstrijo. Čim se je francoska vojska nekoliko odpočila in preuredila, je krenil zato še proti Mantovi in jo začel oblegati. Seveda se je pa tudi Avstrija dobro zavedala pomena Mantove in je poslala z južnonemŠkega bojišča oblegani trdnjavi hitro na pomoč izkušenega generala Wurm-serja. Bonaparte je poslal proti njemu dva večja oddelka svoje vojske, a Wurmser je porazil oba, tako da je grozila Francozom že resna nevarnost. Tedaj je Bonaparte opustil nadaljnje obleganje Mantove, pohitel s svojo vojsko s spretnimi manevriranji za hrbet VVurmserjevi armadi ter v treh sijajnih bitkah potolkel dele njegove vojske, dne 5. VIII. pa pri Castiglione (južno od Gardskega jezera) še Wurmserja samega. Ta se je pobit umaknil v Mantovo, Avstrija mu je pa hitro poslala na pomoč še armado svojih najboljših polkov pod poveljstvom generala Alvintzyja. Bonaparte je ni pustil, da bi se združila z Wurmserjem, temveč jo je zgrabil ob Adiži pri mestecu Arcole (južnovzhodno od Verone) ter jo v treh dneh krvave bitke (14. — 17. XI.), vkljub temu da je bila v premoči, tako potolkel, da je rabila nad mesec dni, preden se je zopet zbrala. V teh bitkah so pa jako trpele tudi francoske čete in potrebovale daljšega počitka, a Avstrijci so poslali medtem na pomoč lombarski armadi preko Furlanije še novo močno vojsko pod poveljstvom generala Provere. Toda še preden je mogel on doseči Mantovo, je porazil in razpršil Bonaparte v dvodnevni bitki (14. — 15. I. 1797) na visoki planoti Rivo-li (med Verono in Gardskim jezerom) še njega, a dobrih štirinajst dni nato (2. II.) je moral končno kapitulirati z vso svojo posadko še sam Wurmser v Mantovi (v njej se je nahajal tedaj tudi kranjski polk). (Dalje) P * | * S * /\ * N * O * B*R* /\ * N * J * E FRANCE BEVK: ^Z>atič Ubožen kmetski fant pride v mesto, da bi se izučil za trgovskega vajenca. Gospodar je trd, skop. Vajenec ne dobiva plače in ob nedeljah še celo večerje ne. Njegov tovariš Jasi krade; fant se zgraža nad njim, toda nekoč pride v mesto cirkus in .... Bilo je ob času, ko je navadno prihajala cela kolonija ..komedij” v mesto in se naselila na obširnem travniku nasproti glavnemu drevoredu. Pisani šotori, reklama in ljudje so vabili ljudstvo in predvsem mladino, ki se uro za uro ni mogla ločiti iz tesnili ulic med platnenimi hišami iz čudnega krila in smradljivega vonja, čez dan je spala kolonija kot mrtva in oživela šele z mrakom v sijaju luči in steklenih biserov, stisnila množico medse in jo pila. Godba ob vrtiljaku je zoprno škripala, leseni konji z vozovi puške, gugalni čolni so se zibali v velikem loku. Pred zverinjakom se je pačila opica in kazala velike zobe, slike so prikazovale v 'kričečih barvah življenje pragozdov in prerij, izza platna se je glasilo rjovenje. Pred' cirkusom je stal našemljen in pobarvan klovn ? večnim smehom ha licih. Ob panorami je vabil mož kozavega obraza ljudi, naj vstopijo. Strme sem gledal. Ko da se je pol pravljičnega sveta zgnetlo na kup in se ponuja — tu ni knjiga ne slika, tu je življenje — za majhno vstopnino. Ko sem se nekoč preveč približal stopnicam zverinjaka, me je komedijant potegnil za rokav: „Alo, noter! Samo petnajst krajcarjev!” Sram me je bilo. Nisem imel denarja. Vse mi je vrvelo pred očmi, plesalo v živih barvah. Vsi vajenci so govorili pri vodnjaku o tem tako živo, da sem trepetal. Vsak je kaj videl. Celo Jurko je bil v zverinjaku in v cirkusu, oponašati je znal opico in klovna, pačil se je in se lomil... Želja, da bi videl, kaj skriva tisto rjavo platno, je bila od dne do dne bolj