— 2 — I. e bo še konca? Zdaj mi je zadosti! Do verha jeza mi je prikipela. Quos ego da bi vse vas grom in strela! Posluh! jaz eno hočem vam zagosti. O da imel bi človek roki prosti! Gorjača bi okrog ušes ram pela; Doklej, druhal ti černa, boš norela? Dovolj je sleparije in norosti. Sramota, sveta jeza me pretresa; Slovenci smo poterpežljivi osli, Ne pride se prehitro nam do mesa. A zdaj počivajo naj drugi posli, Zagosti čem v kosmata vam ušesa, Potem razbijem vam ob glave gosli. — 3 — II. Človekov sin pač bil je duša zlata; On križ za nas je vzel na svete rame; A ko mu oskrunjala božje hrame Menjalcev, kupcev je druhal nosata, In kar jih sploh živi o kervi brata — Serd, sveta jeza v persih se mu vname., Bič v svojo blago, krotko roko vzame, In zdajci, glej! preozka so jim vrata! Oj pridi, rešenik, druhal razpodi Nesveto nam, ki se redi in pase, A ljudstvo lačno po puščavi vodi. Kaj bo terpelo to vse večne čase? Oj žalost, vbogi narod je na škodi, Po verhu pa še svet mu krohota se. —=&QMJ&— 1* _ 4 — III. sak svoje zakrament ima kreposti: Ta množi milost, ta nam vliva nove; Zakonske možu lajša ta okove, TA zopet mašniku pomaga v posti. Drugod je sedem jih ljudem zadosti, Pri nas še osmi, nove je osnove, Ki „ sveto popervačenje" se zove; Obilost v njem prejema se modrosti. O blagor njemu, ki je med pervake, Ki v bratovščino je sprejet izbrano, Med strijce, zete, kume te in svakel Kakor bi trenul vse je njemu znano, Omite v hipu vse so mu napake, Preskerbljen z dušno je, telesno hrano. — 5 — IV. Vse zna pervak, ume in ve, kar hoče; Poet besedne korenine puka, Na plesu, odru z gracjo se suka, Komedijant s koturnom nam klopoče. Na glavo položi roke mu Oče Tn Platon je Andrej, in Kant je Luka; Kaj truda treba njemu je in tika, Ko je pervak, vse njemu je mogoče! Aposteljni možje so bili prosti, Dokler jih sveti duli ne predrugači; Po tem pa vsega vedeli so dosti. Ti v glivo učenosti si ne tlači; Obilost podeli se ti modrosti, V Ljubljano pojdi ter se— popervači. — 6 — V. Oj ljudstvo ti slovensko zlata vredno! Pošteno, umno, kakoršnih je malo; Kako si tem sleparjem v roke palo, Ki te v pogubo vodijo dosledno? Pred svatom sramote, gerde te vedno, In ti za vse jim toše daješ hvalo; S čestjo poprej si se imenovalo, Zdaj si ne upaš v družbo več sosedno. Kak6 ti z blagom tvojim gospodari Ta zarod, samopriden in nesramen, Ki prid le in dobiček mu je raari! Ti prosiš kruha — on ti daje kamen; Kaj ti še dosti dolgo ne slepari? Bog te odresi tega zlega — amen! — 7 — VI. »Naučni slovnik" hočete izdati, Kakoršne drugi imajo narodi. Pervaki, kaj se vam po glavi blodi? Pri strehi hišo jamete zidati? Ked6 ga hoče izmed vas pisati? Pomagati si hočete s prevodi; A moje nij, kar sosed mi posodi, Na svojih nogah mož poskušaj stati. Drugod nikjer ne bere maš cerk6vnik, Pri nas pa mor a vse narobe biti, Tak6 da se nam smeje sam Germovnik. Veliko mora sam se prej učiti, Kedor pisati če „naučni slovnik"; Oj slavni vi slovenski Abderiti! — 8 — VII. Ab Jove! — S tabo začnem, sveti Oče!" Se strehe vrabec nam na tla ne pade, Brez tebe, v zbor nihče se ne prikrade; Vse vidiš ti, nič nij ti nemogoča. Oblast od Drave tvoja je do Soče, V to stavijo Slovenci svoje nade, Ti milosti deliš jim, ti »nagrade«, Do