RiKANSKi Slovenec
Številka 77.
JOLIET, ILLINOIS. 22. AVGUSTA 1916
LETNIK XXY.
laški napadi na Goriškem
odbiti.
Avstrijski zrakoplovci bombardirali Benetke in druga mesta. Cador-na zopet v stiski.
Musile vedno napredujejo.
^ngleži in Francozi potiskajo Nemce nazaj počasi a gotovo.
Gor'ca, 16. avg., čez Rim in Pariz, Pop. __ £)as; je tQ mesto ge obstre-Ievan° po dalekostrelnih avstrijskih toPovih, vendar se je kralj Viktor E-mam*el ustavil tukaj na enem svojih Rednih izletih ob laških linijah. Opa-val je učinek sovražnega topniškega sk ,anj'a "n obiskal predor (tunel) 021 katerega so Italijani prodrli in pr«senetili mesto.
Iz Rima.
Hi
17.
t

j,	avg. (Čez London.) —
^"ašnje uradno vojno poročilo obse-
drugimi sledeče podatke: m t dolenji Soči so bili naši topovi v Z.a.°Pni možnarji delavni proti so-^ mtn linijam. Odbili smo napad na straski Planoti in ujeli kakih 100 Av-OiitTlT' vštevši štiri častnike. V tol-strer odseku ie na®e topništvo ob-kat Jeval° kolodvor v Sv. Luciji, na četerem so bila naznanjena kretanja
"V
ski za^nji noči so sovražni pomor-letfc ■ °*>'ovc' sPuščali bombe na Be-ši(Q,e ln Gradež. Napravili so nekaj e' Izgub ni bilo zaznarifovati."
lVgCrlin (brezžično v Sayville), 17. Oddelek avstrijskih pomorskih °Plovov je v noči od 14. na 15.
Avstrijci bombardirajo.
pade italijanske vzhodno in jugovzhodno od Gorice, ki pa so bili vsi odbiti, tako da je ostala avstrijska fronta nepoškodovana. Poročilo se glasi:
"Italijani so nadaljevali svoje napade na fronti od Solkana do Mirna, na brdih vzhodno in jugovzhodno od Gorice ter v odseku južno od Vipave gori do Lokvice, in sicer neprenehoma z velikimi mnoštvi, dočim je topništvo silno obstreljevalo sosedne odseke.
"Naše čete so odbile vse naskočne napade in obdržale svoje postojanke ob celi fronti. V bojih od blizu so bile sovražniku prizadete težke izgube.
"Sovražni sunki blizu Plav in Zago-re, kakor tudi na dolomitski fronti, na Crodi Delanconi, so bili odbiti."
Benetke zopet bombardirane.
Berlin (brezžično v Sayville), 19. avg. — V noči 16. avgusta so zrakoplovci zopet bombardirali Benetke, kakor poroča avstrijsko admiralstvo. Napravljena vojaška škoda je bila znatna. Poročilo se glasi:
"Oddelek avstro-ogrskih zrakoplov-cev je v povračilo za obstreljevanje Trsta bombardiral v noči od 16. na 17. avgusta Benetke. Kolodvor, orož-nica in skladišča so bila cilj zrakoplov-cev. Uspeh je bil znaten. V kolodvorskih napravah je izbruhnil velik požar. Drugi oddelek zrakoplovcev je bombardiral notranjo luko v Gradežu, baterijo ob dolenji Soči in vojaške naprave v Tržiču (primorskem). Vsi zra-kolovi so se vrnili vkljub najhujšemu obstreljevanju nepoškodovani."
Lahi zaustavljeni.
Rusi trudili brez uspeha, da bi predrli avstrijske zamote.
Blizu Manajove so Rusi prodrli v avstrijske zakope, a so bili po reser-vah zopet izgnani. Uspešno obrambo je pripisati izvrstnosti nemških in avstrijskih baterij.
Rusi odbiti.
Berlin, 17. avg. — Rusi ljuto napadajo v vzhodni Galiciji, poskušajoč premagati odpor avstro-neniških čet v okraju Zalocze. Bili so odbiti popolnoma, naznanja danes vojni urad. Naznanilo se glasi:
"Ljuti ruski napadi so se nadaljevali v noč proti Batkovu in Harbuzovu, zapadno od Zalocza. Bili so odbiti popolnoma.
"Na fronti nadvojvode Karla Fran ca se je sovražnik včeraj zaman tru dil severno od Dnjestra, blizu Tusto babe in Končanov. Ujeli smo 154 Rusov. V Karpatih je bila zavzeta Staroobčinska višina severno od Ka-pula."
Avstro-nemški protinapadi.
Petrograd, 17. avg. — Rusko prodiranje je še zadržano vpričo protinapadov. Ti napadi, pravi današnje vojno naznanilo, so bili odbiti. Naznanilo se glasi:
'Topniški in pehotni dvoboji se nadaljujejo ob fronti. Sovražnik je na nekaterih točkah zopet začel svoje protinapade. Ti so bili obrezuspešeni po našem streljanju. Položaj je neiz premenjen.
