Foš&mezma številka Dia 1' tTEV. l/.3
Poštnina plačana ▼ gotovini.
V LJUBLJANI, ponedeljek, dne 18. januarja 1926.
LETO IH.
:•< t kAV icjmk m ju«*.-« «
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, i*vz©mši nedel] in prašnikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inoeemstvo Din 80—.
Neodvisen političen II: i
UREDNIŠTVO IN UPRA VNIŠTV0: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem aaj se priloži znamk* za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
* Beuialol preračunu
Beograd, 18. januarja. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seja finančnega odbora, ki mora svoje deio pospešiti, da bo mogel biti proračun pravočasno sprejet. Razpravljalo se je včeraj o proračunu zunanjega ministrstva. Na do-pcldnevni seji je najprej zunanji minister dr. Ninčič podal ekspoze o svojem ministrstvu. V začetku svojega govora je izjavil dr. Ninčič, da se giblje naša in obča mednarodna politika v znamenju locarnskega sporazuma, ki je utrdil mir v Evropi in evropskim narodom povrnil zaupanje v mirno bodočnost. Naša želja je, da gremo tudi mi po poti, ki je označena s politiko, zasnovano v Lo-carnu, in da rešimo vsa vprašanja, zlasti z našimi sosedi, s sklenitvijo sličnih sporazumov.
Kar se tiče proračuna, je bil znižan od 220 milijonov na 182 milijonov dinarjev.
Za ministrom dr. Ninčičem je govoril radikalni poslanec Milan Stepanič, ki je stavil predloge glede varčevanja v ministrstvu. Predlagal je, da se ukinejo poslaništva na Japonskem, v Španiji in na Portugalskem, dalje da se zniža število konzulatov, da se ukine mesto tajnika v mednarodni donavski komisiji in slednjič, da se zniža število osebja pri poslaništvih za 40 odstotkov. S tem bi se reduciralo skupno 54 uradnikov in slug. Govornik predlaga dalje nekatere prihranke v materijelnem delu proračuna, ki bi v raznih pozicijah znašli 7,218.000 dinarjev, ne računajoč pri tem prihranke z redukcijo osobja. Glede prejemkov csobja predlaga, da se znižajo poslanikom v Londonu in v Washingtonu njihove doklade od 1700 na 1200 dolarjev, poslaniku v Parizu od 1600 na 1200 dolarjev, da se poslanikom v Kvirinalu, Vatikanu, Bernu in Berlinu zmanjšajo doklade od 1000 na 700 dolarjev, poslanikom
v	Tirani in Varšavi od 800 do 600 dolarjev, vsem ostalim poslanikom v posameznih državah pa od 650 na 600 dolarjev. Kar se tiče plače osobja, se predlaga, da se uradnikom I. kategorije zmanjša plača za 10 odstotkov, uradnikom II. kategorije za 8 odst., uradnikom III. ka-tegarije za 6 odst., zvaničnikom in služ-teljem pa za 5 odstotkov.
Potem govori dr. Ninčič in za njim lli-ja Šumenkovič, ki omenja, da je minister zunanjih poslov poudarjal, da je njegov budžet izdelan v znaku štedenja. On zahteva samo 182 milijonov dinarjev. Pred nekaj dnevi je izjavil zastopnik ministra financ Uzunovič, da se izdatki za ministrstvo vojske in zunanjih poslov ne zmanjšajo prej, dokler se država ne zavaruje. Šumenkovič obširno objasnjuje politiko, zapoČeto v Locarnu in odnošaje naše države napram Rusiji in Turški. To je izzvalo nezaupanje na zapadu.
Potem govori dr. Franc Kulovec, ki se pritožuje, da minister zunanjih poslov ni podal izčrpnega ekspozeja o zunanji situaciji in o naših ednošajih napram sosednim državam. Zunanja politika je označena, da stoji v znamenju Locama, toda s tem ni dovolj povedano. Govornik se bavi dalje časa z našimi odnošaji napram
zunanjega ministrstva.
Italiji in obsoja vladno politiko popuščanja v vprašanju narodnih manjšin. Italija zasleduje dandanes politiko nemškega »Dranga nach Ostenc Opozarja na pekret zedinjenja Avstrije z Nemčijo ih pravi, da naša država temu vprašanju ne posveča dovolj pažnje. Obširno se ba-
vi	z vprašanjem narodnih manjšin v Italiji, Grški in na Koroškem in vprašanje ministra zunanjih poslov, kaj namerava storiti glede poslednjih dogodkov na Grškem v vprašanju zaščite naših manjšin. V ob? e zahteva, da zavzame vlada ener-gičnejše stališče v tem pogledu. Vprašuje nadalje, ali je znak priznanja sovjetske Rusije, ker je v budžetu pozicija za konzulate v Rusiji. Govori o izseljeniškem vprašanju in izraža željo, da bi bili Slovenci v ministrstvu zunanjih zadev močnejše zastopani. Zavzema se za otvoritev novih konzulatov v Ameriki. Na
Popoldanska seja.
Prvi je govoril poslanec Jurij D e -
m e t r o v i č. Rekel je, da ne ve, kdo je pravzaprav v naši državi zunanji minister, ali dr. Ninčič ali Štefan Radič. Na eni strani imamo izjave Radiča in njegove zveze z internacionalo v Moskvi, kar vzbuja dvome, ali je naša država orientirana proti zapadnemu bloku z locarn-skim paktom ali proti vzhodnemu bloku z ruske-turško zvezo. V Evropi smo s tem izzvali mnenje, da smo elementi nemira. V resnici imamo samo enega ministra. Poslanec govori še o balkanskem paktu. Dalje zahteva, da se osnuje poslaništvo v Južni Ameriki, ker imajo ta-mošnje države mnogo vpliva v Zvezi narodov. Osnuje naj se tudi poslaništvo v Skandinaviji in določi gospodarski ataše v Danski. Potem govori o sestavi naše ameriške delegacije, v kateri sta med drugimi dr. Shvegel, ki je bil med vojno zaupnik Avstro-ogrske ter Steinmetz, ki je bil preje okrajni glavar v Opatiji. Vsi delegati so vse drugo, samo ne finančni Strokovnjaki. Za tem vpraša, če je tudi imenovanje in upokojitev Plamenca bila izvršena v znamenju varčevanja. Nagla-ša, da je ministrstvo zunanjih zadev ministrstvo za strankarsko honoriranje in da bi se moglo v tem ministrstvu izhajati s polovico osobja, pa bi vseeno lahko dobijo funkcioniralo.
Za Demetrovičem je dr. Kumanudi kritiziral finančno stran proračuna. Nato je zopet dr. Ninčič dobil besedo in izjavil, da želi naša država dobre odnošaje z Grčijo. Za njim sta govorila še Slavko Šečerov in dr. Polič, nakar je odbor prešel h glasovanju in je bil proračun ministrstva zunanjih del končno sprejet s 16 proti 8 glasovom.
ZMAGA RADIČA V SUBOTICI.
Subotica, 18. januarja. Ministra Štefana Radiča, ki je prišel včeraj sem s svojim spremstvom, je sprejelo na kolodvoru okrog 5000 ljudi. Radič se je s kratkim nagovorom zahvalil za sprejem. Nato se je odpeljal na dom predsednika BSS. Zborovanja se je udeležilo okrog i 25 tisoč ljudi.
Pribičevičev govor.
Č* je hotela SDS s Pribičevičevim shodom napraviti sebi veliko reklamo, potem se ji ta namera gotovo ni posrečila, zakej ena sama veliKa obsodba delovanj* bDS je bil Pribičevičev govor.
Ce govori šef SDS proti preganjanju učiteljstva in če zajaše opozicionalnega konja vodja stranke, ki je nekoč bila steber brezobzirnega boja proti opoziciji, potem se tako postopanje pač ne more označiti drugače kot obsodbo lastne politika
Ravnotako pa tudi ne morejo prepričati besede o nujnosti izenačenja davkov, kadar govori to šef stranke, ki je bila leta dolgo na vladi in ki ni ves čas svojega vladanja storila niti enega resnega koraka za izvedbo izenačenja. Nasprotno ve vsa Jugoslavija, da je vedno cvetelo centraliziranje, kadar je bila na vladi SDS in da se je vedno dosegla decentralizacija samo tedaj, kadar SDS ni bila v vladi. To je zgodovinsko dejstvo, ki se ga z nobenim govorom ne more utajiti in ki je povzročilo, da je SDS najbolj osovražena stranka Jugoslavije.
Tudi ne pomaga, če osvaja g. Pribičevič načrt Davidovičevega pristaša g. Marinkoviča o decentralizaciji uprave. Zakaj osvaja ga nepopolnoma in prekasno. Treba je bilo to storiti tedaj, ko se je razbila demokratska stranka na dva dela in treba je to storiti dosledno. Ne zadostuje, če imajo samouprave samo toliko pravic, kolikor jih dopušča centralistična vlada centralistična, uprava pa decen-v resnici avtonomne in nad njimi sme biti samo zakon. Kompromis, da naj bo vlada centralismtična, uprava pa decentralizirana, se lepo sliši, toda v resnici ničesar ne pove. Je to polovičarska rešitev, ki je v dobro samo tistemu, ki vlada, in to centralizmu.
Rti n ko ne drže izvajanja g. Pribičeviča glede državnih financ. Da je sedanji proračun take visok, ni samo delo sedanje vlade, temveč v še večji meri prejšnje, ki štedenja ni niti poznala. Kdo je glasoval za milijardne naknadne kredite, Če ne SDS? In ti krediti so šli v volilne svrhe!
Prav lepo, če je g. Pribičevič proti dis-poeicijskim fondom. Toda zakaj ni bil tedaj, ko je bil minister, zakaj ni nastopil tedaj, ko je imel moč v rokah? Ista je stvar glede kontrole v zunanji politiki. Davno se je že zahtevalo v skupščini, da treba parlamentarnemu odboru poveriti kontrolo zunanjega ministrstva, pa ta zahteva ni prodrla. Ne brez krivde SDS.
Ib uradniške redukcije? Stara pesem je, da se ne vrše pravilno. Toda tedaj, ko jo bil g. Pribičevič minister, se niso vršile niti za krajcar bolje.