tebe vsak pošilja prošnje vroče. Ti nam germiš, ti delaš dež in jasno, Ti pišeš veliko in malo "pratko"; Slovenija te moli enoglasno. Kar hočeš, vse se ti izteče gladko, Če tudi časi zdi se nam počasno; Češčeno tvoje nam ime presladkol — 9 — VIII. Ti jeze bog si, najsi bog ljubezni; Gorje mu, kdor v nemilost tvojo pade, Ker pozabiti nemaš ti navade, Ti maščevanja bog, neskončno jezni I Strašni ukazi tvoji so železni; Ti v strahu stare imaš vse in mlade, In duše verne molijo ti rade: V nevolji svoji ti nas ne pogrezni! Začetek vse modrosti je »bojazen«, Otrokom šiba poje novo mašo, Za to si mladim malo tf prijazen. Izvoljenim le hraniš sladko kašo; A koger vdari roke tvoje kazen, Zapreš telesno mu in dušno pašo! — 10 — IX. ušica tretja naj »Sinu" zadene. Ti, ki ime ti je italijansko, In v žilah sokerveo imaš germansko, Kaj tebe je prineslo med Slovene? Med Nemci nijsi našel svoje cene, Zat6 blagi vse svoje pravdoznansko Prenesel sem v deželo si slovanska, Češ, veseli otrok se zlate pene. Neumen nijsi, to se mora reči; Oh! le predobro si Slovence sodil, Ti znaš očitno »več ko hruške peči". Prej z blagom si okrog po hišah hodil, Zdaj jeli vsi sami so k tebi teči; Kako še dolgo boš za nos jih vodil! — 11 — X. »Zet"! tudi ti si tla kurulskem stoli. Kedor otrok je „priden", vse doseže; Ti mimo pervakuješ brezi teže, Zboruješ, kakor ko sedel bi v šoli. Ne vbrišeš se, če se ti ne dovoli, V besedne ti ne vrivaš se tepeže; Če ti jezika „Oče" ne razveže, Moleč sediš, ne šepetaš nikoli. Ročico kvišku pomoliš, učenček! Ko hočeš ven, ter tiho greš iz klopi, Izvoljeni očetov ti rejenček! Očetu hvalo poj in ženski jopi; Naj milosti ne vsahne ti studernček, Ter vsako leto v višji razred stopi! — 12 — XI. { med slovenske štet si literate, Ker v knjigi nas učiš, kako se kuha, Peko se piščeta, soli se juha, Kak6 se razne mešajo salate. Ti znaš najbolje peči karbonate, Nij čudo, ako nijsi brez napuha, Okusa tebi treba nij in duha; Da le jedila ga imajo zate. Visoke misli svoje in globoke In vzore, ki rodž se v tvoji glavi, Zavil si vse v paštete svoje roke. Ne bom zabavljal; pater, oh! peccavi! Kaj de, da nam le delaš dobre cmoke, Če cmok si sam, ki se težk6 prebavi! — 13 — XII. Bog plati Vam nauke literarne, V podlistku razložene mi "Naroda"; Kaj je roman, novela; kdaj je pesem oda, In več modrosti take suhoparne. Kazali pote meni ste nevarne, Vaš nauk, upam, nij mi bil brez ploda; Privrela ž njim na mlin mi spet je voda, Ter zavertila kamne mu nemarne. Lepo sem pesem hotel Vam zapeti Za hvalo, ki iz serca mi izvira; Zdaj vidim, prave nijsem znal zadeti. Kar rekel sem, vse pesem ta podira, Končano skoraj kam je treba šteti? Ne vem, je oda, ali je satira! — 14 — XIII. Dolina solzna", če mi nij po godi, Naj grem iz nje, velevate mi, spešno! Tak svet mi dajate? — to je pregrešno, Oj kristijan pobožni, sram vas bodi! „Dolina solzna" — sama cerkev sodi Tako — iu vam, gospod se zdi to smešno? Sveta gorje tajite vi nevtešno, Ki vsi pod njim zdihujejo narodi! Vam dobro se godi— lepo! jaz tudi Potrebne ravno ne pogrešam brane; Kaj de", če drug se poleg naju trudi! Kragulja, ki človeštvu kljuje rane, Gospod profesor! — ne bodite hudi — Ne preženo nam „šalice" neslane. — 15 — XIV. "Oj učenik