"Dodatna poročila kažejo, da je general Bezobrazov v najzadnjejših bojih ujel 198 častnikov in 7,308 vojakov ter uplenil 29 lahkih topov, 17 težkih topov, 70 strojnih pušek, 29 bombnih metalnic in več nego 14,000 izstrelkov "Od dne 4. junija, ko se je začela ruska ofenziva, do danes so armade generala Brusilova skupaj ujele 7,955 častnikov in 358,153 vojakov ter uplenile 451 topov in 1,396 strojnih pušek."
i
Vtajn ''rav uspešno bombardiral soške bateriio ob ustju Soče ter voja-S«lcihV°de v Ronchih, Vermiglianu in je ®0m'3e so zadele in več poža-nii; nasta'o. Vsi zrakoplovi so se " nePoškodqvani.
Po "poti v Trst".
Kiln io
2na' avg. — Vojni urad je danes
$ovra- ?rentinski fronti je podjemal •''n>m t trdovratne demonstracije s ianit p°mt>ardiranjem naših posto-la na- °noči je bil sovražen napad koj s e °kope na Monte Sperone ta-*eke jProt'napadom
odbiti. V dolini ic s0v r5d<lo, ob hudourniku Posina, razn>k včeraj poskusil nepričako-Scai0]aPad na našo postojanko pri
. Poskus je bil preprečen. V^i "a Goriškem in na Kraški 1 Je neizpremenjen."
KATOLIČANI
NA ZBOROVANJU,
'American Federation of Catholic Societies" na petnajsti letni konvenciji v New Yorku.
Uprav ogromna udeležba.
Tudi deželna zveza nemških katoličanov zboruje istotam.
^ki napadi odbiti.
vili,
18.
avg. (Brezžično v
Turki z Avstrijci in Nemci.
Berlin, 18. avg. — Vojni urad je naznanil danes, da se turške čete bojujejo z Nemci in Avstrijci v Galiciji. Naznanilo se glasi:
"Fronta nadvojvode Karla Franca: Turške čete armade generala Both-merja so odbile ruske napadajoče oddelke.
"V Karpatih smo raztegnili naš u-speh na Staroobčinski višini. Kakih 200 ujetnikov je bilo dovedenih in več strojnih pušek uplenjenih."
Rusi poročajo uspehe.
Petrograd, 18. avg. — Avstro-nem-"Na tiroUki fronti so se manjša ' ška prjza(ieva, potisniti Ruse v Galiciji sovražna podjetja pri Monte Planu in ; nazaj> se je končala v velikih izgubah
New York, 20. avg. — Trije izmed najvišjih rimo-katoliških cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi apostolski delegat v Združenih Državah in pa-peški nuncij v Braziliji, številni škofje drugi cerkveni dostojanstveniki, stoteri duhovniki in tisočeri lajiki so se danes udeležili pontifikalne maše, s katero sta bili v katedrali sv. Patrika formalno otvorjeni 15. letna konvencija ameriške zveze katoliških društev (American Federation of Catholic Societies) in 61. letna konvencija deželne zveze nemških katoličanov (Deutsch-roemisch-katholischer Centralverein).
Nad 25,000 navzočih.
V katedrali zbrano množico ljudi so cenili na več nego 8,000 oseb, dočim se je procesije pred veliko mašo udeležilo več nego 16,000 oseb. Cerkveno slovesnost je otvoril monsignor Michael J. Lavell, župnik katedrale, ki je prečital po kardinalu Gaspari, pape-škem državnem tajniku, doposlano poslanico sv. očeta. Hiša božja je bila okrašena z Ameriškimi in papeškimi barvami. Nad dekoracijami je- visel rdeči klobuk umrlega kardinala Mc-Closkeya. Trije začasni prestoli so bili postavljeni za kardinala Gibbonsa in O'Connella ter nadškofa Bonzano papeškega delegata. Na stalnem prestolu je služil pontifikalno mašo kardinal Farley.
Berlin, 19. avg. (Brezžično v Say ville.) — Avstrijsko uradno naznanilo z dne 17. avgusta, prejeto tukaj iz Dunaja, poroča odbitje Italijanov v šte vilnih napadih jugovzhodno od Gorice. Naznanilo pravi:
"Med Plavami in reko Vipavo je bilo včeraj samo živahno topniško streljanje. Italijani so napadali med reko in Opatjemselom ter naskočili naše postojanke petkrat v globokih vrstah.
"Samo na eni točki je bilo potrebno odbiti sovražnika v boju od moža do moža. Sicer so se naskočili napadi izjalovili pod našim streljanjem z vidno težkimi izgubami.
Ovalonu izjalovili."
Ruska fronta.
Dunaj, 17. avg. (Čez London.) — Ruske mnoštvene napade proti linijam generala von Boehm-Ermollija med Peraslinsko in Piniski so včeraj Avstrijci odbili z najkrvavejšimi izguba-
^ dne 15. avgusta poroča av-| mi za sovražnika, kakor je naznanil
Dvanajst ur so se
in ni uspela, je naznanil vojni urad da nes. Rusi so napredovali v več odse kih. Naznanilo se glasi:
"Na fronti od Zlote Lipe zapadno do Podhajca je sovražnik zopet začel ofenzivo s precejšnjimi oddelki brez uspeha. Sovražnik je utrpel velikih izgub.
"Ob reki Bystrica Bolotvina smo o-svojili Lisjec, sedem milj jugozapadno od Stanislavova, na zapadnem bregu
reke. .'V smeri Ardzela so naše čete zavzele več višin.