Ni danes težko, kenstatirati, kaj je vse napačno, saj na vsakem koraku naletimo na same napake. Toda vse te napake so posledice prejšnjega časa in če se hvali SDS, da je njeno delo ujedinjenje, da je njena zasluga ustava in njena zmaga pora« soparatistov, potem samo s tem pri" znava, da je imela vedno odločilen vpliv in da pada zato tudi na njo vsa odgovornost
G. Pribičevič sicer pravi, da prevzema vso odgovornost, toda dejansko jo odklanja. Za našo mizerno upravo ne prevzema odgovornosti, on prevzema odgovornost le za stvari, ki so zanj ugodne. Kar je slafcega, je krivda drugih, zlasti sedanje vlade, kar pa je dobrega, je njegova zasluga. Preenostavno si razlaga g. Pribičevič politično odgovornost.
Popolnoma zgrešeno je, če pravi gosp. Pribičevič, da je bilo treba vsled boja s separatizmom zanemarjati finance. Ni
res! Pustiti je bilo treba separatizem pri miru in posvetiti vso skrb financam, pa bi bilo hitro konec separatizma. Tako pa je ta ostal in celo g. Pribičevič bi mogel imeti veselje s prečansko fronto, dočim so finance ostale zanemarjene.
G. Pribičevič je s ponosom govoril o | svoji zmagi nad separatisti. Po krivici! j Zakaj njegov govor je dokazal, da je J osvojil skoro vse glavne zahteve tako-
zvanih separatistov in samo kot spomin na nekdanje lepše čase je še ostala beseda o državotvornosti. Ne šef SDS, temveč vodja opozicionalne stranke je govoril včeraj v Ljubljani in govoril na način, ki bi ga še pred dobrim pol letom »Jutro« najstrožje obsodilo. »Zmaga« nad separatisti se je pretvorila v priznanje njih načel.
ftaie pusujilo v Ameriki.
KRALJ ALEKSANDER AMERIŠKIM NOVINARJEM
Beograd, 18. januarja. Iz Washingiona je dospelo poročilo, da prinašajo ameriški listi interwiew Nj. Vel. kralju Aleksandra z dopisnikom lista Associeted Press. V tem interwiewu se omenjajo ekonomske in lin. težkofe v naši državi in se naglašajo težkoče obnove po vojni in napori, da se premagajo finančne tež-keče, ki tarejo nared. Materijalne žrtve naroda znašajo 35 odstotkov cd celokupnih dohodkov naroda. Ugotavlja se napredek na finančnem polju v zadnjih letih in napredek na zaupanje zunanjega sveta napram naši državi. Glede vojnih dolgov Nj. Vel. kralj izraža željo, da.se čim prej urede, ker smo si svesti velike pomoči v borbi, ki nam je bila vsiljena in ki nam je prinesla uresničenje sanj naših dedov. Interwiew Nj. Vel. kralja je napravil dober utis v ameriški javnosti zaradi svoje umerjenosti in naglašanja miroljubne politike napram sosedom. Ameriški listi podčrtavajo oni del inter-wiewa, ki se nanaša na vojne dolgove in spravljajo to v zvezo z našo delegacijo v Ameriki.
AMERIŠKI LISTI 0 JUGOSLAVIJI.
Beograd, 18. januarja. Minister financ dr. Stojadinovič je po poročilih iz Wa-shingtona dospel v Ameriko 14. t. m. in imel najprej daljšo konferenco z našim poslanikom Tresič-Pavičičem, profesorjem Pupinom, dr. Gjuričem in s konzulom Karovičem. 14. t. m. je dr. Stojadi-novič posetil grškega ministra Sympu-losa v Wa?hingtonu in šefa grške delegacije za regulacijo dolgov Kofinosa, bivšega grškega ministra financ. 15. t. m. je dr. Stojadinovič prišel prvič v stik s službenimi ameriškimi krogi. 0!> tej priliki prinašajo ameriški listi članke o problemu SHS misije za reguliranje dolgov. Nekateri listi objavljajo razgovore Z dr. Stojadinovičem, v katerih ie obrazloženo finančno stanje naše države. Govoreč o svojih dolgovih je izjavil dr. Stojadinovič, da smo ponajveč dobili posojilo za izstradano in oplenjeno prebivalstvo Srbije, to je kredit za prehrano stradajočih. Mi smo prepričani, da bo ameriški narod uvaževal ta dejstva m da bo s simpatijo sprejel naše predloge za ureditev dolgov. O naši delegaciji pravijo listi, da je na 6elu delegacije, ki predstavlja skupino najboljše izbranih ljudi v državi, mladi bančnik angleške šole dr. Stojadinovič.
Ko govore o finančnem delovanju ministra dr. Stcjadinoviča, naglašajo, da je pred tremi leti prevzel portfelj ministra financ. Dinar je takrat zaradi inflacije padal, dočim je dr. Stojadinovič z nepojmljivo strogostjo znižal vse izdatke na neobhodne in večjidel produktivne potrebe in spravil državni budžet v ravnotežje. Posledica tega je bila, da se je tečaj dinarja popravil. Listi poudarjajo, da se iz razgovora z njim jasno vidi, da ima popolnoma v oblasti vsa fakta, ki jih navaja, in da se bo z bančnim razumevanjem docela uživel v mednarodno finanč-uo situacijo.
DEVET UNIVERZITETNIH PROFESORJEV UPOKOJENIH V ZAGREBU.
Beograd, 18. januarja. V Zagrebu je bilo upokojenih devet univerzitetnih profesorjev, med njimi dr. Vodnik, dr. Schneider, dr. Novak, dr. Kišeljak, dr. Koch in privatni docent dr. Radovanovič.
Pribičevičev shod v Ljubljani.
Kakor za vsak podoben shod, je vladalo Judi za včerajšnji Pribičevičev shod veliko zanimanje. Ljudje so hoteli videti in slišati toli hvaljenega in napadanega politika in zato — ne pa radi SDS — je bila velika dvorana Sokola polna poslušalcev.
Sicer pa je tudi treba priznati, da je bil aranžma shoda dober. Zveza kulturnih društev je imela svoje zborovanje in tako omogočila podeželskim pristašem SDS, da so mogli za polovično vožnjo v Ljubljano na Pribičevičev shod. Časopisje je pridno agitiralo, in pripravljene so bile deputacije, cvetje in iivio-klici.
Po polurni zamudi je otvoril shod dr. Žerjav, pozdravil navzoče ter predlagal za predsednika dr. Kramerja Po kratkem nagovoru je ta podal besedo
Svetozarju Pribičeviču, ki je izvajal:
Sestre, bratjel Srečen in zadovoljen sem, da govorim pred vami, liberalnimi in naprednimi Slovenci, ki ste bili pred J0!1'0 edini (!) nositelji jugoslovanske iredentistične ideje, ne pa ideje črnožoltega avstrija-kantstva. Težke so bile muke in trpljenje, dokler se ni doseglo izpolnjenje naših idealov.	.	T	•	Ul	•	'
Zadovoljen sem, da govorim v Ljubljani, ki je med našimi mesti najbolj jugoslovanska, niti Beograd, niti Zagreb nista tako jugoslovanska. V tem lepem in ljubeznivem mestu lepo uspeva akcija, ki jo bodo znala ceniti šele bodoča pokolenja.
Mi smo samostojni demokrati, smo Srbi, Hrvati, Slovenci, smo pa tudi Jugoslovani. Svoj program smo označili 1919. v Sarajevem in se borimo zanj, brez bojazni, da nas zaduši plemenski šovinizem.
Brez ozira na to, da nas \nasprotniki grde, da smo batinaši, reakcionarci, fašisti, smo le demokrati (?)• Ako smo podvzeli proti nasprotnikom ostre mere (vendarle!), smo to storili le v interesu državnih potreb (in naše stranke, kar je pozabil pripomniti g. Pribi-čevič. Op. ured.) Radič je izjavil, da je bila njegova aretacija državna potreba. Korošec pa pravi, da so bila to nasilja. Mislim, da ni treba biti bolj papeški od papeža in bolj radičevski od Radiča, da se uvidi upravičenost teh odredb.
Sedaj je prišla doba velike preorijentacije klerikalizem. Naj navedem besede znanega v kulturnem, ekonomskem in socialnem delu. Kapituliral je separatizem in to je naša zasluga, brez nas bi tega ne bilo. Obstoji problem, ki ni samo problem nacije in države, nego je tudi kultumo-socialnega pomena.
To je problem razvoja Srbov, Hrvatov, Slovencev v pravcu integralnega jugoslovenstva. Smo narod, ki mora zavzeti dominantno pozicijo na evropskem jugu.
Tu, v Sloveniji predstavlja separatizem Francoza Gambette: »Klerikalizem je nepri-jatelj.t V Sloveniji je pred vojno imel karakter avstrijakantstva, sedaj pa cepi Slovence in jih skuša izolirati od ostalega Jugoslovanstva. Klerikalizem more biti le katoliški klerikalizem in se more omejiti pri nas le na Slovence, ne more pa objeti pravoslavnih državljanov in ne Hrvatov, ki so bili. vedno liberalni. Zato pa zahteva zase gospodstvo v vsej Sloveniji, da v tej mali zemlji zagospoduje, če ne more v ostali državi. Poleg vsega je klerikalizem separatističen in avtonomističen, kadar je pa na vladi, je klerikalizem najbolj centralističen. Klerikalni ministri so prestavljali in nastavljali v svojem resoru najnižje uradnike v pokrajini, podrejenim oblastem niso dovolili nikake kompetence. Isto dela sedaj tudi Radič, ki je še nedavno zahteval mirotvomo seljačko republiko. (Kako vse drugače je delala SDS! Op. ured.)
Ne vem, odkod se je vzelo mnenje, da smo samostojni demokrati centralisti. Stojimo na stališču, da naj se vlada država centralistično, a upravlja deeentralistično. Mi smo za upravno dekoncentracijo, bili smo prvi, ki smo »e Izrekli zanjo, dokaz je, da poprej ta termin sploh znan ni bil. (Povedal ga je prvi dr. Marinkovič, član Davidovičeve stranke. Op. ured.) Centralizem vladanja moramo za- i htevati iz državne potrebe, a upravno dekon- ! centracijo vsled tega, ker je to demokracija. ' Kar je dosedaj dekoncentriranega v upravi, to je zasluga SDS. Ona stranka, ki vedno in dosledno zahteva izvedbo občinskih, srezkih in samoupravnih zborov, je SDS. (Na primer: razpust ljubljanskega občinskega sveta. Op. ured.)
Prepričani smo, da se bo pristopilo h konstituciji samouprav, ki pa ne smejo pomeniti novih bremen za narod. Zahtevamo, da se del državnih financ odstopi-samoupravnim telesom, da sploh morejo živeti. (Zakaj ni te določbe že v ustavi? Op. ured.) Narod lahko omrzi te samouprave, ako bodo pomenile !e nova bremena.