goreča. Gospod je bil trd. Zastonj sva čakala z Josijem, da sprevidi, da nama reče sam. Niti zmenil se ni, ko sva omenjala, pripovedovala, kar sva slišala. Josi ga je vprašal: „Ali greva?” ..Pojdita!” je dejal in zrl nepremično skozi okno na trg. Razveselila sva se: „Ali se greva napravljat?” ..Pojdita!” Ko sva se napravila, sva prišla v trgovino: „Zdaj greva.” ..Pojdita!” Spogledala sva se in obstala. „Saj nimava denarja.” „Zakaj pa silita?” Ni se obrnil od okna ves ta čas. Vihal je brke in gledal po trgu. Josi se je postavil v kot in grizel nohte. Jaz sem se smejal. Imel sem navado, da sem se v trenutkih potrtosti in neuspeha vselej smejal. Drugi večer je prosil Josi, če sme k materi. Dovolili so mu. Ko se je vrnil pozno domov, sem že spal. Zbudil me je in pričel pripovedovati o cirkusu s tako živo vnemo in natančnostjo, da sem se čudil. „Ali si bil notri?” „Ne,” je dejal zamolklo in vprl pogled vame. Potem sva molčala. — V soboto zvečer ni bilo Josija doma. Gospod in gospa sta večerjala. Jurko pa je prišel v trgovino in mi povedal, da pojde spet v cirkus. Obraz mu je sijal. „Pojdi še ti!” Bilo mi je grenko, a naredil sem, kakor da mi ni nič. Tisti večer je šla godba iz cirkusa skozi mesto. Naslonil sem čelo na steklo in zrl za njo. Kričeči glasovi so silili v mozeg, mamili srce in možgane. Kaj je notri? To ne more biti brez pomena zame, ne, prav gotovo ne! še Josi je bil v cirkusu, čisto gotovo; kako bi sicer vedel tako natančno? Kje je dobil denar? Morda mu ga je dala mati, prijatelj ... Da bi mi dali vsaj deset vinarjev: „Nd, pelji se na vrtiljaku!” Peljal bi se z otroki in pestunjami na vrtiljaku in pozabil na vse drugo. Moje misli so bile brezupne. Kaj bi bilo, če bi gospodar segel v predal in rekel: „Na!” Saj bi ne pozabil, vse leto bi se trudil, da! Tako pa bo spet prišla nedelja in ves popoldan bom tam samo stal in gledal. Morda me le kdo potegne za rokav in mi reče: „Saj vem, da nimaš denarja. Pojdi zastonj!” Že nekolikokrat sem oprezoval s to neumno, brezupno mislijo. Kaj je tako velikega na tem, da me tako trpinči, tako brezupno trpinči? Mislil sem in trepetal kot v mrzlici. Ko pa je treba odpreti samo predal in vzeti svoje ... Nč, ne svoje, ampak, da ... tistih petnajst... Nič več, ko samo to, v celem letu nič več, v celem življenju nič več... Zdaj ini nikogar tu ... desetico iz leve skledice ... petico iz desne ... tiho... Nekaj je zaropotalo v kuhinji, jaz sem se zavedel, da imam petnajst krajcarjev v roki. Zagomazelo je po meni. Vtaknil sem denar naglo v desni žep, zaprl predal, gospod se je prikazal. „Fant, večerjat!” Hotel sem napraviti še nekaj, neko delo končati, da bi mislil gospod, da sem tudi' prej... Ves zmeden sem bil. „Ali imate mrzlico?” me je vprašala gospa pri večerji. Razlil sem juho. Josi se je medtem vrnil in se smejal. Z levico sem tiščal v žep, da ne bi zvenel denar. Zakaj nisem dal vsakega posebej? Bal sem se pripogniti se, da mi ne bi padel na tla. Ljudem sem se bal pogledati v oči. Delal sem pridno, kakor bi hotel z tle-lom zabrisati vse. Josi je pisal nalogo, jaz sem sedel ob oknu. Tatič! - Naj sem opravičeval v mislih svoje dejanje kakor koli, zaključek je bil vedno ta: tat! Niti v mislih nisem izpregovoril te besede, pred očmi sem imel nejasno predsta1-vo, v srcu strašno čustvo: tat! Zaradi petnajstih krajcarjev! Vrgel bi jih skozi okno, poteptal: tat! Opravičeval sem se. Tisto pa je reklo: vem, vem, vem — a vendar bi ne bil smel. Zdelo se mi je, da vidim mater in očeta: „Povej!” Mati bi mi dala s krvavečim