V okraju Korosmezo (v Karpatih) so se naše prodirajoče čete približale vrhu gorovja v soseščini Korosmeza."
Ogrsko zopet ogroženo.
Uradno naznanilo kaže, da so Rusi prodrli čez gališko mejo na eni točki in na Ogrsko. Vrli Karpatskega po gorja blizu Korosmeza je kake tri milje znotraj ogrskega ozemlja.
Tako je Ogrsko zopet ogroženo s skorajšnjim ruskim navalom. Koros mezo leži na južnem koncu Jabloni-škega prelaza, ki drži na ogrske planjave. Osvojitev vasi Jablonica pri severnem vhodu v prelaz in ob železnici, držeči na Ogrsko iz Stanislavova, e bila uradno naznanjena pred nekaj dnevi.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 19. avg. — Avstro-ogrsko vojno vodstvo je danes urSdno naznanilo:
"Zapadno od Žabja,, 35 milj jugozapadno od Kolomeje, smo umeknili naše prednje čete po ljutem boju proti slemenu Čornehore. "Severozapadno od Stanislavova so
v zvezi s francoskimi zapadno in jugozapadno od Guillmonta.
Francozi in Britanci napredujejo.
London, 18. avg. — Britanske čete v okrožju reke Somme so pridobile nadaljnjih nemških postojank pri krajih Ginchy in Guillemont, po nocojšnjem uradnem naznanilu. Več nego 200 Nemcev so ujeli Britanci tekom dneva.
Pariz, 18. avg. — Francoske čete so zopet napredovale v vasi Maurepas in tudi ob cesti iz Maurepas v Clery, po nocoj izdanem uradnem neznanilu. Na ostali fronti je bilo med dnem običajno bombardiranje.
Berlin, 18. avg. — Britanci so z več svežimi divizijami podjeli napad na nemške linije severno od reke Somme in pognali nemško prvo linijo nazaj na kratko daljavo na ozki fronti jugozapadno od Martinpuicha, je naznanil nemški vojni urad danes. V drugih odsekih so bili popolnoma odbiti.
Francoski uspehi.
Pariz, 20. avg. — Francozi so osvojili močno hranjeno hosto med Guille-mohtom in Maurepasom ter uplenili veliko množino vojnih potrebščin, kakor naznanja vojni urad nocoj.
Nemci so podjeli snoči več silnih napadov na verdunski fronti v priza-devi, vzeti nazaj vas Fleury, ki so jo osvojili zadnji teden Francozi.
Angleški križarki pogreznjeni.
London, 21. avg. — Angleški lahki križarki "Nottingham" in "Falmouth" sta bili pogreznjeni v soboto v Severnem morju po nemških podmorskih čolnih, ko sta zasledovali nemško vojno brodovje, kakor je naznanilo admiralstvo malo pred polnočjo.
En nemški podmorski čoln so Angleži razdejali, dočim so drugega poškodovali.
Poročilo nemškega admiralstva.
Berlin, 20. avg. (Brezžično v Sayville.) — Admiralski štab mornarice je danes naznanil, da je neki nemški podmorski čoln ob britanski vzhodni brežini pogreznil malo britansko kri-žarko in enega rušivca ter s »torped-nimi streli težko pošk9doval drugo malo križarko in neko veliko bojno ladjo.
WfLSON TUDI
ZA RAZSODIŠČE.
V pismu na tovarnarje zagovarja svoj načrt za poravnavo preteče železniške stavke.
Te dni bo vprašanje rešeno.
Železniške uprave se protivijo zahtevam uslužbencev, a zaman.
Washington, D. C., 20. avg. — Posvetovanja, katera je imel predsednik Wilson v preteklem tednu z zastopniki železniških uprav in železniških uslužbencev v prizadevi, preprečiti splošno železniško stavko, so po splošnem mnenju spravila položaj tako daleč, da je pričakovati odločilnih razvojev v bližnjih dneh.
Dočim niso pogajanja tekom današnjega dne znatno napredovala, je predsednik posredno odgovoril na trditev železniških uprav, da je načelo razsodišča po njegovem načrtu ogroženo.
Tudi za razsodišče.
V danes v Beli hiši objavljeni brzojavki izjavlja g. Wilson, da slej ko prej zagovarja načelo razsodišča, in da njegovi predlogi to načelo bolj krepijo nego slabijo. Nadalje da je treba najti sredstvo, s katerim se bo dalo za vedno ogniti nastanku tako resnega položaja, kakor je sedanji. Brzojavka je tvorila odgovor g. Wilsona na poziv predsednika George Pope-a od deželne tovarnarske zveze, da se mora načelo razsodišča pri sedanjih pogajanjih na vsak način občuvati.
V torek.
Pogajanja v Beli hiši se bodo nadaljevala menda šele v torek, dne 22. t. m. V vladnih krogih še vedno niso opustili upanja, pridobiti zastopnike železniških družeb za predsednikov načrt, čeprav začasno še vztrajajo na svojem stališču v prid razsodišču.
O načrtu podržavljenja železnic v slučaju splošne stavke ni predsednik še ničesar izjavil.
Balkanska fronta.