slovenskega jezika! Kako ti lepa je naloga dana! Mladina, za vse 1epo, blago vžgana, Očeta naj te ljubi in vodnika. A če nikoger tvoj poduk ne mika, Če učenost je tvoja vsa neslana, Mladini pusta, neprebavna hrana; Tedaj izgled ti nijsi učenika. Kdor vedno „ribo" le in „raka" sklanja, Temne skrivnosti jorove razklada, Komur je slovnica verhunec znanja, Abuna Soliman je Iliijada: On od slovenščine mladost odganja,, Mladost, ki nam tolažba je in nada! — 16 — XV. erti, spreminja čas se brez prestanka! Prej časa, novcev bilo je izguba, Zdaj rodoljubje pase rodoljuba; Skerbi za svoje, kakor mati, stranka. Temu se grošna v zakon da meščanka, Tam onemu je "sinekura" ljuba; In tega uda narodnega "kluba" Ravnatelja izvoli nova „banka". Ko verže vlada kako jim koncesijo", Huj! zbirajo okolo nje se kavke, Ter tiho v lepi zložnosti dele si jo. In ljudstvo! kake imaš ti opravke? Ti stradaš, moliš, hodiš za procesijo, Ti vpiješ: Slava! — ter plačuješ davke! — — J8 — XVI. lovensko zgodovino literarno Učiš; iz tebe naj modrost zajema, Mladenič ter navdušenje si vnema, Ki ne vgasi življenje ga viharno. Učenje tvoje strašno je nemarno: „Preširna pesnik ta — in ta posnema Koseškega". — Prekrasna res sistema! Kaj hočeš s to modrostjo suhoparno? "Preširnovič je, kdor ljubezen peva; Ljubezen, dalje, čut je subjektiven: Med subjektivne ergo naj se deva! Kedor ne ljubi, — ta je objektiven!" — To dan na dan mladini se premleva; Nam zdi se nauk ta strašno — najiven! —$3&S— — 19 — XVII, Jezvitarstvo, hinavstvo, lumparija, Prekanjenost lisičja, zvitost kače, Politika se zde vam vse zvijače; Klin s klinom, z lumpom lump naj se pobija! Krivi naj se pravica in zavija; Poštenost, plemenitost so igrače! Obrekovanje, laž, če nij drugače, Dovoljena je vsaka gerdobija. Slabo ne more dobrega roditi, Noč z dnevom, laž z resnico se ne druži; Kaj moglo bi iz take zveze priti? Pred mašo mašnik ne brazda po luži; Poštenemu je rodoljubu biti, Svet bodi sam, kdor sveti stvari služi! 2* - 20 - XVIII. isatelji slovenski, časnikarji! Kako sirovi ste, neotesani; Bosi, nevmiti in nepočesani, Po govori, vedenji ste dervarji! S peresi ne, vi pišete z loparji! Če v mislih ste, v jeziku telebani, Vi menite, da pravi ste Slovani; Kje plemenitost v vašem je slovarji? V psovanji strašno vi ste izgovorni; Z nemčurji", »mavtarji", "liberaluhi" Nam pridno bogatite jezik vborni. A kakor goba ste v humorji suhi, V salonu, kakor v coklah kmet, okorni; Za vso lepoto slepi ste in gluhi. — 21 — XIX. „Boriš se vedno ti samo s pervaki, Vse nanje tvoje letajo pušice, Le njih napake vidiš in krivice; A kaki so nemškutarji?" — "Enaki!" „Zakaj ne mahaš njih?« — „„Prijatelj, čaki! Lepo po versti vse! — Najprej resnice Pri sebi mi iščimo in pravice; Sami najprej bodimo poštenjaki! Ti Schreyi, Schafferji, in kar gospode Enake je, kaj meni so? — Sramoto Ko v naši kervi čutim, ta me bode. Napako tujo vidim pač in zmoto, A iz domače dvakrat več je škode; Ta peče me, ta vžiga mi tegoto!" — 22 — XX. Pušice prožil z lahkega sem loka V pervaško neprijazno mi kerdelo; Lehko jih nekaj je mimo letelo, Preveč se v jezi mi je tresla roka. Zdaj mo1či jeza! — Žalost mi globoka V prijazne svojcev verste vodi strelo; Potrebno, vidim, vendar bridko delo! Kaj