srcem tisti denar, da bi ga položil nazaj v predal. Toda tisto strašno čustvo mi je pelo kot refren: — tat! Vstal bi in nesel denar gospodarju, ki ta hip prešteva skupiček dneva. Morda je zapazil, da manjka vsotica, in misli, vihajoč brke: ..Stražnika bom poklical.” Jaz bi mu jih dal: „Nate! Mislil sem ukrasti, pa nočem. Nate!” Ali ne bi on zardel, pomislil, dal mi še deset krajcarjev povrhu: „Na, pa še v panoramo poglej!” — Ne, ne! Poznam ga! Zavpil bi: „Na pomoč! Tat, tat!” — Stisnil sem se na stolici. Sklenil sem, da položim drugi dan dopoldne denar nazaj v predal. Na vsak način: ni druge poti! Ne grem v zverinjak, ne grem! Drugi dan nisem bil niti trenutek sam v prodajalni. Denarja nisem imel več za u-kradenega, ampak kakor da je prišel pomotoma v moj žep. Denem ga nazaj, srce se oddahne. Gospod je stal ob oknu in gledal po trgu. Z levico sem vzel denar med dva prsta — z desnico sem hotel odpreti predal, položiti tiho vanj ... Prijel sem za ročaj in naglo odmaknil roko. Če se gospod obrne ta hip, ali ne reče lahko, da sem kradel? No, ni se obrnil takrat in denar bi bil lahko že v predalu. Zopet sem prijel za ročaj. Gospod se je obrnil, njegove oči so obvisele na meni. „Kaj delaš? Pobriši prah!” Tako sem stopil opoldne, ko smo zaprli prodajalno, z denarjem v žepu na sončni trg, ki se je blestel ko bela ruta. RADO MURNIK: OCAKARJEV gj\HZL V majhni dolini sredi med debelimi gorami stoje lesene bajte skrite vasice, ki ji je lepo in blagodejno ime Telebanovo. Nerodna in slaba pot vodi v to tiho za-hribje. Leta in leta ni bilo ondukaj nobenega tujca, ne hribolazca, ne kolesarja. Pa tudi Telebanovci ne odhajajo radi z doma. Vsako leto nekajkrat ženo svoje govedo na sejem v oddaljeni trg ali pravzaprav tržič. V tem tržiču si nakupavajo vsake kvatre vse potrebno, česar jim ne moreta dati njiva in gozd. O življenju in napredku modernega sveta nimajo nepokvarjeni hribovci kajpada prav nobenega pojma. Prav tako životarijo kakor njih dedi in pradedi. Mirno in mar-no kmetujejo v svojem gorskem zakotju. Docela nič jim ni do novodobnih pridobitev; z vzorno vzajemnostjo se podpirajo v prastari nepokvarjeni zabitosti in pazijo strogo, da se ne bi kdo izmed njih nalezel naprednih kvantuz in sumnih novotarij. Le enkrat je v to srednjeveško temo posvetil nevaren žarek modernega sonca. Kobacajeva Jera je brzda soparnega jutra od bajte do bajte in povsodi že v veži ali pod kapom stresla nevarno novico: „Očakarjev Janez hoče — v Ljubljano!” Iz vseh koč so lezli in skakali stari in mladi Telebanovci, moški in ženske, in jo u-brali za Kobacajevo Jero, ki je vodila vse krdelo pod lipo na sredi vasice. Tam je u-prla babnica roke ob suhe boke in oznanjala z neznansko visokim glasom: ..Poslušajte, ljudje božji! Tiho, otroci! Očakarjev Janez sili v Ljubljano, tja koder vera peša!” ..Pohujša se v Ljubljani in potem pohuj-ša tudi nas!” je cvilila čenčanova Mica še više. ,,0 vsi svetniki, pomagajte nam!” Žene so ječale, moški so se pridušali, o-troci pa so se brcali in suvali brezskrbno. kakor ne bi pretila Telebanovemu časna in večna poguba. „Odkar stoji svet, ni bilo še nikoli nobenega Telebanovca v Ljubljani,” je kričala Kobacajeva Jera. ..Nikoli ne,” so vpile razburjene babuze, zlasti pa čenčanova Mica. „Noben Telebanovec se ni spozabil tako grdo, da bi zagazil v to nevarno mesto,” je izvajala zgovorna Jera Kobacajeva. ..Previdno smo se držali rodnega kraja in živeli po svoji pameti pošteno in zadovoljno. In nikoli nam ni zmanjkalo ne fižola ne krompirja v oblicah.” »Jera ima