Berlin, 18. avg. (Čez London.) — Današnje uradno naznanilo z balkanske fronte pravi:
"Po brezuspešnih napadih, ki jih so podjeli ententni zavezniki v zadnjih dneh, so šle čete nemških zaveznikov k protinapadu. Po ostrem boju s srbsko donavsko divizijo je bil grški kraj Fiorina, oddaljen pet milj od meje, zavzet z naskokom."
Kavkaška fronta.
Petrograd, 18. avg. — Vojni urad je izdal nocoj sledeče poročilo:
"Na ,kavkaški fronti so naše čete odbile turško ofenzivo v okraju zapadno od Vanskega jezera. V Perziji, v okrožju Kala Pasova, so se vršili spopadi z znatnimi turškimi oddelki."
Cesarjev rojstni dan.
Berlin, 18. avg. (Čez London.) — Na nenavadno slovesen način je bil tukaj danes obhajan 86. rojstni dan avstrijskega cesarja Franca Jožefa v diplomatskih in vojaških krogih. Slovesni službi božji je med drugimi prisostvoval tudi ameriški poslanik James W. Gerard s svojim vojaškim in pomorskim pribočnikom. Berlin in mnogi drugi kraji po vsej državi so v za-•stavah. Nemško časopisje prinaša čestitke v uvodnikih.
Sueška fronta.
London, 18. avg. — V zadnjih bojih . okrog kraja Katia, vzhodno od Sue-bile ruske čete, poskušajoče prodirati škega kanala, so Turki izgubili kakih
Obljuba na tuje stroške.
Bukurešt, 16. avg. — "Epoca" je izvedela, da je Nemčija obljubija Rumu-niji ozemski prirastek na stroške dvojne monarhije, če obljubi, da se ne bo mešala v veliko borbo evropsko.
proti Haliču od južnega brega Dnje stra, odbite."
(Žabje je sedemnajst milj jugovzhodno od Korosmeškega pogorja, proti kateremu Rusi prodirajo v Svojem poskusu, navaliti na Ogrsko.)
Ruski uspeh ob Stohodu.
Petrograd, 19. avg. — Rusi so predrli avstro-neniške linije ob reki Sto-liod v Volhiniji in znatno napredovali, je bilo naznanjeno danes. Prodrli so v avstro-nemško fronto v soseščini vasi Cervišče, 40 milj severovzhodno od Kovela. Rusi so osvojili vas To-bol.
Rusi v Karpatih odbiti.
Berlin, 20. avg., čez London. — Današnje naznanilo z vzhodne fronte poroča, da so ruske čete na eni točki prekoračile reko Stohod in da se boj na daljuje. V Karpatih so avstro-nem-ške čete napredovale, osvojile višino Kreto, južno od Žabja in odbile sovražne protinapade
9,(XX) mož, vštevši ujetnike, ali polovico bojne moči, kakor je vojni urad naznanil nocoj.
Zapadna fronta.
i» SlJ*M
Amerlc»» Pr«» Auuclatlon.
ARINKA "DEUTSCHLAND" SE BAJE VRNILA V BREMEN DNE 17. AVGUSTA.
»iuS'ska	^^^^^
y{;Vh i„Q. .Kovinska ladja "Deutschland", s kapitanom Paul Koenigom in svojo prvotno posadko sedemin-M"Gen 0l'r'"''a >z Baltimora dne 1. avgusta in dospela v Bremen dne 17. avgusta, kakor naznanja brzo-■ ko, n., ' ■ navedena na tej strani, ki pa še ni bila uradno potrjena. Ob svojem povratku je imela "Dcutsch-a<l množino gumija in nikla in tudi zlata. Slika kaže submarinko ob njenem odhodu iz Baltimora.
London, 17. avg. — Sledeč včerajšnjo pridobitev, ko so Francozi in Britanci v strašnih napadih osvojili skoro tri milje nemških okopov, so Britanci danes dodali 100 nadaljnjih jardov nemških zakopov k že pridobljenim izza pričetka svoje ofenzive ob reki Sonime. Novi pogc)n je bil podjet severozapadno od Bazentina.
Poleg pridobitve v tem odseku so gen. Haigove čete odbile šest nemških odločnih protinapadov severozapadno od Pozieresa. Uradno poročilo pravi, da so bile nemške izgube težke. Britanske snočnjc pridobitve so bile
Iz Afrike.
Havre, 18. avg. — Oddelek belgijske vojne moči je zasedel Karemo, mesto s pristanom na vzhodnem bregu jezera Tanganyika v Nemški Vzhodni Afriki, tako pravi današnje uradno belgijsko poročilo.
"Deutschland" v Bremenu?
Geneva, 18. avg. — Zasebna brzojavka iz Berlina na "Neue Zuericher Zeitung" pravi, da je nemška trgovinska podmorska ladja "Deutschland'' ki je dne 2. avg. od Združenih Držav odrinila domov, dospela včeraj v Bremen.
"Deutschland" je odplula dne 1. avg. iz Baltimora in začela dne 2. avg. od Virginia Capes vožnjo čez široko morje. Izpred oči številnih opazovateljev zavezniških in njihovih križark pred trimiljno mejo je izginila v trenotku ko se je pogrozila.
"Deutschland" je dospela v Baltimore iznenada dne 9. julija. Bila je prva stibmarinka, ki je preplula ocean. Pripeljala je kot glavni naklad umet nih barvil.