O nas živi v narodu posebna farna. Mi smo grupa, ki je morala nositi odij za vse, kar je bilo zgrešeno-, morali smo nositi odgovornost za vsa dejanja. Vedno se meče odgovornost na one, ki so najbolj eksponirani, za svoja dejanja smo mi vedno tudi prevzemali odgovornost. Nikoli se je nismo bali, kadar je bilo treba ukreniti' kaj koristnega^
Ko je grozila naši državi komunistična nevarnost, smo bili prvi, ki smo zahtevali zakon o zaščiti države. Bile so stranke, ki so sicer za Obznano glasovale, da bi pa izgle-dale liberalne, so pred narodom metale odgovornost na nas. Ko pa so se pokazali blagodejni učinki Obznane, takrat pa niso te stranke več kričale: Samostojni demokrati so zakrivili Obznano.
V državi imamo tudi narodne manjšine. Vedno se je kazalo na nas, da smo jih preganjali. V svoji širokosrčnosti smo šli predaleč, dovolili smo jim mnogo pravic, zahtevali pa smo nekaj drugega: da priznajo državno enotnost in postanejo lojalni državljani. Ce so zahtevali šole, dali smo jih jim. Ni mesta v Vojvodini, kjer bi živeli Madjari ali Nemci in da bi ne imeli svoje šole. Ko sem vprašal avstrijskega državnega kancelarja, kaj je s slovenskimi šolami na Koroškem, je odgo-
voril, da v svojem interesu zahtevajo utra-kvistične šele, ravnotako tudi naši Madjari in Nemci za Boga prosijo, naj jih rešimo njihovih čisto nemških in madjarskih šol. Ne ena država ne postopa s svojimi manjšinami tako, kot mi.
Obžalujem, da naši bratje v Italiji, ki se drže na nacionalnem principu, ne uživajo istih pravic. Pred par dnevi so bile na jugu manifestacije za brate pod Grki. Hvaležen sem vladi, da je dovolila te manifestacije, obžalujem pa, da ni imela’ istega poguma proti Italiji kot proti Grški. Velik slovenski dnevnik v Trstu, ki praznuje sedaj petdesetletnico obstoja, se mora boriti z nepremagljivimi težkočami.
Naši protestni shodi niso bili provokater-ski, bili so le izraz naših simpatij za naše brate, ki morajo živeti, dokler b°mo siveli mi. Znak kulturnega naroda je, da da duska simpatijam za svoje rojake.
Sedaj pa sede na vladi elementi, ki v svoje politične račune jemljejo narodne manj-
"ko je šel Radič v Vojvodino, mu je velik beograjski dnevnik dal nasvete, naj iz svojih računov izpusti vse narodne manjšine in naj pazi, kaj bo govoril.
Prej bo Radič začel paziti, kaj govori, kot s bo pa nehal koketirati z narodnimi manjši- 1 nami. Vidimo, da Radič sistematično- zbira in koncentrira okrog sebe vse protidržavne elemente. (Na to svojo staro pesem g. Pribi-čevič vendale ni pozabil. Op. ured.)
V svojih rokah smo imeli prosvetni reso*. Prevzamem odgovornost za to, da je prosvetno delo od začetka pa skoro do danes izključno naše delo. Kar se je napravilo, je naša zasluga. Obstoje institucije, ki jih -nobena brb-ljavost ne more ogrožati. Mi smo zahtevali, da je treba napraviti univerze v vseh glavnih državnih centrih in da se v njih zbirajo vsi deli našega naroda.
Nismo pa mislili samo ha univerze, nego smo tudi ustanavljali ljudske šole. Podpirali smo učiteljski stan, da se emancipira in osvobodi nešolskih vplivov. Učiteljstva nismo preganjali, nego le one, ki so zlorabljali svoja mesta. (Glej deklaracijo učiteljstva in zagrebški proces. Op. ured.)
Nismo proticcrkveni, nego le protiklerikalni. V naši državi smo edini, ki imamo izdelan in točen kulturen program. Za vsa svoja dejanja nosimo odgovornost.
Nisem rekel jaz, da ne smejo biti učitelji v odboru političnih strank. Ako bi rekel, bi nastali protesti z vseh strani. Prepričan sem, da bodo naši učitelji sprejeli to rokavico, ki hoče odvzeti celemu stanu državljansko svobodo.	.
Eno glavnih vprašanj je finančno. Najprej smo bili za politično izoblikovanje države. Kdo naj mi ugovarja, da nismo imeli prav. Ker je to oviral boj s separatizmom, se ni pazilo na finančna vprašanja, se ni pazilo, da je zrastel naš proračun na strmo višino 13 milijard, in to v naši državi, ki ima komaj 13 .milijonov prebivalcev. V Franciji je tekom leta padlo mnogo kabinetov in še več finančnih ministrov radi finančnih problemov. Pri nas radi teh vprašanj ni padel še noben minister, kvečjemu radi problema, kdo naj bo kje veliki župan.
Za ministra financ so imeli Francozi svetovno kapaciteto Caillauxa, ki je izjavil: Nimam nikakih čarovnij, da saniram z njimi državne finance, edini lek je povečati splošno produkcijo in varčevati povsod, kjer se
le da.	...
Pri nas je treba temeljito izmenjati metode. Vsak trezen človek nam mora priznati, da naša država ne more nositi takih bremen. Pri nas pa se vrši štednja na ta način, da se reducira brez sistema, dasi je nujno potrebno pričeti varčevati po načrtu. Ali m ironija in blaznost, da znaša poljedelski proračun komaj 2% vsega proračuna to P« nas, ki smo agrarna država in ko sede v vladi se-tjaški zastopniki. Vrše se redukcije pri narodnem zdravju, ne pa tam, kjer je to nujno potrebno. Sicer se je reduciral dispozicijski fond notranjega ministra od 10 na 9 milijonov, dasi notranji minister tega fonda prav nič ne rabi. In dispozicijski fond zunanjega ministra znaša 100 milijonov dinarjev, dispozicijski fond ima dalje finančni minister in tudi druga ministrstva. Pred vojno pa je v Srbiji imelo dispozicijski fond le zunanje ministrstvo. Ko smo zahtevali vpogled v porabo dispozicijslcih fondov, je. ministrski predsednik dejal: »Pa ne moremo dopustiti, da proti-državni elementi vodijo kontrolo nad zaupnimi zadevami.«
Ali sedaj ni protidržavnih elementov, ti sede na vladi. Pravijo, da imamo prevelik kader uradnikov. Redukcija pa je bila izvršena že 1923, po tej pa je prišlo do večjega števila uradnikov, kot jih je kdaj bilo. Nova redukcija ne bo redukcija, ker bodo izdatki ostali isti. Kajti metati uradnike na prosto in jih tirati med anarhiste in komuniste, to ni v državnem interesu. Potrebna je redukcija od zgoraj. Francija, ki ima s kolonijami vred 100 milijonov prebivalcev, ima le 12 ministrov, naša 13 milijonska država pa 18. Nepotrebni -so državni podtajniki, ki so zgolj sinekure in brez vsake kompetence. (Kaj pa so bili samostojno demokratski državni podtajniki? Op. ured.)
V osmih letih državnega obstanka nismo dobili niti enega zakona o izenačenju davkov in ta fakt je, ki izziva največ narodnega nezadovoljstva. Finančni minister se je izrazil, da Srbija ne plača niti polovice toliko, kot bi morala plačati. S tem se ustvarja možnost, da se ena pokrajina upira proti drugi. Uničiti je treba vsako možnost klevet, vsa zemlja bi se morala stožiti, da se ustvari tak zakon.
Vkljub temu, da pravi Radič, da dela naša vlada kot ena sama familija, je nestalnost vlade zelo velika. Finančni minister je izdelal finančni zakon, mesto da bi ga predložil parlamentu, pa se je na luksuznem parniku odpeljal pogajat se v Ameriko.
Že se čujejo pritožbe proti Stojadinoviču. Radič v svojem glasilu izjavlja, da ni pod-
pisal pooblastila. Ko je bil Vesnič ministrski predsednik in se je neki minister branil podpisati neki dekret, ga je Vesnič pozval, naj poda ostavko.
Ta vlada, ki baje dela kot familija, dela tako, kot se še ni delalo. Radič obdolžuje radikale, radikali Radiča. To je ta familija. Ni sumnje, da je ta režim, ki je združitev diametralno nasprotnih naziranj, nosil že od začetka smrt v sebi. Že je vidno, da je ta sistem v likvidaciji: Vlada dveh tretjin parlamenta ni zmožna ne ene ekonomske, kulturne, socialnopolitične reforme, ker sta se sestala ogenj in voda. Režim bi že skrahiral, ko bi se pojavile nove kombinacije. V naši javnosti se lansirajo vse mogoče kombinacije. Brali ste vesti, da imam sestanke s Pa-šičem. Ni mi jih potreba imeti, ker se ustvarja tako in tako nova situacija.
Mislim, da so stare stranke v likvidaciji. Radikalna stranka je le federacija nasprotujočih si interesov. Pregrupacija se izvrši v najbližji bodočnosti. Od vsake kombinacije zahtevamo, da se ne dotika državotvorne ideje, zahtevamo enakost in izenačenje davkov. To bo šele takrat, ko se izvrši pregrupacija.
Še eno vprašanje obstoji, vprašanje sokolstva Ko piše vladin organ, da je sokolstvo državna in narodna institucija, izjavlja drugi del vladne koalicije, da je proti sokolstvu.
Radičevci so deklarirani protivniki sokolstva. Ko sem se dotaknil tega vprašanja, pravim, da je sokolstvo tako močen faktor za državo in ima toliko zaslug, da si bo polomil
ob njem vsak zobe. (Tudi SDS. Op. poročevalca.)
Pravijo, da smo vladna stranka in da »mo močni le takrat, kadar smo v vladi. Znamo vladati, imamo pa tudi pogum, biti v opoziciji. Nismo stranka, zgrajena od zgoraj, nego od spodaj. Smo edina stranka, ki ni plemenska, ne pokrajinska in ne verska. Naša stranka je najradikalnejša v socialnih vprašanjih. (Medklic: Živel jugoslovanski Mussolini!)
Pribičevič konča svoj govor z vzkliki državi, naciji, Sloveniji, Ljubljani itd.
Za Pribičevičem govori dr. J u r i š a iz Zagreba, ki ne pove mnogo pomembnega. (Dr. Korošca imenuje »čuka«, kar bodi zabeleženo v dokaz kulturne govornikove višine.)