prav!” jo je pohvalil čenčanov Miha, ki ji je bil dolžan mernik pšenice. »Jera govori dobro in modro. Jero poslušajmo!” Pohvaljena Jera se je ponosno obliznila in nadaljevala: »Zdaj pa je zmotil enega izmed nas hudobni duh! In prevzel ga je napuh! Očakarjev Janez tišči v Ljubljano. I kaj bi neki tiščal tjakaj, ko lahko ostane doma jn ima vsega dosti, fižola in krompirja! Ves pohujšan se vrne garjeva ovca med nas in okuži vso dolino Telebanovsko!” »Tale Jera pa res dobro govori,” se je o-glasil nanovo čenčanov Miha. »Presneto jo zna lepo zarobiti, primaruha!” Pa tudi drugi so bili zadovoljni z govornico in so ji orglali hvalo naglas. »Zdaj pa jaz takole pravim,” je povzela jezična Jera. »Otroci, nehajte se vendar vsaj za pol urice suvati in pojati, saj je še dolg dan. Očakarjev Janez pa ne sme v Ljubljano!” »Ne sme, ne!” so vpili razdraženi Telebanovci. »Kamnajmo ga! Tako bo vsaj mir!” (Nadaljevanje sledi) JULES VERNE: 39 Potovanje na Barbicane se je bal kakih neumestnih vprašanj, ki bi bila Ardanu neprijetna, zato je hotel skrčiti število poslušalcev na ožji krog svojih privržencev in tovarišev. Pa bi bil laže zajezil slapove Niagare. Zato je moral svojo namero opustiti in izpostaviti svojega novega prijatelja morebitnim nevšečnostim velikega javnega zborovanja. Nova dvorana mestne borze se je kljub svojim velikanskim dimenzijam izkazala za premajhno, kajti zborovanja so se udeležile neznanske množice. Zanje so izbrali široko planjavo zunaj mesta; v nekaj urah so jo zavarovali proti sončnim žarkom, ladje v pristanišču, ki so bile dobro založene z jadri, vrvmi, jambori in drogovi, so dobavile vse potrebne pripomočke za zgradnjo velikanskega šotora. Kmalu je zagrnilo apnenčasto prerijo neizmerno platneno nebo in jo obvarovalo pekoče dnevne vročine. Tam se je zbralo 300.000 ljudi, ki so vztrajali v dušečem ozračju več ur in pričakovali Francoza. Ocl te množice gledalcev je ena tretjina še nekaj videla in slišala; druga tretjina je za silo videla na oder, slišala pa že ni več; tretja pa ni ničesar videla ne slišala. Pa ni zato nič manj navdušeno ploskala. Ob treh se je pojavil Michel Ardan v družbi vodilnih članov »Topniškega kluba”. Z desno roko je držal pod pazduho predsednika Barbicana, z levo pa J. T. Ma-stona, ki je žarel še bolj kakor opoldansko sonce, svetil pa se je skoraj ravno tako. Ardan je zlezel na oder, od koder mu je pogled zajel morje črnih klobukov. Videti ni bil prav nič v zadregi; zavzel ni nobene prisiljene drže; vedel se je čisto po domače, veselo in prijazno. Burnim živio klicem je prijazno odzdravil; nato je z roko prosil za tišino in spregovoril v gladki angleščini tele besede: — Gospodje, je dejal, čeprav je zelo vroče, vas prosim za malo potrpljenja, da vam dam nekaj pojasnil o svojem načrtu, ki vas nemara zanima. Nisem niti govornik niti učenjak in nisem nameraval javno govoriti; toda moj prijatelj Barbicane mi je dejal, da bi vam bilo to všeč in zato vam prav rad ustrežem. Zato me poslušajte z vsemi C00.000 ušesi in mi oprostite jezikovne napake. Ta preprosti uvod je zborovalcem močno ugajal in prostrano planjavo je zajel neizmeren val zadovoljnega šepetanja in mrmranja. — Gospodje, je dejal — pritrjujete in ugovarjate mi lahko po mili volji. To drži; zdaj pa nadaljujem.. Predvsem ne pozabi- te, da imate opraviti z nevednežem, ki pa gre v svoji nevednosti tako daleč, da niti o težavah noče nič slišati. Zato se mi je zdelo čisto preprosto) .naravno in lahko sesti v kroglo in odpotovati na luno. To potovanje bi bilo treba prej