Sem? — Ljubezen pokori otroka. Ne! strel ne bodem streljal. — Morebiti Krivico, nehote, komu bi storil, Hudo bi bilo mi koga žaliti. Iz serca bodem v serce jim govoril; O da bi mogel z upom se tešiti, Da iz med Vseh en sam se je spokoril! - 23 — XXI. Ko tožil sem o žalostni osodi Dežele naše, ki jo sini plenijo, Najboljši sini, kakor sami menijo «— Mi vemo, da jih samopašnost vodi — Tešili so me znanci: „Miren bodi! Grlej nado našo, mlado glej Slovenijo; Bodočnost njena je, visoko ceni jo! Rešitev pride nam po mladem rodi. Ta zarod pojde, z njim njegovi zbori, Nesramnost z njim in samopridnost pade; Z njim vsi domači minejo razpori. Kermilo pride v čile roke mlade, Nove moči, visoki, blagi vzori u O kje ste, sladke moje serčne nadel. — 24 — XXII ,,Kje mlada je Slovenija, oj kje je? Popotniku, prijatelj, mi naznani! Priromal sem iz daljne, tuje strani, Da serce se doma pri njej ogreje. Kje so možje, za vzvišene ideje, Za dom, človeštvo in resnico vžgani?" — ,, Slovenija? — Tu ena je v Ljubljani! A mlada? —Ne! — Ideje?"" —Mož se smeje! Odgovorilo se mi je dvoumno, Ko v Maribori bil sem pri »Narodi"; ,,Primorec" rajni gledal meje sumno. „Tu ali tam odgovor jasen škodi!" Novin ščipanje vseh je nepogumno; Kam, vraga! naj še človek vprašat bodi? — 25 — XXIII. »Možje! zakaj sedimo tu pokojno? Pred nami laž šopiri se, krivica, Nesramnost ne zagrinja dnevi lica, Gerdob kerdelo širi se nebrojno! In ti, zastavo dvigni nam trobojno, Orožje svitlo suče naj desnica; Dom kliče nas, človeštvo in resnica, Naprej! in zmaga venča sveto vojno! — Kako? Kaj vidim? — Nikdo se ne gane? Sovražno plaši vas, možje! kerdelo? Preveč moči nasproti vam je zbrane? Borili se ne boste za deželo? Za svojo mater strašijo vas rane? — Naprej! pa naj si sam razbijem čelo !" — 26 — XXIV. Ko je na Dunaji, — oj duša blaga! Kako ze vsem, kar je lepo, se strinja; Kako pervake iz serca preklinja! Človeka ne boji se tu, ne vraga. Nad vse resnica sveta mu je draga, Nikoli misli on ne izpremfnja; Poštena vsaka mu povsod stopinja, Nobena izkušnjava ga ne zmaga. Otide, — mine leto, — že se skisa; Mož druge vere, druzega je duha, Poštene nij besede več, ne spisa. Verte' se misli mu okrog trebuha, Prijatelj gnjilega je "kompromisa", Na narodnem drevesi veja suha. — 27 — XXV. lovenija, dežela ti ubožna, Neimeniten krajček si Evrope, A literatov imaš cele kope; Ti v pisariji silno si premožna. Vseli verst pisalcev družba tu je množna: Tu Goethe, tu Shakspear je, Dante, Lope, Cervantes, Heine, Swift, Jean Paul in Pope: Posvetna so peresa in pobožna! Premogel nij težave še slovniške, Napoti mož že peš se k Hipokriti, Popiše iz Ljubljane pot do Šiške. Ta "Servus-Petelinčka « posloveni, »Dopis" v predale pošlje ta Noviške : Pisatelj je — in lavor je po ceni! — 28 XXVI. P e k suknji "gumb" privežem si za silo, Ne štejem se za to še med krojače, Ki suknje, plašče delajo in hlače, Zakaj? — Saj jih je že tako obilo! Kedor steknol pri nas je »bilo« z "milo" Enkrat po sreči, od veselja skače; Versti se med parnaske postopače, Tn teto imenuje pevsko Vilo! Otroci smo si hišice gradili, Za kratek čas, ne na ogled, ne v rabo; Če kdo prišel je, že smo jih razbili. Igrati z rimami, nij ravno slabo; Kar spišeš, kaži, čitaj svoji "mili", Potem zakuri peč — in mir bo s tabo. - 29 — XXVII. Komur je gracija se nasmijala, Vse sme; postavi se lehko na glavo, Poreden, grob je — vse mu vpije "bravo"! Vse pristoji, resnoba mu in šala. Beseda derzna — njemu prav je pala! Igra z jezikom, zvija ga šegavo, Vsi elegantno mu slave pisavo; Kar on počne — gotova mu je hvala. Andrejčkov Jože! s skornjami čez ramo, Mehur za pasom čez pisarsko polje Korakaš peš, ponujaš svojo "kramo". Za mizo pri kozarci dobre volje Poslušamo te radi — eno samo: Tobak tvoj, Jože, ne diši najbolje! — 30 — XXVIII. ospod, despot slovenskega jezika! Pred nami ti, za tabo mi korakamo; Po ternji, čez kertine pot pretakamo, — Preširnega nam bog je dal vodnika! Porednost tvoja z nami je velika: Zdaj skočiš brez potrebe, mi vsi skakarmo; Ko se ti ljubi, sedeš, — zopet čakamo; Pokorščina ovčic te silno mika. Od truda in od žeje skoraj sahnemo, Kakor pod kapom pot nam s čela kapa; Postoj en čas, da malo se oddahnemo! Čestiti družbi vsej uhaja sapa. Počakaj, da si gerlo malo splabnemo — Jaz s težka še dohajam Haderlapa! — 31 — XXIX. i hočeš zabavljati mi, sirota? Ti, srakoper, ki še za staro skaka? Med perjem še cvete ti »mišja dlaka", Perut dolg6sti nema še života! Potrebna ti je gnjezda še gorkota, Prezgodaj si iz njega palo, spaka! Če vsuje dež se nate iz oblaka, Perut bi starke bila ti dobrota! Prehitro nje popustil si zavetje. Ko repka ti za palca pol poganja, Že čivkanje se tvoje zdi ti petje. Tvoj kljunček nij še vajen prav zobanja, In vendar jezno — smešno mi početje! V me, kosa terdokljuna se zaganja! — 32 — xxx. V zelenji pišem „dunajske sonete". Že cveti jablanam se obletevajo, Marjetice, zlatice razovetevajo, In rože so uže na pol razpete. Veselje v krilu je narave svete: Metulj se ziblje, sladko tiče pevajo; Stvari vse radost svojo razodevajo, V preblaženi ljubezni mladi vnete. In jaz? — Ko cvetje, petje me obdaja, Ko ljubi vse, kaj hočem jaz početi ? Serd, jeza, čutim, v persih se mi taja. Pervak naj pride, hočem ga objeti! Velika moč cvetočega je maja. Mirujte zabavljivi zdaj „soneti!« 34 — XXXI. opisi mi pošiljajo se gosti, Nevoljni, da med mojimi soneti Naj slabši tebi vmerjen je, deveti, Ker v seree umel nijsem te zabosti. Vele mi, če imam kaj mozga v kosti, Da mi od konca delo je začeti, Svoj prožni lok še enkrat mi napeti Klečeplazi v te, da bode ti zadosti. Ko vse naštel bi, kar jih vem, historije: Kak „narodni molitvar" terdovratni V katoliškem je društvu, kakšen v zbori je, Kak v „klubu" on in v družbi je privatni, In kakovšen v Citdlničnem prostori je: „Zaperl bi sapo" zgagi tej zagatni! - 35 - XXXII. inavca, pismouka, farizeja Ce božji sin nij mogel Sam terpeti, Kako bi mogel jaz ga rad imeti, Jaz, na človeštva deblu šibka veja? Ljubezen me navdaja najgorkeja Do vseh ljudlj, kar jih živi na sveti; Ne morem za hinavca se ogreti, Če sili me zapoved najostreja. Soneti moji, menim, dosti pričajo: S pervaki nijsem bog ve kaj priljuden; Njih grehe in sleparstvo pridno bičajo. A jaz jih bičati ne bodem truden, Dokler slepiti se ne naveličajo; Nad vse pa mi hinavec je ostuden! — 36 — XXXIII. osebne so kreposti škapulirja, Ki, čujem, nosiš ga na golem vrati, Ti najpobožnejši med advokati! Kar svetega je sveta, k tebi dirja. Vse