Za Jurišo nastopi Miloš S a v č i č, ki govori mnogo o gospodarstvu, za njim Gligo-rije B o ž o v i č , macedonski poslanec, ki mu je veljalo mnogo vzklikov in tudi jugoslovanski Macedoniji.
Na shodu so bili navzoči poleg slovenskih funkcionarjev tudi Večeslav Wilder, Kalem-ber. dr. Ljubo Tomašič itd.
Ob 13. zaključi dr. Kramer shod, ki »e ga je udeležilo zelo mnogo pristašev nasprotnih strank, nato se razvije sprevod do Kazine. Gotova gruča mladih ljudi (večinoma Neslovencev) je vedno navdušeno kričala iu pela izključno srbo-hrvatske pesmi.
Prireditev se je zaključila pred Kazino, kjer se je z balkona Pribičevič zahvalil aa ovacije. Nato pa je bil običajen banket.
Poštna hranilnica financirala madjarske fašiste
Na kratko smo že omenili, da je bil zaslišan generalni direktor madjarske poštne hranilnice Baros, ker so francoski detektivi dognali, da so prejeli ponarejevalci od poštne hranilnice denar, da so mogli po aretaciji Jankovicha dvigniti v banki deponirane francoske falsifikate ter jih pravočasno uničiti.
Po zaslišanju je bil Baros odpuščen kot generalni direktor, ni bil pa aretiran, kakor bi se moralo zgoditi.
Vsled zaslišanja Barosa so prišle na dan tudi razne druge afere iz poštne hranilnice. Tako se je doznalo, da je postal Baros generalni direktor hranilnice samo vsled svoje strankarske pripadnosti, ker ni za to mesto zadostno kvalificiran. Baros je reduciral v poštni hranilnici 200 uradnikov. Polagoma pa je nastavil mesto reduciranih nove, ki so bili sami njegovi politični pristaši. Ugotovljeno je bito dalje, da je Baros financiral z denarjem poštne hranilnice tudi razna podjetja madjarskih fašistov. Tudi Nadossyjeva sokrivda za financiranje ponarejevalcev s strani poštne hranilnice je dokazana.
Madjarska afera dobiva tako vedno bolj političen značaj. Šef policije je bil vodja falsi-fikatorjev, vojaški škof je vse udeležence zaprisegel k molčečnosti, generalni direktor poštne hranilnice pa je vse skupaj financiral — in državni zavod je falsifikate tiskal. Hor-thy, nadvojvoda Albrecht in ministri so pa stvar protežirali.
In nato se najdejo še ljudje, ki vso stvar zagovarjajo!
IZPOVEDBE RABE. TAJNIKA WINDISCH-GRATZA.
Madjarska vlada je prvotno hotela naslikati vso falsifikatorsko afero kot čisto navadno kriminalno dejanje. Pa ni šlo. Nadossy in Windischgriitz nista nehala poudarjati, da sta ponarejala le iz patriotičnih motivov. To nasprotje med Bethlenom in falsifikatorji je povzročilo tudi, da dajo aretiranci najobsežnejše izpovedbe ter tako dokažejo, da v resnici niso ponarejali iz samo egoističnih motivov. Zlasti G5ro in sedanji tajnik Windisch-gratza Raba sta razkrila dragocene zanimivosti. Tako je Raba zlasti dokazal soudeležbo škofa Zadravecsa in pa generalnega direktorja Barosa. Pri konfontaciji z obema je Raba vzdržal vse svoje trditve.
IZ DNEVNIKA JANKOVICHA.
»Mat in« objavlja dnevnik polkovnika Jankovicha. Samo par mest iz tega dnevnika jasno pove, da se je vršila falsifikacija francoskih bankovcev z vednostjo in podporo madjarske vlade.
Jankovich piše v tem svojem dnevniku:
1. december. Prvi obisk na policijski prefekturi. Potne liste dobimo šele po oddaji fotografij. To je zelo pametno. Obisk pri Windischgriitzu. Povabil me je, da pri njem stanujem. Samo da bi bili potni listi že go-
*°2. decembre. Že stanujem pri \Vindisch-gratzu v zelo lepi sobi. Skupno greva k Na-dossyju. Obljubil nama je vso podporo za potovanje. Potem sva šla v »pisarno za. bankovce«. Jaz naj bi šel h Kanyji (berlinski madjarski poslanik, op. ur.), ki mi bo pomagal. Potem zopet v stanovanju Windiseh-gratza. Posvetovanja z nekaterimi mladimi ljudmi. Eden od njih hoče iti v Milan. Vsi rabijo denar in nove obleke. Obup. Uspeh dneva je enak ničli. Nadossy ni nič naredil. Bil ie pri Rabi na čaju. Tudi popoldansko posvetovanje pri Windischgratzu ni dalo uspeha. Zaprisega se naj bi izvršila šele v pone-■ deijek. Pri Windischgratzu ostanem na ko-i silu. Zelo prijetna družba, j- 4. december. Lep dan, toda nobenega na-
predka v stvari. Popoldne ob treh obiščem g. U. Pride Johann Mayer. O kralju ne govori. Razburjajo se. Debatirajo. Zvečer sem bil na koncertu pevke Gabi. Po svoji »una-njosti naredi zelo dober vtis, poje pa čisto gotovo slabo.
5. december. Oba potna lista sta gotova. Ostal sem do sedmih zvečer doma in pripravljal prtljago. Moral sem zakleniti vrata, da nisem bil moten. Zvečer v gledališču. Našel tu zopet Mayerja.
7. december. En kovček sem moral dati popraviti. Šele prihodnjo sredo bo zaprise-ženje.
8. december. Pozno sem vstal ia Izročil \Vindischgratzu paket bankovcev. Oni, ki gredo v Italijo, so gotovi, toda ne morejo vsled prisege še odpotovati. Gospod X. (Do*tavek »Matina«: od zunanjega ministrstva.) Hi je dal potrdilo, da sem kurir. Raba in njegovi ljudje delajo slabo.
9. december. Danes smo končno vendar gotovi, samo viza še manjkajo. Nadossj bo vodil zaprisego. O meni je pisal Kanyi. Kovček je zopet v redu. Zajtrk pri Windisch-gratzu. Nadossy končno vendar prine»e gotove listine. Svojo prtljago dam odnesti k Rabi. Splošna razdelitev (ponarejenih) bankovcev ...
Iz dnevnika sta iztrgana nato dva lista. Končno se je menda tudi Jankovichn zdelo malo prenevarno, tako vestno vse zabeležiti. Značilno pa je, kako je bil Jankovich prepričan, da bo stvar gladko šla in s kakšnim mirom opisuje priprave za svoj zločinski posel. Že samo to dokazuje, da se je ponarejanje vršilo z vednostjo in odobravanjem madjarske vlade.
KDO JE MAYER?
V madjarski javnosti sta samo dva Majerja, ki igrata pomembnejšo vlogo. Prvi je Johann Mayer, sedanji madjarski poljedelski minister, drugi Johann Mayer, tajnik nadvojvode Friedricha, očeta pretendenta Albrechta. Poljedelski minister odločno zavrača sum, da bi bil on identičen z Mayerjem, ki ga omenja Jankovich. Ostaja torej' samo tajnik Friedricha, ki bi bil s tem tudi zapleten v afero. Bivši avstrijski vojskovodja bi končal tako svojo kariero kot falsifikator.
FAŠISTI SO HOTELI ARETIRANO OPROSTITI.
Oficirska organizacija »Move«, ki jo vodi Gombos, si je protipostavno prilastila poslopje prostozidarjev v ulici Podmaniehv in to poslopje je postalo od tedaj sedež madjarskih fašistov. Pred tremi dnevi je policija zasedla to poslopje in vso ulico z močnimi policijskimi stražami. To je storila policija vsled tega, ker so se fašisti pripravljali, da osvobode aretirance.
TUDI GENERALNI ŠTAB KOMPROMITIRAN.
Z ozirom na uničujoč dokazni materijal je generalni direktor poštne hranilnice Baros priznal vse, česar je bil obdolžen.
Izpovedni je, da je dala poštna hranilnica 1100 milijonov kron za financiranje ponare-jevalne akcije. Načrti za ponarejanje isviraj« iz generalnega štaba, klišeji iz vojaškega kar; tegrafičnega zavoda, tiskali pa so se bankevei v državni tiskarni. Napačne potne 11.1.J«
arga^grss > Ut
Mislimo, da ni mogoče bolj jasno dokazati, da je madjarska vlada glavni krive* v talsi-fikatorski aferi.
Zato proč z vlado Bethiena in omogočit« demokraciji, da zavlada na Madjarsken.1
Politične vesti.
_ Gospod Golouh, glavni urednik »Delav- ; Ce bi »Delavska pOli^^^P^ ®[e-ske politike«, izjavlja v sobotni številkl svo "^jjbpivi a sp	];	>Socialista«	ter	če
črjfkžsjL?™?'.,"	m	pn«.	d««».
Iggil li»i**i	jv	"d	Mllci	lil	pistkvv	u e
edinole Centralnemu delavskemu svetu, od nosno njegovim organizacijam in da posamezniki niso, ne vplivajo in ne bodo vplivali na pisavo »Delavske politike«. Končno izjavlja g. Golouh, da je »Delavska politika« zadnji poizkus, da pride do zjedinjenja vsega napredno zavednega delavstva. Na to izjavo g. Golouha odgovarjamo sledeče: Nimamo vzroka ne verovati g- Golouhu. Vseeno pa smatramo za potrebno, da pripomnimo tole:
lavsKO SKupino m uuu	—z
bi pojasnila, zakaj ni prišlo do sporazuma s skupino okoli »Naprej'a«, Poteih izjava g. Golouha morda ne bi bila niti potrebna. Tako pa ni prepričala, zlasti še, ko se »koraj na vsaki strani priporočajo Kristanovi listi in brani njegovo stališče.
_ »Naprej* o »Delavski politiki«. Koneor-cij »Delavske politike« tvorijo po »Napreju« Anton Kristan za gospodarske organizacije (zadruge), Filip Uratntk za strokovne orga-
uir.acije (Strok, komisijo), Rudolf Golouh za kulturne organizacije (»Svobodo«) in dr. Milan Korun za politične organizacije (SSJ). »Naprej* pravi dalje, da je podpisan kot zastopnik konzorcija, ki izdaja »Delavsko politiko«, g. Josip Pastorek, ki je bil nekdaj član »Naprejeve« skupine in bil tudi nosilec kamdiidatne liste (Bemotove Jugoslovanske soc. demokratične stranke), pa da je sedaj njen nasprotnik. S tem, da se je hotelo zavesti ljudi, da bi mislili, da so tudi »Naprej jevci« pri »Delavski politiki«. — Nato pravi ■Naprej«, da je hotela skupina okoli »Delavske politike« uničiti »Naprej« in da je bila podana celo ovadba državnemu pravdnistvu, ki pa ni čutilo potrebe, da nastopi. Zlasti se je poskušalo s konkurzom 5>Sloge« umem »Naprej«, pa tudi to se je ponesrečilo. — Ud-kritja »Napreja« so težita in kompromitujoca za socialistično stranko, ker proti delavskemu listu se socialistična skupina nima na tak način boriti. Želeti bi bilo, da »Delavska politika« na ta odkritja odgovori in sicer jasno ter brez ovinkov.