ali slej tako opraviti; prevozno sredstvo pa je odvisno samo od stopnje napredka. Člbvek je začel najprej potovati po vseh štirih, nato pokonci, potem zapovrstjo na cizi, v vozu, kočiji, poštnem vozu in vlaku; no, in vozilo bodočnosti je pa krogla — saj so pravzaprav tudi planeti nekakšni izstrelki, navadne topovske kfogle, ki jih je zalučala roka Stvarnika. Pa vrnimo se k svojemu vozilu. Nekateri med vami, gospodje, so najbrž mislili, da bo njegova začetna hitrost pretirano velika; pa ni tako; vsa nebesna telesa ga v hitrosti prekašajo in celo zemlja nas trikrat hitreje suče okrog sonca. Navedel bom nekaj primerov. Prosim vas samo, da se smem izražati v francoskih miljah, kajti ameriških mer ne poznam dobro in se bojim, da bi se v računih zmotil. Ta prošnja se je zdela poslušalcem čisto naravna in ni naletela na noben ugovor. Govornik je nadaljeval: — Takele, gospodje, so hitrosti različnih planetov. Priznati moram, da kljub svoji nevednosti te astronomske podrobnosti natančno poznam; čez dve minuti boste pa vi že ravno tako »učeni” kakor jaz. Vedite torej, da prepotuje Neptun v eni uri približno 19.500, Uran 24.000, Saturn 35.000, Jupiter 47.000, Mars 98.000, Zemlja 107.000, Venera 126.000 in Merkur 172.000 kilometrov.1 Nekateri kometi preletijo v prisončju 1,400.000 milj na uro! Mr pa bomo pravi pohajkovalci, ki se jim nič ne mudi, kajti naša hitrost ne bo presegala 9.900 milj na uro in se bo vidno manjšala. Zato vas vprašam, če se je temu treba res kaj čuditi; ali ni čisto jasno, da bodo nekega dne to hitrost prekosile večje hitrosti, ki bodo najbrž izvirale iz. svetlobe ali, elektrike? Podoba je bila, da o tej Ardanovi trditvi nihče ni dvomil. t — Dragi poslušalci, je povzel, po mnenju nekaterih omenjenih duhov — ne mpreiji jim reči drugače — bo človeštvo na vekomaj zaprto v svojem »Popiliusovem krogu”,- ki ga ne bo nikdar prekoračilo in bo obsojeno na životarjenje tu na zemlji, ne da bi moglo kdaj poleteti v planetni prostor! Pa ne bo tako. Na luno, planete in zvezde se bodo ljudje vozili ravno tako, kakor se vozijo danes iz Liverpola v Nevv York: z lahkoto, hitro in varno in atmosfer-no morje bodo kmalu ravno tako prevozili kakor morja na luni. Razdalja je samo relativen pojem, ki ga bomo navsezadnje zmanjšali na ničlo. (Dalje prihodnjič) ŠT. ILJ Dne 9. junija t. 1. smo ob veliki udeležbi faranov položili k zadnjemu počitku pd. Andrejevo Nanijo Podjerbergam (Ano Kovačič). Rajna je po smrti staršev vodila oz. pomagala voditi gospodinjstvo svojemu bratu Franceju Kovačiču, ki se je pred par leti pri strojnem delu smrtno ponesrečil. Ta je zapustil tri sinove v šolski starosti.' Njih vzgojo je prevzela v glavnem raj--'' na, ker je imela vdova — mati otrok — pri vodstvu lepo urejenega mizarskega obrata precej opravka. Rajna Nanej je bila zelo nadarjena, verna in narodno zavedna ter je gledala, da bi ostal Andrejev rod še naprej tako zvest Bogu in narodu. Radi tega je bil že rajni brat, ko je služil v zadnji vojski Hitler-ju v Franciji, klican pred vojno sodišče, a je bil vsled pomanjkanja dokazov. oproščen. Na Andrejevem domu je zra-stel in se odtod šolal prezgodaj umrli nadučitelj Pavlej Košier ter njegova hčerka vum naMmkem Reni omožena z dr. Grafenauerjem, primarijem v Klosterneuburgu. Kot dobra govornica se je upala nastopiti rajna tudi javno. Tako se je pri pogrebu 1. 