2,600 avtov ukradenih.
Chicago, 111., 18. avg. — Tatovi avtomobilov v Chicagu so vsak dan drz-nejši. V zvezi so z nekim tajnim trustom za ukradene avtomobile. V prvih sedmih mesecih tega leta je bilo v Chicagu ukradenih do 2,600 avtomobilov.
BREZ SKRBI
pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno.
Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem.
Bodite brez skrbi! Dokler vidite nas oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo.
Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi ?a delj časa zakasni.
Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa-je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki še posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino; 5 K za.. .$ .90 I 250 K za.. $ 34.00 25 " ... 3.75 500 " .. 67.50 50 " ... 7.00 750 " .. 101.00 100 " ... 13.50 1000 " .. 135.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
s.
AMERIKANSKI SLOVBNKC. 22. AVGUSTA 1916.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.'
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denatne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Martin Nemanich iz Chicaga. Ob tri četrti na S. uro so se odpeljali nazaj skozi Chicago v Virginijo.
—	Lep izlet. G. Anton Nemanich st. je napravil lep izlet v avtomobilu v Iowo zadnji četrtek, petek in soboto. Ž njim sta bila njegov sin Joe, ki je šoferal, in g. John Škof; in do Lyonsa, Iowa, se je vozil tudi g. Blaž J. Chulik, znani slovenski farmar, ki se je mudil zadnjo sredo v Jolietu po svojih opravkih. Ob polpetih zjutraj v četrtek se je družba odpeljala iz Jo-lieta in ob polenajstih dopoldne so že bili v Lyonsu, Ia., na Chulikovi farmi, kjer so ostali skupaj do večera. Potem se je g. Nemanich peljal dalje v Brown, Ia., kjer že dolgo let prav u-spešno farmarijo nekateri Slovenci, med njimi g. Marko Škof, ki ima 160 akrov najboljše zemlje, vredne aker nad $100. Avtomobil je drčal dalje po najlepših cestah po Iowi do mesta Dubuque, Ia., in potem v East Dubuque, 111., kjer ima pivarno naš rojak g. Petric. In odondod je šla vožnja čez Rockford nazaj proti Jolietu, kamor so se vrnili srečno v soboto zvečer.
—	Pogreb ustreljene gdčne. Anice Žlindra v Clevelandu, O., se je vršil zadnjo sredo dopoldne ob zares ogromni udeležbi, kakor nam poroča gospa Malovrh, soproga g. George Malovrha, ki je šla k pogrebu svoje sorod-nice predzadnjo nedeljo zvečer in se je vrnila v petek. V pogrebnem iz-prevodu je bilo dva voza rož in vencev ter nič manj nego 62 avtomobilov. — G. Mike Malovrh, ki je šel s svojo materjo k pogrebu v Cleveland, je ostal tam, da bo nadaljeval svoje študije za odvetniški stan; lani je študiral v Chicagu.
Kerens, Mo., 19. avg. — Cenjeni g. urednik Am. Slovenca! Ko ravno pošiljam naročnino za list, bi pa vam pisal, pa se bojim, da bi prišel moj dopis v tisti zloglasni koš. Letos ni baš najboljša letina. Junija smo imeli dosti dežja, julija malo, sedaj pa je že precej suho. Letos je slaba letina, posebno žita smo tukaj malo pridelali. Jaz imam 40 akrov, in 35 akrov očiščenega, vse ograjeno, z vsemi gospodarskimi poslopji, velika kovačnica, z vsemi mašinami, na farmi sta dve šterni, je dosti vode in precej mladega sadja vsajenega. Vse to bi rad zamenjal za kako farmo v kakem drugem kraju zaradi nekega "trublna". Če bi katerega rojakov zanimal ta dopis, naj se obrne na spodaj podpisanega. S pozdravom John Resnik, Kerens, Mo.
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVINI!
Ali ste že kaj darovali v naš sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih- Pošljite takoj, da ne pozabite!
Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
VABILO.
Joliet, 111., 21. avg. — Vročina zopet hudo pritiska. Predzadnjo nedeljo je nastopil hlad, nenavaden hlad, ki je trajal do srede. Potem je živo srebro zopet lezlo navzgor, tako da je že v petek kazal toplomer nekaj nad 100 stopinj, potem v soboto 108 in včeraj 105; tudi danes je še vroče. Za piknike najlepše vreme, a za delavce najslabše. Kako dolgo časa se bomo še potili, vedigabog. Danes je zadnji pasjih dni. Letošnje poletje nam o-stane dolgo v spominu. Šaljivci pravijo, da tam ob Mehiki preveč streljajo, zato je letos tako vroče.
—	Umrl je v petek zvečer Louis Lilek, 2 leti in 3 mesece stari sinček g. Antona in ge. Terezije Lilek, 905 N. Bluff street. Poleg staršev žaluje za njim 6 bratcev in sestric. Pogreb se je vršil včeraj (nedeljo) popoldne. Staršem naše sožalje, pokojniku nebeški raj!
—	S počitnic sta se vrnili v soboto gdčni. Anna in Katherine Simonich. Prva je prebila en mesec in druga dva meseca pri gdčni. Barbari Mate-kovich v Gilbertu, Minn., odkoder sta obiskali svoje sorodnike in znanke v raznih krajih po Minnesoti. Zabavali sta se prav dobro vkljub štrajku, ki je tam povsod že več tednov, vendar sta se radi vrnili v Joliet.