— Francoski parlament. Kriza vlade je odrrnjena, ker je na pritisk Brianda parlament sklenil, da znova prouči Doumerov finančni načrt. Verjetno je, da pride vendarle do kompromisa med vlado in levico. — V svojem govoru po izvolitvi za predsednika je naglašal Herriot, da je ravnokar minilo 50 let, odkar obstoji francoski republikanski parlament ter pozval zato poslance, da varujejo tradicije parlamenta. V toplih besedah se je spomnil tudi Locarnskega sporazuma, ki pomeni zmago francoskega parlamenta.
= Nemški »ženevski škandal«. Kakor so ugotovili nemško-nacionalni listi, je bilo odločilne važnosti pri pogajanjih za sestavo vlade Široke koalicije tudi vprašanje imenovanja nemških članov pri Zvezi narodov. Marx je zahteval, da ima tudi on vpliv na imenovanje, na kar mu je Stresemann to pravico priznal, toda samo preko zunanjega ministrstva. Tudi socialni demokrati so zahtevali, da se imenuje veliko število njihovih ljudi k Zvezi narodov. Proti njihovim zahtevam pa je nastopil centrum, češ, da so pretirane. I* vsega tega se je videlo, da je boj za »korita«, da govorimo v našem jugoslovenskem žargonu, igral celiko vlogo pri pogajanjih za sestavo vlade široke koalicije in zato so nemški nacionalci z naslado naglasili to »ženevski škandal« za napad na Stresemanna. Sicer tudi niso stjcialni demokrati nad njim navdušeni, toda iz strahu, da bi njegov padec koristil samo desničarjem, ga morajo podpirati.
— Nemška vladna kriza. Dr. Lutheru se sicer še ni posrečilo sestaviti vlado sredine, vendar pa je v pogajanjih dosežen v zadnjem času precejšen napredek. Tako je likvidiran spor glede zasedbe notranjega ministrstva. Oemokrati so zahtevali notranje ministrstvo ®a *ebe, čemur pa se je centrum odločno upiral. Sedaj je končno vendarle dosežen sporazum in bo imenovan za notranjega ministra demokrat dr. Koch. Vprašanje vojnega ministra še ni rešeno, ker dr. Gessler kljub posredovanju Hindenburga svoje demisije ni preklical. Če bi dr. Gessler na svoji demisiji vr.trajal, potem prevzame vojno ministrstvo začasno dr. Luther. — Nova vlada bo sestavljena le iz parlamentarcev, ker je to žali teva vseh strank.
Zborovanje učiteljskega društva za mesto Ljubljana se je vršilo v soboto v šoli pri Sv. Jakobu. Po odobritvi poročil društvenih funkcionarjev so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika g. Malnerič, ki pa je takoj po izvolitvi odstopil kqt predsednik, nakar je bil izvoljen za predsednika g. Šolski upravitelj Franc Škulj. Zborovanje je pokazalo, da velika večina društva odločno odobrava načela, ki so izražena v znani deklaraciji učiteljstva z dne 10. t. m.
Prosveta.
Veronika Deseniška na Narodnem gledališč« r Pragi. Ravnatelj prvega češkega gledališča Kvapil je sklenil, da uprizori še v letošnji sezoni na Narodnem gledališču v Pragi Župančičevo »Veroniko Deseniško«. Narodno gledališče priredi letos tudi veliko turnejo po Jugoslaviji in bo igralo poleg dveh drugih dram tudi »Veroniko Deseniško;. Upamo, da bodo tedaj v Jugoslaviji spoznali, da ni »Veronika Deseniška« samo prvovrsten pesniški umotvor, temveč tudi prvovrstno ■dramatsko delo. Poročamo s ponosom o uspehu »Veronike Desemške«.
Kamposteljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. Libreto P- Hug. Sattnerjeve opere »Tajda«. Spisal dr. Ivan Pregelj. V Ljubljani 1925. Založila Jugoslovanska knjigar. Cena Din 10.—. — Ime dr. Pregelja je znano širom slovenske domovine. Pisatelj »Plebanus J0a-nesac in »Bogovca« je narejen za vse dni in zato je prav, da se tak mož loti nelahke naloge, da napiše libreto za slovensko opero. Pregeljevi »Kamposteljski romarji« so v bistvu romantični, v jedru slovenski, v izpeljali »kicirani in v slogu koncizni, v dejanju Prebogati, odnosno prenatrpani, v karakterizaciji ohlapni. Mistika veže dejanje z deja-njem, molitev in živa vera je dominanta igre *n glavna misel: »A Bog oči mu vzel in 'dal, ko *9 je prav skesal« stran 61. Zato bo igra prav došla tudi podeželskim odrom. Vloge niso težke, ker so naravni značaji risani okvirno, tako, da se bo igralec lahko iz svojega izživel na odru. Samo napad morskih razbojnikov na ladjo »Santa Fe« se bo moral izvršiti za kulisami, ker bo sicer težko upri-zorljiv na malih odrih. Igra bo našla svojo pot med Slovenci. Zakaj Tajd, Erazmov, Jurijev in Sever se naš narod ne bo naveličal gledati, ker so kri njegove krvi. Posebno ugajal bo zbor, ki se prepleta po drugem in tretjem dejanju v obliki grškega kora, zdaj svarilno, zdaj bodrilno, zdaj proseče, zdaj goreče. Ne trdimo, da spadajo »Kamposteljski romarji« v visoko literaturo, pač pa bodo lepa cvetka v mistični gredici žive vere našega naroda.
PRVOVRSTNA NEUKUSNOST,
»Delavska politika« je smatrala za potrebno da se norčuje iz stremljenja Slovenije po zvezi z morjem. V ta namen je pogrela že davno zastarel dovtip in kopirala »Avtonomista«. Neukusnost »Delavske politike« je treba zavrniti z vso odločnostjo. Če je »Delavska politika« tega smešnega nazora, da se zveza Slovenije z morjem ne tiče tudi delavstva, naj si dovoli ta brezidejni luksus. Nobene pravice pa nima, da z norčevanjem škoduje dobri stvari, ki bo ravno delavstvu najbolj v korist. Če misli »Delavska politika«, da je kdo tako naiven, da bo železnica Kočevje—Vrbovško že drugi teden uresničena, potem jo samo pomilujemo.
Prvovrstna neukusnost je norčevanje »Delavske politike« in zato ji damo dober nasvet, da svojo duhovitost hrani le za strankarsko propagando, zlasti še, ko vse kaže, da ne trpi na preobilici duhovitosti.
— Kralj in kraljica se udeležita plesa zagrebških akademikov? Zagrebški listi poročajo, da se udeleži kraljevska dvojica osebno piesa zagrebške akademske omladine, vršečega se na Strossmayerjev dan, dne 4. februarja.
—Kraljev dar pridnim dijakom. Kralj Aleksander je naklonil povodom novega leta siromašnim roditeljem marljivih dijakov
36.000	Din. Znesek je bil razdeljen med 120 rodbin. Vsaka je dobila 300 Din.
— Naši vojaški grobovi. Za ureditev naših vojaških grobov doma in v tujini je uvrščena v novi proračunski načrt ministrstva ver svota 1,500.000 Din. Večji del te svote se vporabi za zgradbo spominske grobnice na otoku Krfu in ureditev grobnice v Solunu. Za grobnico v Dobrudži je ministrstvo že izplačalo 200.000 Din, za grobnico v Beogradu pa 100.000 Din.
— Nova osnovna šola v Prištini. V Prištini se je vršila konferenca, ki je razmotrivala o tem, kje bi se dobila sredstva za dovršitev zgradbe novega poslopja za osnovno šolo. Ministrstvo prosvete je namreč dovolilo kredit 300.000 Din, treba je pa še 700.000 Din. Konferenca je sklenila, da naj se zbere ta svota potom zbiranja prostovoljnih prispevkov.
— ‘Adventisti so vložili pri ministrstvu ve<r prošnjo za odobritev svojih verskih obredov, ki bi jih vršili v privatnih stanovanjih, dokler se jim ne dovoli zakonitim potom javno izvrševanje. Ustanovili so namreč novo organizacijo »jugoslovenskih adventistov«, ki ne kolidira z zakoni.
— Novo sredstvo »oper »lupus« je iznašel, kot poroča pariški »Matin«, neki zdravnik bretanjski Auregan. Poizkusi so se večinoma dobro obnesli.
— Gospodarsko nazadovanje Istre. Pred vojno je bilo v Istri več »ladjedelnic«, ki so gradile ribiške barke in čolne, ter jih pošiljale v Dalmacijo, Albanijo in celo v Grško. Kot propada sedaj po vojni italijansko gospodarstvo v obče, propada tudi ta panoga. Večina bolj zmožnih delavcev se je vselila že davno na dalmatinsko obalo,, v kratkem jim bo sledilo nekaj lastnikov omenjenih »ladjedelnic«.
— Italijanske knjižnice za Dalmacijo. Tržaški akademiki fašisti so izdali oklic, s katerim uvajajo akcijo za restavracijo starih in ustanovitev novih italijanskih knjižnic v Dalmaciji. V oklicu povdarjajo, da je treba dvigniti v deželi, »ki ječi pod tujim jarmom«, duh iredentizma. Zanimivo je, da se sklicujejo pri tem na Mussolinija, ki je nekoč izjavil, da je treba sicer sklenjene pogodbe re-spektirati, da pa se toku zgodovine ne more nihče zoperstavljati.