1948 župnika Haneja Maierhofer-ja kot soseda in bivša družica pri njegovi novi maši poslovila od njega v lepih besedah. Pisala je tudi v naše liste. Bodi izrečeno s tem njeni sestri, svakinji in trem fantom, s katerimi je živela v najlepšem soglasju, naše prisrčno sožalje! Rajna pa naj najde po trudapolnem delu zasluženi mir in božje plačilo. Fantje se pogovarjajo Neko poletno nedeljo se srečajo v neki gostilni v Rožni dolini Hanzej, Jozej in Franci. Iz njih razgovora sklepam, da *je bil Hanzej iz šentjakobske okolice, Jozej tudi nekje tam, Franci je pa prišel iz Podjune. Zdi se, da so bili že stari prijatelji in da je bil' ta sestanek dogovorjen. Četudi medseboj precej oddaljeni, jim tako srečanje ne dela težav, saj so vsi motorizirani: dva z mopedom, eden z motorjem. Vsi dobro razpoloženi si imajo dosti povedati. Drug drugega sprašujejo, kako mu kaj gre doma. Iz obrazov jim lahko bereš, da so doma zadovoljni, čeravno Franci nekoliko potoži, da oče o strojih pri gospodarstvu noče dosti slišati, češ, da so predragi, pa saj je dosedaj tudi šlo brez strojev. Hanzej pa ga tolaži, češ tudi njemu se je nekaj časa tako godilo, čisto razumljivo, saj je bilo dovolj delovnih moči pri hiši. Kar na hitro so se pa razmere v družini spremenile: Brat je moral k vojakom, sestra se je poročila in navrh je še mama precej hudo zbolela. Posestvo meri, pripoveduje Hanzej, približno 20 ha orne zemlje. Tako sva sredi naj-hujšega dela ostala z očetom sama za delo. f edaj mi pa alej sam reče: Hanzej, sedaj pa vidim, da bomo morali takoj kupiti nekaj strojev, sicer dela ne bova zmogla. Pa sva koj drugi dan šla v Celovec in naročila mali traktor z kosilnico in plugom na hidrau-liko. Oče je bil vesel, da sem imel že „Fuh-rerschein”, ker sem naredil izpit za traktor, ko sem obiskoval zimski tečaj na Kmetijski šoli v Tinjah, pripoveduje Hanzej. To so torej bili kmečki fantje, ki so se skupaj šolali na Kmetijski šoli v Tinjah. Potem pa Hanzej nadaljuje: Veš, od tistega časa si pa oče pusti marsikaj, kar sem se naučil v Kmetijski šoli, dopovedati od mene, Tako imava sedaj oba jaz in oče večje veselje do gospodarstva. Nato Jozej pripoveduje, ka-ko je ateju na vse načine dokazoval, da mo-rajo najprej gnojišče urediti. Gnojišče je ležalo na južni strani, kar je napačno, gnoj neurejeno razmetan in gnojnica je odtekala v bližnji potok. Jozej pravi: Imamo 12 ha orne. zemlje na ravnini, še dobra zem- lja, pa vendar smo imeli komaj po pet krav in po tri teleta, ker pač ni bilo dovolj krme. Sedaj, odkar imamo gnojišče in gnojno jamo urejeno, imamo 8 krav in po 4 teleta, je pač več gnoja na razpolago. Če ne bi bil v šoli, nadaljuje Jozej, nič drugega se naučil, kakor to, da je za uspeh na kmetiji najvažnejša potreba ureditev gnojišča in gnojne jame, se je šola bogato poplačala. Toda če pomislim, koliko sem pridobil tudi na splošni izobrazbi in oliki, potem pač vidim, da je nas vseh fantov, ki smo obiskovali Kmetijsko šolo v Tinjah, sveta dolžnost, da čim več kmečkih fantov spravimo v Kmetijsko šolo v Tinjah. Da, res je tako, sta pritrjevala oba prijatelja. Obujali so še lepe spomine na Tinje, katere profesorje so imeli rajši, kako so jim ob dobri kuhinji hlače postajale pretesne, kako so se v prostem času zabavali z raznimi igrami, zlasti pa, kako je bilo veselo, če so po večerji stopili fantje na vasi v krog in prepevali domače narodne pesmi: „Po zimi pa rožice ne cveto”, ali ,.Dekle je po vodo šlo”, ali „Moja dekle je še mlada, haha” in še mnogo drugih. Začelo se je mračiti, vsi so hitro plačali kozarec piva, bili so pri pijači res skromni, v veselem razpoloženju se poslovili, saj je Franci imel pred seboj še dolgo pot v Podjuno, faz pa, ki sem bil tih prisluškovalec