tercijalke z Udmata do Mirja Bose do tebe romajo po blati; Ko drug noben, ti moreš pomagati, Samo — ne brez petičnega mehirja. Sancta simplicitas! Ti iz pobožnosti, Smej se, kuješ terde rumenjake, Sram nij, poklekar! te v debelokožnosti. Drugje ti prilike ne najdeš take; S hudičem biti češ in z bogom v zložnosti, Za to, pobožnik! šel si med pervake. - 37 - XXXIV. Lepo čemerlom v gorcem je poletji: Obilo paše jim po polji, v resi je, Povsod cveto medene jim koncesije; Brenčeč lotevajo okrog po evetji. Obnožje, sterd, zalego v prizadetji Množ si vednem, vzeti ne dade si je; Strupenim želom, ki jim zad v telesi je, Bore se hrabro v makovem zavetji. Ko pride jesen, o kako medlevajo! Od dne do dne bolj redki siromaki Život z životom zmerzli si ogrevajo. Sertinci, ostrozbadni prej junaki, Zamolklo zdaj, otožno pobrenčevajo. — Kaj pravite podobi tej, pervaki? - 39 - XXXV. Oj vi politiki visoki, slavni! Kako izborno posel svoj umejete! V sklepavanji na persih gumbe štejete: Pojmo, — ne pojmo, — pojmo v zbor deržavni! V Beč silna moč vas vleče starodavni, Modro tam klop širokoplatno grejete; Zakaj, to veste vi, a nam se smejete, Ker mislimo, da dedci ste veljavni. Modrost, možje, globoka vaša taka je: Drago je vse, drag živež, draga merva, Težavno zdaj življenje siromaka je. Prislužka treba je za sol, za derva, Ker gaslo pravo pravega pervaka je: "Za vero, carja, dom" — a to je perva! — 39 — XXXVI. Nij sram, pervaki I strašne vas ubožnosti? Vi, ki sami se stavite najviše, Povejte mi, kedo iz vaše hiše Zasvetil nam se je v posebni zmožnosti? In vendar imate dovolj priložnosti; Poskusi eden naj, do denes ni še: Pošteno pesem, v prozi kaj naj spiše; Ne kažite se vedno v bosonožnosti! Iz svojega nam dajte kaj peresa, Kaj tacega, da bode sad kreposti; Do zdaj še nijsmo videli ničesa: Ni dela, kjer potreba je modrosti; Ni verza, ki ne žalil bi ušesa; Ni spisa strokovnjaške učenosti! — 40 — XXXVII. Bolezen nova, gerdo oportunstvo! Močvir, ki že topiš nam v kali nade, Ki v te zagazil je Slovan do brade: Kako naj ti po naše rečem? —Kljunstvo! Ti paznouho zajčje trepetunstvo! Beseda krepka ti iz ust ne pade, PredeVaš sklepe, kakor mačka mlade; Prokleto ti vsestransko omahunstvo! „Ta stvar je lepa, dobra res v principi, A zdaj ne gre, nevgodne so razmere; To je gerdo, a dobro v tem je Lipi." — Pervaki se deržijo svoje vere, Vseli terdovratnostij so prototipi, In oportunci polne stare mere. — 41 — XXXVIII. Serce mi kervavi, plamti mi jeza: V fevdalstvo, hlapčevstvo in zagorjanstvo Vklenli nam pošteno ste slovanstvo; Nečastna družba mi, ostudna zveza! Da vedno delj okrog po sveti seza To žalostno o nas, Slovanih, znanstvo, Storilo vaše je neotesanstvo, Ki nas v sramoto vedno bolj pogreza. Svet čuje naj moj glas: Mi nijsmo taki! Sovražniki ideje nijsmo nove, Svobodomorci, hlapci in mračnjaki! Kedo je kriv, da svet tako nas zove? Oj ti, moj rod slovanski, blagi, jaki! Razbij sramotne skoraj že okove! — 42 — XXXIX. Prijazni, oj pervaki! nijste meni, Prizadejal sem mnogo vam pregldviee, Na teme zbral nekoliko žerjavice; Od jeze, slišim, bili ste zeleni. Sonete moje hvali svet pošteni; Dajali so prijetne vam „zastavice", V družini in v čitalnici zabavice; Zdaj maščevanju čas je zaželeni! Izpoved