—. Zoper moderno nemoralnost so se jeli boriti Bavarci. Neka organizacija je poslala deželnemu zboru resolucijo, v kateri zahteva zoper nenravno obnašanje gotovih krogov, specielno v poletnem času, zakonite mere. Med drugim pravi resolucija:	»Odklanjamo
moderne francoske in ameriške plese kot po-hujšljive. Če je res, da je odgovorilo notranje ministrstvo na neko tozadevno prošnjo, »da za prepoved modernih plesov in drugih pojavov časa ni zakonite podlage«, bomo segli po samopomoči. Imamo 20.000 članov, ki so vsak čas pripravljeni podpirati v tej zadevi policijo. Z obžalovanjem ugotavljamo, da se ni našel razven naših škofov in protestan-tovskih cerkvenih oblasti še nihče, ki bi bil nastopil zoper breastidno žensko modo. Pro-»simo. da se kaznuje odslej vsaka ženska, ki vsbuja s svojo nenravno obleko pohujšanje, z ječo, ker je zločin, če se izpodkopava na tak način moralna moč ljudstva in pohujšuje mladina.«	_
— Novo mere za pobijanje spolnih bolezni v Pragi. Te dni' je sklepala v Pragi izredna konferenca centralne zdravstvene komisije o merah za pobijanje veneričnih bolezni. Sklenjeno je bilo sledeče: Urgira se nakup nekega gradu, v katerem se nastanijo ženr ? e, ki se prestale kako venerično bolezen in so pripravljene začeti zopet redno življenje. V !t0 svrho se votira 100.000 Kč. Uve-
jo, se.Predavanja za vaience' natakarje in
natakarice ter gotove organizacije. Prosvetno ministrstvo se naproša, da uvede taka predajanja tudi v šolah. Vsi pacijenti brez premoženja se bodo zdravili brezplačno. Uvede se kataster obolelih žensk.
— Maribor postaja modem. V Mariboru je bilo tekom leta 1925 417 porok, 80 zakonov pa je bilo sodnijsko ločenih. Koliko zakonskih parov se je razšlo samo de faeto, tega kronika ne ve povedati, pravtako se ne ve, koliko znaša število svobodnih zvez, ki jih je v Mariboru tudi precej.
— Vprašanje prcuredbe diocez v čehoslo-vaški. Kot pišejo čehoslovaški listi, je mogoče rešiti vprašanje preureditve č eh oslova-škili diecez tako, da bi odgovarjale njihove meje povsodi državnim mejam, samo potom sporazuma med čehoslovaško vlado in rimskokatoliško cerkvijo. Doslej se v tem oziru še ni nič pod vzelo. Do pregovorov pride naj-brže šele po imenovanju novega čehoslova-
vesti.
škega poslanika v Vatikanu in papeževega nuncija v Pragi.
— Razpisana mesta. Na osnovnih šolah mariborske oblasti je razpisanih več stalnih učnih mest. — Prošnje je vložiti najkasneje do 5. februarja 1926. — Pri deželnem sodišču v Ljubljani je razpisano mesto pogodbenega jetniškega zdravnika z letno nagrado 5000 Din. — Prošnje je vložiti do 28. januarja. — Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto pisarniškega uradnika III. kategorije. Odda se tudi vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je vložiti do 27. januarja. — Podrobnosti v vseh treh slučajih glej v »Uradnem listu«.
— Generalštabnemu polkovniku Lazareviču priznana pokojnina. V ministrstvu pravde je podpisan ukaz, s katerim se priznava generalštabnemu polkovniku Lazareviču, ki je bil kot znano leta 1917 od vojnega -sodišča obsojen ter izgubil s tem pravico do pokojnine, pokojnina.
— O eksplozijski katastrofi v wilburton-' skem rudniku se poroča naknadno, da je poginilo od sto blokiranih delavcev triindevetdeset mož.
— Dojenček zmrznil poleg svoje matere. Krošnjar Alojzij Sestničar in njegova žena sta stanovala že dalje časa v podstrešju neke hiše v Zagrebu, ker nista mogla dobiti nikjer primernega stanovanja. Nedavno je rodila žena otroka. Zakonska sta taka siromaka, da nimata niti posteljne oprave. Ležala sta na starih cunjah, ki sta jih pobrala v kotih podstrešja. Sicer sta gledala na otroka, kolikor sta mogla. Zavila sta ga dobro, toda mraz je bil za otroka vendarle prehud. Ko se je predvčerajšnjim mati prebudila ter hotela otroka podojiti, je bil mrtev. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je zmrznil.
— Čeden šolski ravnatelj. V Našicah so prijeli ravnatelja tamkajšnje meščanske šole Frana Jurkoviča, ker je ponarejal šolska spričevala. Jurkovič je prodajal spričevala državnim uslužbencem, ki so jih rabili za to, da so »dokazali« potrebno šolsko izobrazbo za čin uradnika III. kategorije.
— Nenavaden borec za »bubi-kop!«. V vozu nekega vlaka v bližini Aten je sedel te dni mlad mož z mlado neznano mu deklico sam v kupeju. Nenadoma je navalil nanjo ter ji odrezal lepo kito. Na njene prestrašene klice so prihiteli potniki, ki bi ga bili kmalu linčali. Končno je zmagala med njimi pamet in izročili so ga na prvi postaji orožnikom. Zaslišan je mož izjavil, da je pristaš nošnje »bubikopfa«; dasi deklice ne. pozna, ni mogel trpeti, da hi nosila kito.
— Obsojen podporočnik. Te dni se je nagovarjal pred beograjskim vojaškim sodiščem podporočnik 29. peš. polka "Dušan Dragovič. Obtožen je bil štirih deliktov: Da je^ razžalil nekega kapetana, očitajoč mu, da laže, da je zapustil kot dežurni oficir svojevoljno službo ter šel v bližnjo vas večerjat, da je obdolžil po krivici nekega kapetana, da ubija stanovski ugled pri podrejenem vojaštvu in da je ozmerjal istega oficirja s par psovkami. Obtoženi podporočnik je bil obsojen na štiri mesece zapora.
— Konzum vina in piva v Ptuju. V Ptuju, ležečem sredi vinorodnih krajev, se toči dobra kapljica. Zato je naravno, da se tam tudi mnogo pije. V letu 1924 se je konsumiralo vina 3096 hi in 6131 buteljk po 0.7 1. V letu 1925 je konzum znatno nazadoval. Vzrok temu je pomanjkanje denarja. — Poleg vina se je izpilo v Ptuju leta 1924 piva 2432 hi. Tudi konzum piva je v letu 1925 nazadoval in sicer kar za 200 hi. V povojnem času se je izpilo v Ptuju največ piva leta 1921, namreč 2805 hi, najmanj pa leta 1920, namreč 1805 hi. Glede konzuma žganja nimamo na razpolago statističnih podatkov.
— II. vinski sejem v Središču. Glasom seznama bodo na vinskem sejmu v Središču, dne 19. t. m. kupcem na razpolago sledeča vina: 3050 hi mešanih vrst letnika 1925 po sledečih cenah: 13 hi po 5.50, 262 hi po 6, 70 hi po 6.25, 95 hi po 6.50, 11 hi po 6.75, 409 hi po 7, 387 hi po 7.50, 407 hi po 8, 331 lil po 8.50, 90 hi po 8.75, 177 hi po 9, 15 hi po 9.50, 60 hi po 9.25 in 328 hi po 10 Din. Vinogradniki ljutomersko-ormožkega okraja, so priglasili tudi 759 hi sortiranih vin in sicer: 263 iil šipona, 205 hi rizlinga, 113 hi mušk. silvanca, 20 hi silvanca, 102 hi burgundca, 50 hi traminca in 6 lil muškata. V ceni od 9 do 12 Din. Starih vin bo na razpolago 648 hi in sicer: 149 hi letnika 1924. 404 hi iz leta 1923, 92 hi iz leta 1921 in 3 hd iz leta 1920, v ceni od 9 do 15 Din. Cenjenim gg. vinskim trgovcem, gostilničarjem, hotelirjem in restavra-terjem je torej dana na tem sejmu bogata izbira ljutomerskih vin.
— Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za nedeljo, dne 24. januarja 1926 ob osmi uri zjutraj v dvorani pevskega društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
— V treh dneh pognal 100.000 Din. Ruski begunec Vasilij Jurčenko je po poklicu natakar. Ko je prišel v Jugoslavijo, je krenil naj-preje v Beograd, kjer .je iskal dalje časa zaman službe. Za zadnji denar si je kupil srečko razredne loterije, nakar je izginil. Imel je srečo: zadel je 100.000 Din. Ker ni vedel zato, se tudi ni oglasil. Končno ga je eruiral potom oglasa v listih kolektor v Zaječaru, kjer je bil natakar. Jurčenko se je pripeljal v Beograd ter dvignil denar. Nato je obiskal vse lokale, kjer je preje zaman prosil za službo. Revanširal se je na ta način, da je plačeval svojim prijateljem šampanjca, razbijal stole in zrcala ter nalepljal ciganskim godcem stotake in tisočake na čelo. S tem je vzbudil pozornost detektivov, ki so ga misleč, da je član madžarske falzifikatorske družbe aretirali. Sicer se je stvar kmalu po- ; jasnila in Jurčenko je bil zopet izpuščen. To je bilo na zadnji dan pravoslavnega Božiča. Imel je še 80.000 Din, ki jih je pa še istega
dn-e pognal, nakar se je vmil »suh« n« svoje prejšnje mesto v Zaječar.
Ljubljana.
1— Poroča se nam, da je g. Škulj odložil mesto odbornika v mestnem odboru NRS, ker je bil izvoljen za predsednika ljubljanskega učiteljsl«ega društva in ker se pravi v točki 9. učiteljske deklaracije, da »se želi, da učitelji, stoječi na vodilnih mestih učiteljskih organizacij, niso strankarsko eksponirane ossbnosti.«
1— Dober lov se je posrečil zopet ljubljanski policiji. Aretirala je Karola Murkota, hlapca pri hišniku v Zvezdi. Murko ima na vesti celo vrsto vlomov, ki so bili izvršeni med časom od 1. oktobra do 29. decembra. Med drugim je vlomil svoječasno tudi v barako S. K. Primorje, od koder je odnesel veliko množino moške in ženske obleke, čevljev itd. v skupni vrednosti nad 14.000 Din in v paviljon bizeljskih vinogradnikov na velesejmu, kjer je ukradel sodček vina, večje število buteljk, pletenk, steklenic, kozarcev in druge posode v skupni vrednosti nad 8000 Din. Zvitemu vlomilcu policija zato ni mogla priti toliko časa na sled, ker je bil dvoživka, na videz pošten hlapec, v resnici pa vlomilec. Murko je že llkrat radi tatvine
predkaznovan.
■t*oma s.*a P0hegnili dve lahkomiselni deklici:- Dragica G. in Dragica B. tam nekje iz Krakovega. Seznanili sta se z nekimi tujimi »šimikavalirji«, od katerih sta »e dali odvesti v smeri proti Zagrebu.