tega fantovskega razgovora in kot kmet, ki o kmetijstvu tudi nekaj razumem, sem z veseljem napisal ta razgovor, ki bi naj zbudil še kakšnemu kmečkemu fantu veselje do večje kmetijske izobrazbe. Slovenski koroški kmet Kmetijska gospodarska šola v Tinjah" bo začela s poukom prve dni novembra in bo frajala do konca marca. Prijavite se limprej ustno ali pismeno na naslov: Bauerlicher Bildungshof, Tainach. Tam dobite tudi vsa pojasnila ! mimmmiimiHimiimmiiimimmmimimiiiimiiimimmmiiimii MEDGORJE — RADIŠE — PODGRAD (Veličastno skupno romanje treh župni] v Marijino Celje) Pod vodstvom naših dušnih pastirjev smo z tremi velikimi omnibusi zapustili v soboto 1 (i. avgusta zjutraj naše župnije ter se odpeljali na štajersko. Vzhajajoče sonce nas je pozdravljajo, l^o smo dospeli na pre-az Pack, kjer se nam je nudil res veličasten razgled v lepem jutru. Po kratkem odmo-jn smo nadaljevali naše romanje v Gradec k Marijini božji poti - Maria Trost. Z novim romarskim križem smo v dolgi pro-lesiji šli po stopnicah v Marijino cerkev. ri sv' maši, ki jo je daroval preč. g. Jank, smo prepevali Marijine pesmi pod vodstvom g. prof. dr. Cigana. Pri drugi sveti maši pa smo molili sv. rožni venec. Lepo je bilo najbolj to, da smo lahko vsi med tema dvema svetima mašama opravili sv. spoved in se tako lepo pripravili za nadaljnje romanje. Po kratkem okrepčilu smo si se ogledali z gradu mesto Gradec, nato pa sm° nadaljevali pot. Med potjo smo videli veliko razdejanje, ki ga je naredilo zadnje neurje s poplavami in naplavljenim lesom 111 zemljo. Že proti večeru smo zagledali Marijino ^'eIje. Ko smo odložili prtljago, smo si ogledali Marijino božjepotno cerkev. Db pol 9. uri smo se zbrali pri spome-•liku patra Abela, kjer nas je rektor bazi- ročilo v Lurdu in Fatimi. Med sveto mašo pa je naša pesem in skupna molitev dvigala našega duha pred milostnim oltarjem, kjer smo molili po naših osebnih in skupnih namenih. Za slovo smo še zapeli poslovilno Marijino pesem, „Vse prepeva, se ra-duje. . .” Po sveti naši pa smo se pred Baziliko slikali z rektorjem bazilike. Par ur pozneje smo že zapuščali Marijino mesto in se odpeljali proti domu. V poznih večernih urah smo se srečno vrnili na naše domove. Vsakdo izmed nas je na tefn romanju doživel veliko, saj je bilo vse romanje lepo organizirano, tako po potu kot tudi v Gradcu in v Marijinem Celju, za kar se vodstvu romanja vsi romarji lepo zahvaljujemo. V naših treh župnijah še posebno častimo Mater božjo. Letos smo že imeli na zadnjo nedeljo v aprilu slovesni sprejem Fatimske Kraljice in jo skupno vse tri fa-nika Zechnerja v Podgrad, kjer je sedaj Marijino češčenje. Na Radišah že četrto leto častimo Marijo tako, da imamo vsakega trinajstega dne v mesecu večerno sv. mašo na čast Fatimski Kraljici. V Medgorjah smo pa letos dobili Lurško Marijo, ki jo na velikem oltarju Častimo in smo se zlasti za to romanje lepo pripravljali z devetdnev-nico, ki je bila vsaki dan številno obiskana. Vsem ni mogoče poromati v Lurd v tem jubilejnem letu, zato smo naredili skupno romanje na našo največjo Marijino božjo pot v Avstriji, da tako vse tri fare skupno počastimo nebeško Kraljico, ter jo prosimo njenega materinskega varstva za naše družine in naše župnije. Lepi * LIBUCE časi naših žegnanj se bodo kmalu like preč. g. p. Beda postavil na čelo večerne procesije z gorečimi svečami. Na prvem mestu je bil naš romarski križ iz Med-gorij, za njim pa možje in fantje naših treh fara, za njimi pa dekleta in matere. Med procesijo je po Marijinem Celju mogočno odmevalo