mojo čujte: Jaz svob&di Iz serca vdan sem, — mirno poslušajte! V politiki poštenje mene vodi; Temo sovražim, — kamen pobirajte! Za mir gorim in spravo med narodi; Slovenec liberalen sem, — metajte! — 43 — XL. aj čutiš sama že, pervaška stranka! Stebri da tvoje se majo oblasti. Ti veš, da skoraj ima vse razpasti; Kedaj ? ne zdi se težka mi uganka. Kar si stvarila, nema nič obstanka, Nič neče več ti vzhajati in rasti; Vsak dan si manjša, — kdo te ima v časti? Več ne pomore ti nobena „banka". Nekoliko se časa gospodari Z ležjo, zvijačami in sleparijo; Nazadnje vsak ležnik se sam pokvari. Otroci pen se zlatih veselijo, Odrasli človek vmiče se prevari: Torej zapri že svojo "kramarijo"! — 44 — XLI. Nerodovitna, kakor tla na Krasi, Slovenija je naša mati skopa, Pritlikav rod po njej, neslaven stopa; Kje mož kaj vreden zdaj se nam oglasi? Nekdaj so, bratje! bili drugi časi: Preširna smo imeli, Cojza, Čopa, Kopitarja poznala je Evropa; Se pomnijo jih starci sivolasi. Iz serca mater svojo so ljubili, Preblage duše, za vse lepo vžgane, Brez prida sebi, zanjo se trudili. Na slabje vedno svet se preobrača; Kdor zdaj pri nas za dom z mazincem gane, Moli že roko, da se trud mu plača. — 45 — XLII. Vi hočete mi biti kristijani? — Ne strinja s kristijanstvom se pervaštvo: Ljubezen Krist učil je, — vi sovraštvo; On luč je ljubil, — vi temi ste vdani. Krotak je, vsmiljen bil, — vi ste tirani; Bogastvo ljubite, — on siromaštvo; Sovražil laž je, — vam je laž junaštvo ; Po kteri ste podobni vi mu strdni? Preganjan bilje on, —vi nas pregdnjate; Oznanjal mir je, — boj vi med narodi; Hinavstvo je čertil, — vi se mu vklanjate. Fanatiki ste vi, — on milo sodi; On križ je nosil, — vi se nanj naslanjate: O pojte iz svetišča, sram vas bodi! — 46 — XLIII. M aterijalnost, neozdravna kuga! Ce krivo mi skerbno oko ne sodi, Na mladem tudi že se kažeš rodi; Mladina bila nekedaj je druga! Ko mislim to, serce mi tare tuga; Pomočka jaz ne vidim taki škodi, Za upom zrem, ki plava mi po vodi; Pervak, poglej, to tvoja je zasluga! Vse preterpela ti bi, domovina! Kar je grešilo se; to je najhuje, Ce upanja ne kaže več mladina. Plevel razširjen težko se izruje, Ne zmaga plemenita ga rastlina; — Gorje mu, kdor mladino pohujšuje! — 47 - XLIV. Molčanje 1epo res je, modro delo, Ki misli: kar ne peče te, ne gasi! Z njim človek sitnosti ne nakopa si, Celo koristi svoje bo imelo. A vendar, bratje! meni bi se zdelo: Molčali smo dovolj, — prišli so časi, Da jasna, krepka se beseda zglasi, Ki reče: To je černo, to je belo! Da vse nam gre na robe, kaj je krivo? Povedati je treba to med brati: Moleduje naše prepoterpežljivo. Čas je, da že prestanemo mižati; Pomislite, vam priporočam v živo: Tuj greli na grehe drugih je molčati. — 48 — XLY. Ker, kakor vi, pobijam jaz pervake, Ne mislite, da sem na vaši strani! Poštenje mi hoditi z vami brani; Vesel pomoči, družbe nijsem take. Brezvestne stranke šibam jaz napake, A materi zvestost serce mi brani; Vi tujej domovini ste udani, Torej ločimo skoraj že korake! In vi, soneti! po deželi idite; Če vas pervak preklinja, to ne škodi; Saj vi mu tudi mnogokaj izpridite. Le prestavljaček milosten vam bodi! Nikomur se podobni mi ne vidite, Ko v strašnem nemškem gledam vas prevodi!