ORKAN NAD BEOGRADOM.
V	petek je divjal v Beogradu strahovit orkan. Spremljal ga je dež, vsled česar so mahoma poledenele vse ulice. Orkan je povzročil veliko škodo. Potrgal je na več mestih brzojavne in telefonske žice, tako da je bil Beograd brez vsake zveze.
Katastrofa na Banjici.
Največjo škodo je povzročil orkan na radio-postaji Banjici. Porušil je vse emisijske konstrukcije. Vseh osem pilonov je poruval in polomil kot slamnate bilke. Katastrofa »e je pripetila ob 3. ponoči. Ko je prišel ob 4. telefonist, da bi bil sprejel vesti iz Pariza, je opazil, da aparat ne funkcionira. Šel je na' prosto, da hi videl, kaj je temu vzrok. Na svoje veliko začudenje je opazil, da ne »toji noben pilon več pokonci. Poklical je ostali personal. Uradniki so se prerili s težavo skozi na tleh ležeče kupe žice in ugotovili, da je vsa konstrukcija na tleh. Piloni so bili visoki po 50 metrov, težki pa po 800 kilogramov. Postavljeni so bili v oddaljenosti 160 metrov drug od drugega. Vsak pilon je držalo po 27 debelih žic. Kot se dozdeva, je povzročilo katastrofo dejstvo, da je legla na žice debela plast ledu, vsled česar so postale pretežke.
Banjiška radiopostaja je prva postaja te vrste v naši državi. Zgrajena je bila 1. 1919 iz francoskega vojnega materiala. Naša vlada se jo je posluževala za pogovore z našimi delegati na mirovni konferenci. Postaja je bila tako zgrajena, da je prejemala lahko vesti iz vsega sveta. Njena emisijska daljava je ina-šala 2000 km. Prejemala in oddajala je vse novinarske vesti in meteorološka poročila. Bila je v direktni zvezi s Parizom, Prago, Tirano in Rimom. Sprejemala je dnevno po 10 do 18 tisoč besed, oddajala pa po 800 do 1000.
Škoda se ceni na 600 do 700 tisoč Din. Če se prične takoj s popravili, bo vzpostavljen promet šele v enem do dveh mesecih. Pre-jemni in emisijski aparati, ki se nahajajo v poslopju so ostali k sreči nepoškodovani.
Radiopostaja v Rakovici
je tudi precej trpela. Spričo močne, moderne konstrukcije so sicer piloni vzdržali, toda orkan je odnesel vse antene. Vsled tega je bil promet nekaj časa prekinjn, pozneje so ga a pomočjo pomožnih anten zopet vzpostavili.
Vse telefonske in brzojavne zveze i Beogradom prekinjene.
Telefonsko in brzojavno omrežje je trpelo v vsej državi. Beograd je bil takorekoč od vsega sveta odrezan. Funkcionirala je lamo še proga Beograd—Skoplje. Samo na progi Beograd—Obrenovac je izruvanih 206 brzojavnih drogov. Največ škode je povzročil led, ki se ga je nabralo mestoma na žicah toliko, da je imel ovoj po 2 do 3 cm obsega. Ker jih je stresal silni vihar, drogovi veliki teži nigo bili kos ter so se prevračali. Pri Zemu-niP je ustavilo osem prevrnjenih drogov ves promet s kraji na nasprotni strani Save in Donave.
Telefonski promet v mestu Tudi v mestu samem je bilo potrganih ne-broj telefonskih žic. Številne želene konstrukcije na strehah so hudo trpele. V petek v Beogradu 2000 telefonskih abonentov ni imelo zveze s centralo. V notranjem ministrstvu, v splošni državni bolnici in nekaterih drugih državnih uradih ni funkcioniral niti en telefon. Uradništvo na telefonski centrali je imelo veliko muko z občinstvom, ki ni hotelo uvideti, da je absolutno nemogoče, da bi se vsi telefoni popravili hkrati. Najpreje so bili popravljeni telefoni po uradih. Kljub napornemu delu je bilo v soboto zvečer prekinjenih še vedho okrog 1200 lokalnih zve*.
Druga škoda.
Silni vihar je podrl v Beogradu več dimnikov, odnesel številne napisne deske iznad trgovin ter pobil nebroj šip.
Na^Savi in Donavi so se dvigali do 2.5 m visolci valovi. Skoraj ves promet se je moral prekiniti. Ladja Feniks in več tovornih čolnov se potopilo. Valovi so poplavili mestoma obrežje ter je voda udrla v kleti bližnjih hiš., Pri Pančevu sta trčili dve potniški ladji-Obe sta poškodovani.
Celokupna škoda, ki jo je povzročil orkan, je ogromna.
Nesreče.
2e v petek zvečer so bile beograjske ulice tako poledenele, da je prišel v silni b«rji marsikdo težko domov. Ljudje so se opri je-
(181)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kralt.
Tako liže dalje, kar nenadoma pa se zdrzne, njen obraz se spremeni in sicer izraža jezo ali pravzaprav že kar besnost. Zakaj finejših nijans ne poznajo živali in živalim slični ljudje.
Adama ne izpusti, ampak on se ozre in z začudenjem, in s strahom vidi, da ni tu le en opičji človek, temveč, da jih je na gori več. Isto iznajdbo sta Georg in Leonor že davno napravila.
Tu ni bil moški, ampak drugi ženski eksemplar, ki se je prikazal. Morda je druga žena še večja od prve, a bolj koščena in mnogo bolj suha in živordeči lasje so na več mestih že sivi, zlasti krog gobca —; oziroma krog ust.
>To je gotovo njena mati — torej moja bodoča tašča... moj Bog, saj vendar ne misli...«
Pač ona misli. Adam nima še pravice, da bi jo imenoval svojo taščo. Nikakor še ni odločeno, čigav je; zakaj kamor pade ljubezen, tja pade. Kolikokrat se je že zsgodilo, da se je kdo poročil z materjo, čeprav je menil ves svet, da vzame hčer in tudi on je tako menil
—	in hči tudi.
Da, mati ga hoče imeti — njega, najlepšega izmed vseh. To izražajo njene roke, ki jih poželjivo izteguje po gospodarju vesoljstva. Toda želja ne ostane nema.
Z začudenjem zazna Adam, da imajo svoj jezik tudi ta ljudem podobna ali nadčloveška ali podčlove-ška bitja, in sicer se prav dobro razumejo. Kakor pripoveduje potem Adam, nekako grgrajo in sikajo, slišati je prav tako, kakor, če si nabaše samomorilec, preden skoči v vedo, tobak v nos, in mora v zadnjem grgranju še enkrat pošteno kihniti.
To se pravi, sedaj ne proučuje Adam tako natanko jezika. Počuti se prav neprijetno. Njegova Dulcineja ga je stisnila zopet med noge, dela sila hud obraz, njegova tašča pokaže že zobe, in kakšne zobe ima!
In mama se približuje hčeri vedno bolj in bolj, reke drži razprostrte — in nenadoma sta si v laseh, kar jima je zelo ugodno; saj se jima ni treba omejiti le na glavo, lase najdeta povsod, kamor pač sežeta; slednjič vzameta na pomoč še zobe, da pojasnita druga drugi večno pravico onega, ki je močnejši.
Adama so izpustile nožne klešče, in gospodar vesoljstva meni, da je najpametneje, če vperabi priliko
in izgine.	.
Komaj pa napravi en korak, ze ga ugledata, štiri
roke sežejo istočasno po njem; hči ga zagrabi za levo roko mati pa za njegovo desno nogo, ki jo je pravkar
dvignil, da napravi drugi korak ... konkurenčni boj se nadaljuje in sicer sedaj direktno za objekt.
Na desno stran vleče gospa mama za Adamovo desno nogo, na levo stran pa gospodična hčerka za Adamovo levo nogo, tako trgata reveža sem in tja — in tedaj se mojster Adam razruši.
Gospa mama drži njegovo desno nogo v pesteh-gospodična hčerka pa mu je iztrgala njegovo levo roko. Voljno odstranjenje udov, pa je za dame že preveč. Zakričita — ne vsled smelia, temveč vsled strahu. Gospodar tvesoljstva pa meni, da je prilika za beg zdaj še ugednejša, četudi jima pusti svoje ude. Tako naredi tudi martinček. Ce ga napade večji sovražnik in ga prime za rep, mu tega velikodušno prepusti, in je zadovoljen, če reši ostali del .telesa. Potem pa mi rno čaka, da mu rep zopet zraste.
Torej Adam zbeži po eni nogi in dela take skoke, da bi ga zavidal vsak .kenguru, ki sicer vporablja pri skakanju obe nogi.
Približno mu je znana smer, kjer je votlina; veselo torej skaklja dalje, dokler mu zemeljska razpoka ne zapre peti. Skače torej po razpoki navzdol — in se sreča z Georgom in Leonor.
»Adamk zavriska Leonor. >Kje pa imate levo roko?!«
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova „ Vrtnarska šola" v Kranju
MALI OGLASI
C*»«	do	20	b«*ed	Dia	5-—,	vsak«	uadaljna	beseda
(_	•»"	50	par.
Absolverfirtjr
Med, trcani
trgovske Sole išče mesta'kot prak- najfinejli v posodah po 50 kg raz-tikantinja. — Ponudbe • na upravo pošiljam proti povzetju 725 Din, pri
lisi« pod: »Praktikantinjac.
nakazilu denarja vnaprej za 700 Din tranko kolodvor Borovo. Franjo Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar.
Inštrukciie
sprejme osmošolec. Ponudbe na upravo lista pod: Osmošolec«.
GosondTna Joža!
Nasvet, ki ste ga dali meni, je bolje, da uporabite sami, kajti Ljubljana je pač večja kot mala vas. — »Sonja«.
Mesečna sobo
iS8e mlad gospod Dalmatinec, za
takoi. Eventualno tudi s hrano in     --------- r----	•--	,	.
druso oskrbo. Ponudbe na upravo »luibe. Gre tudi na deželo ter neka] »Narodnega Dnevnika« pod značko i me*ecev brezplačno. Ponudbe pro*i »Soliden«.	1	na upravo lista pod: »Natanžn*«.
„Opeka“
zidak* priporoča opekama
ZEMONA" e e
Lgebljanl — Tovarna na Vh&m (Brdo) — Pisarna * jftNfihk&ovt 3, prtL&j«.
Svojim znancem naoravite veselje
s primernim darilom in Jo ie le mogoče, če iste kupi pri
tvrdki
Kuim
dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček-..