—	Iz Waukegana, 111., v avtomobilu ua obisk v Joliet so prišli v nedeljo gg. Jos. Hribar, Louis Podboj, Val. Gre-gorin, Karol Cirk in Mike Hudson.
—	Gdčna. Theresa Nemanich, hči g. Antona Nemanicha, se je podala v petek zjutraj na dvotedenske počitnice, da obišče svoje prijateljice in sorodnike v Chicagu, Arlington Heights in Milwaukee, Wis.
—	G. Jos. Dunda, uradnik v The Joliet National Bank in prvi nadzornik K. S. K. J., se je tudi naveličal hoditi peš in si je kupil prav lep avtomobil.
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je podal danes po svojih opravkih v Wis. in Mich.
—	Na obisku. Mrs. Antonia Bach (poprej Trampush) iz Virginije, Minn., se je pripeljala v svojem avtomobilu v četrtek ob 1. uri popoldne v Joliet, kjer si je med drugim ogledala tudi tiskarno Am. SI. Z njo so bili: g. Karel Bach, njen soprog; gdčna. Angela Trampush, njena pohčerjenka, ki se je sama naučila slovenski citati in pisati; g. Jos. Jamnik, tudi iz Virginije, in g.
Joliet, 111., 20. avg. — Vabilo na veliki piknik, ki ga priredi društvo sv. Frančiška Sal. štev. 29 K. S. K. J. v nedeljo, dne 27. avg. v Sissmerjeveni prijaznem gozdiču severno od Thei-ler's parka. Ker bo to zadnji slovenski piknik tega leta, je pričakovati velike udeležbe od strani bratskih društev. Na sporedu bo tudi več stvari, ki še dozdaj ni nobeno slovensko društvo kaj takega priredilo, in sicer bo šest dirk (races): prvič, dečki do 14. leta; drugič, deklice do 14. leta; tretjič, fantje; četrtič, dekleta; petič, možje; šestič, žene; poslednjič pa fantje in možje. In sicer se bo igrala vojska, seveda se ne bo rabilo sulic ali pušek! Vsaki od teh, ki dobi nagrado, bo gotovo zadovoljen. Nagrade so: Par čevljev, solnčnik, kratka verižica, steklenica dišav ali parfuma, galon domačega vina, dežnik, bakia cigar in še več takih stvari, ki bodo prav prišle vsakemu, kateri bo imel najbolj hitre noge. Dalje se bo tudi žrebalo živo jagnje; kateri bo najbolj srečen, tisti ga dobi in si ga odpelje domov. Zraven bo še več zanimivih stvari, tako da bo vsaki gotovo zadovoljen. Zraven tega tudi ne bo manjkalo mrzle pijače in dobro pečenih koštrunov in vsakovrstnih reči za otroke.
Dalje se tudi naznani, da bo vazil društveni voz z napisom in sicer od Slovenske cerkve sv. Jožefa po Broadway dtf omenjenega prostora, da bo lepa priložnost vsakemu. Bratski pozdrav!
John Lekan, tajnik. — Adv.
PISMO IZ GORICE.
(Iz "Slovenca", 22. jan. 1916.)
Po dolgem deževnem in meglenem odmoru, v katerem se je skoraj neopazno zamenjalo staro leto z novim, se je nad Gorico zopet zgrnilo lepo modro nebo in zimsko solnce je z vso toploto objelo svojo težko preizkušeno hčerko — solnčno Gorico. Zavladali so dnevi, kakor takrat, ko smo polni nevzdržnega veselja hiteli na kratek zimski izlet v Št. Maver, v Grojno ali na Kalvarijo in je naša pesem svobodno kipela v božjo naravo, kopajočo se v dobrodejnem žaru zimskega solnca.
Odprem okno in razmišljam, kam bi smel človek kreniti, ne da bi prišel Lahu na muho. "K Soči pod skale, na južno postajo ali vsaj do Stražic", se oglasi nagajivo v duši. Kar zabrni v zraku. Aeroplan je tu. In ni sam, še dva mu sledita. Mirno romajo vsi trije proti severovzhodu, divno lesketajoč v solnčnem soju. Ljudje, idoči po cesti, se umaknejo k zidu, nekateri izginejo v vežo, tu in tam opazujejo neljube zračne goste, katerih ni bilo že od Božiča na spregled. Ze so se pokazali na temnomodrem ozadju beli oblački šrapnelov — vedno gosteje — j vedno bližje. Ena sama želja se nas
poloti: Da bi vsaj enega pogodili! Marsikaj smo že videli v Gorici, a padec aeroplana še ne. Šrapneli so pokali čedalje gosteje; zadeli niso, pač pa so pognali v beg gotove oznanje-valce neljubih dogodkov. Na cesti je zopet oživelo prejšnje vrvenje, a ljudje so si med seboj šepetali: Vihar 'se bliža.
In res! Naslednjega dne je žvižgalo preko našega mesta in kakor blisk se je raznesla novica, da so bile tri osebe zasute. Besneli so sovražni streli proti mestu. Dne 13. januarja popoldne se je pripodila 28 cm granata ter napravila med ljudmi in živino precejšnjo zmedo. Ko sta se prah in strah polegla, pa so navzoči z veseljem do-znali, da je le nekaj konj neznatno ranjenih, en voz strt in cestni vodovod pokvarjen—ljudje pa vsi celi in zdravi.