naše petje »Marija, pomagaj nam sleherni čas...” Veličastno večerno procesijo je vodil v spremstvu duhovščine in ministrantov iz naših treh fara preč. g. Cvetko, medgorski gospod. Ko je procesija, v kateri je bilo več tisoč romarjev, dospela v cerkev, smo pod vodstvom preč. g. dr. Cigana pred milostnim oltarjem zapeli skupno pesem „Ti, o Marija...” Nato je v nabito polni cerkvi spregovoril rektor bazilike preč. g. p. Beda in pozdravil v slovenskem jeziku vse naše romarje, po slovenskem govoru je nadaljeval svojo pridigo v nemškem jeziku ter posebno poudaril vso grozo trpljenja, ki ga doživlja sveta Cerkev v zadnjem stoletju v preganjanju. Po končani pridigi so naši romarji zapeli skupno „Veš o Marija”, nato je g. Cvetko podelil vsem v cerkvi sv. blagoslov. Po blagoslovu pa je zažarela v lepi razsvetljavi vsa notranjost bazilike. V nedeljo zjutraj smo pred osmo uro zopet v procesiji med molitvijo prišli v baziliko, kjer smo imeli pri milostnem oltarju sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Sveto mašo je daroval preč. g. prof. dr. Cigan in nam v lepem govoru razložil Marijino spo- poslovili. Kdaj že je v našem Šentjurju pokalo na gričku, da je marsikoga zaneslo mimo cerkve kar na plesišče pri Šrbosu. Sonce je bilo takrat silno prijazno. Potem smo hiteli v sončno Šmarjeto na »češnjevo žeg-nanje”. Mak pa ni cvetel tam kot prejšnja leta. Sicer pa vse po starem običaju. V Dob in na Humec smo tudi šli. V Dobu je stolpič migal, tako so zvonili. Na Humcu pa so zvonove šele pričakovali, še v Zgornje Libuče bomo v kratkem pohiteli, da pospremimo Boga v svetli monštranci po zeleni poti med travnike in njive — potem je pred nami samo še pliberški »jarmak” in njegov ropot. Spodnjelibuško žegnanje pa smo opravljali na Lovrenčevo nedeljo prav slovesno. Dolga procesija je korakala med še strumno stoječimi novomašriimi mlaji. Pot, po kateri nesemo Boga, da nam blagoslavlja polja in delo, je lepa kot pomladna pesem. Po končani procesiji nam je ponagajal rahel dež. Deklice, dekleta in mamice so se koj skrile pred ploho pod cerkveni obok. Moški pa so le manj občutljivi in so stali raje pod' lipami. Po maši pa se je močno vlilo iz vej, da ni bilo mogoče kramljati pred cerkvijo. Pa je mladež našla prvo zatočišče pod šotorom, kjer g. Stockl mudi slehernemu kristjanu izborne sladkarije. Moški pa so se zatekli k Marinu in k Hrustu. Tam je bilo seveda mnogo dobrega in zabavnega. Pri Božiču so pa gostili pevce. Mamice so v lepih hadrcah zbežale domov, da nam pripravijo dobre jedače. Saj se na žegnanje je z »veliko žlico”. Marsikdo pa se je v cerkev in iz cerkve grede ozrl na sveži, s cvetjem posuti grob, v katerega so pred' kratkim položili Snede-čevo 9-letno Micko. Ubil jo je zrahljan nagrobni spomenik. Z grozo opazujemo, kako preži od vse povsod smrt na nas. Niti nedolžni otrok na svetem pokopališču ni varen pred njo. Snedečevim pa naj bo v tolažbo zapisano: Bog potrebuje za svoje lepo kraljestvo tudi takih angelčkov, kot je bila Micka, ljubki, dobro vzgojeni otrok. VAJENCA spreime ta,cW H,,,,.#«"1"' vr Diese niedrigsten Preise %Scnl*0SeO’ BA \ SC' /90 \ Gt&fivn >|^90 \ etoite"_________ oamci'-Se!dcn' untetldeidct oa^!»štruvhpte’ \ V) ' ^OSa M\stenV^uet’ akte O & \WM”“ ^akte- 45 \ 0r'>P’0 oM 's=~ r\r • \___— \ co\cttv>scn » \ n ^ spl y°'Gt6n ■besste« t peik°n starW -<)0 ' ^CTriSC' ^ Ba^0lV9 Grofie" nur im Kaufhaus SAMONIG Viliath am List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič. Leše pri št. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.