S
a
s
JOSIP PETEUNC-Ljubljana
ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic,, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznicc, angleške sifone, fine klole, vezenino, čipke, torbice, nahrb* nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in melol "
aumujj
KOKS - - čtBIN
«*!fowa ulica 1/11. - Telefon 56.
Ljubljana!
Kontorhtinja
cmotoa vseh pisarniških del
Določite drugi dan. — jHiacinta-. Na določen sestanek nemogoče priti.
Dijak
sprejme inštrukcije. — Ponudbe na upravo lista pod: »Instrukcijat.
išče
Blagajna (Ufertheim)
dobra ohranjena št. 3 ali 4 se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »Kmetska hranilnica«.
kupite prej nobenega šivalnega stroja, dokler ne ogledate in preizkusite JOSIP PETELINOa strojev znamke
Gritzner, Adler, Phoniks
ter najbollše svtcorfeke"pIetilne stro|e „DUBIED". nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-matiko, dele za kolesa, olje i. t. d.
Delavnica na razpolago I
Na malol
0Z
Večletna garancija 1
Na veliko!
m HiTiilVV
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sar«.
mali dreves, kljuk vežnih vrat, ali pa so posedali po ulicah, da jih ni prevrnil na polz-kih tleh orkan. V soboto se je boril roarsikak uslužbenec po celo uro z ravnotežjem, prodno j© prišel v svoj urad. Kliub vsej previdnosti ljudi se je pripetilo veliko število nesreč, k sreči večinoma manjših. Vse polno ljudi ss je pobilo pri padcu na ulici, nekaj pa se jih je tudi težko poškodovalo, eni so se pobili n« glavi, drugi so si zlomili nogo ali roko itd.
Razven tega je prišlo več oseb v dotiko z ftlektriiaimi žicami, ki so padale na ulice, .vendar pa ubit ni bil nihče.
PaS je pa povzročila taka žica v eni hiši požar. Padla je na streho, nastal je kratek stik ia streha je jela goreti. V neki drugi hiši je potisnil sunek viharja ogenj iz peči v sobo in izbruhnil je požar. V obeh slučajih so bili ognjegasci pravočasno na licu mesta ter so ogenj takoj udušili.
Ker je bilo potrganih toliko električnih žic, je naravno, da je bil velik del mesta v petek v temi.
SNEG IN MRAZ.
Iz vseh krajev Evrope prihajajo še vedno poročila o velikem snegu in mrazu.
Na Jadranskem morju divja hud vihar. Več ladij je moralo iskati med potjo zavetja v lukah.
V bližini Toulona so vrgli valovi neko italijansko ladijo na obalo. Moštvo se je rešilo. Ladjo smatrajo za izgubljeno. V bližini Per-pignana je obtičal neki vlak v snegu. Pri Grenoblu je skočila lokomotiva nekega tovornega vlaka radi ledu s tira ter padl.i v gorski potok. Strojevodja je bil ubit, kurjač težko ranjen.
V Genovi so imeli v petek 13° mraza, v Milanu 10°. V Florenci je zapadlo 35 cm snega.
V	Rimu je nastopilo zopet toplo vreme. Ob ti-renaki obali pri Virreggi je uničil silen vihar del ribiškega brodovja. Pet čolnov se je potopilo. Dvajset ribičev pogrešajo. V Benetkah je izbruhnil v dimnikih večih his ogenj. V petek je bilo mesto brez mleka, ker kmetje radi snežnih zametov niso mogli v mesto.
PROCES ZOPER HAARMANNOVEGA K0M-PLICA GRANSA.
Afera Haarmann je znana. V Hannovru, ki šteje 500.000 prebivalcev, je izginilo v letih od 1918 do 1924 izreano število mladih ljudi brez sledu. Končno je padel sum na takrat 421etnega trgovca z oblekami in policijskega
agenta homoseksualca Fritza Haarmanna. šele vsled cele vrste nenavadnih naključij se je posrečilo zbrati zoper premetenega liaar-manna toliko dokazov, da je priznal, da ja morilec. Koliko ljudi je umoril, se ni mogel natančno spominjati.
Tekom preiskave je izdal kot svojega pomagača 171etnega Hansa Ciransa. Hans urana je nežen in prijazen, bolj ženski kot moškemu podoben nuadenič, ki je zašel zgodaj na kriva pota. Pokvarila ga je vojna, revolucija in čas inflacije. Postat je delamržen nepridiprav, ki se je gibal izključno v krogih veriz-nikov in drugiu lopovov, vzdiržavati pa se je dai večinoma od žensk. Pozneje se je vdal moški prostituciji, ki je bila takrat v Hannovru zelo razširjena.
Tako se je približal tudi Haarmannu z namenom, da izvabi homoseksualcu čim največ mogoče denarja. Po čudnem naključju pa se je razvilo med njima trajno razmerje. Živela sta »skoraj šliri leta takorekoč v simbiori zločina. Na podlagi Haarmahnovih izpovedb je bil Grans aretiran ter obsojen ‘na smrt in na 7 let ječe. Cuvstveni odnošaji med zločincema so še danes nekam zagonetni. Doeini je skušal Haarmann svojemu prijatelju sprva pomagati, ga je jel pozneje, ko se mu je i.o-tel mladenič odtujiti, besno obremenjevati. Končno je Grans priznal, da: je vedel za Haarmannove zločine ter eno od žrtev celo sam umoril, nakar je Haarmanna obdolžil umora. Haarmannova energija se je pred eksekucijo zlomila. Stari grešnik se je izpovedal in ko je videl, da je nevarnost, da bo ž n ja ui vred usmrčen tudi njegov prijatelj, je vpirizoril nenavaden coup. Med vožnjo k zopetnemu zaslišanju je vrgel iz voza list, namenjen za objavljenje v listih. V tem pismu je izjavil, da je obdolžil Gransa, ki pri njegovih zločinih ni bil nikakor udeležen, samo iz maščevalnosti. Pri tej izpovedbi je ostal do svoje smrti.
Sodba zoper Gransa je bila razveljavljena. Te dni se obravnava zadeva v drugič.
Sedaj, ko Haarmanna ni več, se obrača vsa besnost sorodnikov njunih žrtev zoper Gransa. Pred sodiščem se dogajajo dramatični prizori. Mati neke žrtve je na pr. objemala in gladila obleko svojega umorjenega sina, ležečo kot corpus delioti na sodni mizi ter vzkliknila jokaje:	>To	je edino, kar mi je
ostalo od mojega fanta!«
Grans trdovratno taji. Glavna obremenilna priča, Eiwer Seidel je pobegnil. Seidel, že večkrat predkaznovan individij se je bal, da bo aretiran, ker je izpovedal preje več stvari, ki so se izkazale kot očitna laž.
Gospodarstvo.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe za dobavo odlitkov iz sive litine ter za dobavo verig za škripčevje. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg olja za jamske vozičke, do 10. februarja t. 1. pa za dobavo strojnega olja in tovotne masti, za dobavo 1000 kg masti za mazanje jamskih vozičkov, za dobavo ene kopalne kadunje in umivalnikov ter za dobavo 5000 kg portland-cementa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 zvitkov brzojavnih trakov. — Dne 3. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu gle^ de dobave klingerita, azbesta in grafitnega materijala ter glede dobave električnega materi jala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mizarskega blaga; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave Samotnega materijala; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 100 pelerin. — Dne 4. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave koksa in katrana ter glede dobave va-gonskih delov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave steklenega materijala; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede 223 komadov sporednih telefonskih central. — Dne 5. februarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jelovih desk ter glede dobave raznih jermen; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega usnjenega materijala. — Dne 6. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave
557.000	komadov hrastovih železniških pragov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 150.000 kg livarskega koksa; pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu glede'dobave raznega materijala (razne barve, laneno olje (dvakrat kuhano), ščetke). — Dne 9. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 135.000 kg dvakrat rafiniranega petroleja; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja. — Dne 10. februarja t. 1. pri upravi Dravskog ubojnog skladišta v Ljubljani glede oddaje naprave strelovoda; pri direkciji držvnih železnic v Zagrebu glede dobave 35 garnitur izdelanih jeklenih Bro-tan cevi za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega že-
leza. — Predmetni oglasi z natančnejši«) podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesento« «a vpogled.
X Prodaje. Dne 4. februarja t. 1. s* ko
vršila v vojašnici Kralja Aleksandra L v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje konjskega gnoja. Pogoji so na vpogled t pisarni adjutanta navedenega polka. — Dne. 8. februarja t. 1. se bo vršila pri direkeiji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje 500 komadov starih lesenih sodov. — Predmeni pogoji so na -»pogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
X Prodaja ognjenih cevi. Ekonomsko *de-lenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani ima! v zalogi materijalnega skladišča Maribor večjo količino starih, za železniški obrat neuporabljivih ognjenih cevi iz vlečenega ie-leza v dolgosti 1 do 5 m. Cevi so uporaba« ma ograje itd. in se oddajajo privatnim strankam po ceni Din 2.50 za 1 kg loko materi-jalno skladišče Maribor kor. kol. Stranke, katere reflektirajo na dobavo takih cevi, naj predložijo tozadevne, po predpisih koleko-vane prošnje, direktno ekonomskemu odelenju direkcije drž. žel. v Ljubljani.
To in ono.
IZ ŽIVLJENJA SLAVNIH ARTISTOV.
Texas Gir)
je bilo ime slavne krotilke zveri, ki je nastopala v bogati mehikanski noši še pred par leti na odru in v maneži ter zapovedovala večer za večerom na radost občinstva kraP.jem puščave. Šest ponosnih odraslih levov in Sest levinj jo je ubogalo na migljaj, tako preciano. da občinstvo ni slutilo niti od daleč velike nevarnosti, v kateri se je nahajala krotilka. Igrala se je z zvermi kot kak otrok, boiala jih je, odpirala jim je žrela ter pokgala vanja svojo glavo. Ogorčena je zavračala opozorila, da je stvar silno nevarna. Njeni ljubljenci so bili njeno veselje in njen ponos. Dokler niso planili ljubljenci neko jutro pri skušnji v' Berlinu nanjo ter jo raztrgali na kose. Tako smo nesli mlado, dražestno gospo Haupt iz Saksonskega, znano pod imenom Texns Giii, k večnemu počitku. Njenemu soprogu, ki se je vrgel, da bi jo bil rešil s praznimi rokami med zveri,, se je omračil za več mesocev um. Pozabiiti ne more še danes. Kljub temu pa naši op a s skupino levov, ki so raztrgali najljubšo mu ženo, še danes. Smej se, Bajaazo!