Zopet so brenčali v zraku aeroplani, še drznejše nego prejšnje dni. Krasno vreme jim je nudilo vse ugodnosti. Polastila se nas je temna slutnja bližajočega se neurja. Nismo se varali. Komaj je legla noč na bojno polje, že so ubrali topovi tužno predigro spopada. Kmalu se oglase z Oslavja puške, 'strojne puške, okrog nas zarohne topovi, razvnel se je boj. "Hitimo našim na pomoč," se oglasi enoglasno med nami in že spremlja vroča molitev tužni bojni hrušč. Nismo zatisnili očesa vso noč, saj je bilo, kakor da bi bila zemlja odprla okrog nas svoja žrela. Kakor v poletju sovražni, tako so to noč v 'strašnem zboru rohneli naši topovi. Čutili pa smo, kako veli-častnomila je molitev za majko domovino, kadar hiti v nebo na perutih nevzdržne domovinske ljubezni ob strašnih zvokih smrtonosnih strelov. Naslednje jutro smo bili vsi nekam razburjeni: vznemirjal nas je izid nočne bitke. Okrog enajste pa se je bliskoma razglasila novica, da so naši zavzeli Oslavje in ujeli 800 vojakov, 17 častnikov in 1 stotnika.
Olajšani smo se oddahnili. Marsi-teri hvaležen pogled je splaval k sve-togorskim razvalinam. Na nami seveda 'so že zopet godrnjali zrakoplovi. Kar se pojavi na cesti veselo vrvenje. Gospodje, gospice, vojaki, otroci hite proti Vrtni in Gledališki ulici. Ube-rem jo za njimi, saj je hoja v diru postala nekaj prav navadnega. In glej! V četverostopu peljejo mimo nas italijanske ujetnike. Ko bi videli oni srečni izraz, ki je zasijal našim vojakom na obrazu, ko.so ugledali razoro-ženi bojni plen. Lovec se gotovo tako 'srečno ne smehlja, ko mu leži srnjak ob nogah. In ujetniki? Strmeli so nad veselo množico, ki je letela z ulice v ulico, da jih še enkrat vidi in tudi njih se je polastilo veselje. Gotovo niso pričakovali toliko prijazne radpvednosti. Zdajci poči za Kalvarijo .krogla prižvižga in poči nad ljudskim vrtom. Tej sledi druga, tretja, vse v bližino ulic, po katerih so pred kratkim stopali ujetniki. Zrakoplov jih je bil opazil in misleč, da so naše čete, je takoj dal povelje •streljati nanje, seveda brez škode.
Med onimi, ki so še ostali v Gorici, moramo omenjati naših vrlih duhov-nikov-junakov. Neustrašeno izvršujejo med nami svoj sveti poklic. Ti vrli neustrašeni.gospodje so: stolni in žup-ni vikarji dr. Kobal, dr. Šorli, don Mo-settig, kaplan Jug, župnik v pok. On-glia vitez dr. Banbcla, marljivi p. Janez. Ker je stopil župnik Ziach v pokoj, je imenovan za župnega upravitelja nadškofijski kaplan Grusovin.
V Gorici stanujejo razun imenovanih še: nrsgr. Casteliz, msgr. Kolavčič, voditelj ordinarijatnt pisarne Setničar, nunski spovednik Pussig, p. Gabrieli S J., p. Frančišek in p. Aleksander na Kostanjevici. Iz tega je razvidno, da verniki v Gorici niso zapuščeni. One komoditetc verniki seveda nimajo, kakor v mirnih časih, ko se je vrstila maša za mašo, smo pač tik na fronti.
Te dni se je mudil v Gorici, kakor ste kratko že poročali, presvetli gospod deželni glavar msgr. Faidutti. Ogledal si je stolnico in odredil, da se ornati in kelihi odpeljejo iz Gorice na bolj varen kraj.
GORICA.
(Iz "Slovenca".)
Ljudski dotok v goriško mesto se je vršil v glavnem s slovenske strani. To je čisto naravno. Mesto leži ob Soči in se razteza okoli hribčka, okoli gorice, odkoder izvira ime mesta. Iz Soče in Baške doline vodi pot doli proti ravnini, v katero stopiš na Solkanskem ovinku. Odpira se ti široka ravan ob pogorju, raztezajoča se po eni strani proti furlanski ravani ono-stran Soče, in zajemajoča Vipavsko dolino. Čisto naravno, da je nastalo tukaj mesto in čisto naravno, da se je vršil ljudski dotok v mesto iz slovenskega gorskega dela dežele, iz slovenskih Brd, iz slovenske vipavske doline in slovenskega spodnjega Krasa. Središče za vse te dele je postala Gorica po svoji legi, oziroma ta lega jo je vstvarila in postavila za središče goriške dežele. Iz nižine, z desnega brega Soče, ni bilo nikdar večjega dotoka
v Gorico. S seboj pa so včasih pripeljali furlanski conti svoje ljudi; v nekdanjih zlatih časih so imeli mnogi svoje palače v Gorici in so tu preživljali kak del leta, ti so pripeljali nekaj furlanskega življa v mesto in je ostal kak Furlan in kaka Furlanka v Gorici. Glavni dotok pa se je vršil naravno le s slovenske strani. Furlani so vselej, kadar se jim je govorilo o Gorici, re-kali, da Gorica je slovenska, Slovenci so tam, mi Furlani imamo svojo Gra-diško in pogledali so zraven tje proti Trstu... So morali biti posebni vzroki, da se je nastanil v Gorici.
V	Gorici v resnici prebiva od njenega začetka dalje slovenski in furlanski rod. (Slovenski postavljamo na prvo mesto, ker je bil slovenski živelj tako močan, da je dal mestu ime. Mislimo, da ga ni več Laha, ki bi verjel tistim neslanim izvajanjem, da Gorica ni slovensko ime, da izvira iz "Nori-tia''. Vsa tista izvajanja so narekovali le narodno sovraštvo in politični oziri. V Gorici so bili izdali brošurico "Gorizia non fu mai slovena", v kateri je bilo nagromadenih abotnih trditev, da je Gorica vedno italijanska. Namenjeno je bilo to nižjemu italijanskemu ljudstvu, ali tudi to ne verjame več takim traparijani, ker ve, da je ime mesta slovensko, ker kažejo imena raznih delov mesta svoj slovenski izvor: Travnik, Pristava, na Studencu, na Stračičah, Staragora, Baronovšče, Gorišček, Kostanjevica itd.
V	stari Gorici (poglejmo nekaj stoletij nazaj) se je govorilo slovensko in furlansko. Župnik goriški Xepokoj je opisal Gorico koncem 16. stoletja in pravi glede jezikov: da v Gorici govori vse prebivalstvo slovensko in furlansko, gospoda govori tudi nemško. — Omembe vredno je, da postavlja župnik Nepokoj slovenščino na prvo mesto. Tako pač je bilo: večina prebivalstva je bila slovenska in govorilo se je največ slovensko, potem furlansko in končno je gospoda govorila tudi nemško. Tako je stalo dolgo časa; sredi minolega stoletja pa se je začela dvigati narodna zavest, ki je prešla tu- j intam v šovinizem in nastali so bili časi narodnostne gonje, tlačenje in dviganje narodov.
Dotok v mesto je ostal v glavnem, naravno, vedno slovenski, ali ta dotok se je izgubljal v italijanskem obilježju goriškega mesta. Ako si v onih časih stopil v kako italijansko gostilno v Gorici, kjer so sedeli mladi razgreti Italijani, so bili navzoči: Mario Pod-griviz, Felice Cgciancig, Bruno Pod-bersig, Antonio Mosetig, Giovani Pla-niscig, Giuseppe Pertovt, Angelo Ples-nizer, Francesco Simzig, Ruggero Prinzig, Luigi Collenz itd. Ako je bila zraven kaka signorina, se je zvala Carmela Zwertresnig. Vsi pa so bili Italijani in še kako hudi! Klicali so se najrajši po imenih, priimke so izgovarjali bolj pohlevno in se zraven sramovali, da je pristojen ta na Banjšice, drugi na Trnovo, tretji na Lokve itd. — tako je bilo italijanstvo v Gorici! Pravega čistega italijanstva je bore malo, od tistih 12,000 izkazanih Italijanov je čistih Italijanov komaj 2000, pa nič več. Tako je bila Gorica Italijanska! To je resnica, ki je neizpodbitna. Bili so pa časi, v katerih so se carsikje izogibali resnice, jo tlačili in jo končno zavrgli. Ali resnica je vstala in pred očmi nam stoji in kaže italijanstvo Gorice v pravi luči.
FURLANI IN ITALIJANI.
(Iz "Slovenca".)
Treba ločiti naše Furlane in Italijane. V široki naši javnosti se meče Furlane in Italijane v en koš, najraje pa se govori samo o Italijanih in se našteva na primer glede Goriško-Gra-diščanske slovensko in italijansko prebivalstvo. To pa ni prav. Furlan ni Italijan. Furlanski rod je romanski kakor je italijanski rod romanski; to sta torej dva romanska rodova, katerima je jezik tako različen, da se ne razumeta med seboj. Le stopi v Fur-lanijo in začni govoriti s Furlanom
po italijansko, hitro te bo zavrnil: ne razumem italijansko. Po cerkvah v Furlaniji se pridiguje samo furlansko, ker italijanščine ljudstvo kratkomalo ne razume. Furlanščina je podobna provencalščini. Spominjamo se, da nam je pravil neki gospod iz Gorice, kako se je sporazumel svoj čas s francoskimi menihi potom furlanščine; oni ?o govorili provencalščino, on furlan-ščino, in razumeli so se. Prebivalstvo na Goriško-Gradiščanskem sestoji torej: iz Slovencev, Furlanov in Italijanov. Italijani prebivajo doli ob Gra-dežu, Ogleju in Červinjanu, druga nižina gori proti Brdom je furlanska. V Gorici, Tržiču, Krminu in drugih večjih krajih so ljudje, ki ne vedo, kani bi se prištevali, §Qvorij.o oba jezika, furlanski in italijanski, pa so danes Furlani, jutri Italijani, kakor kaže; če so med ljudstvom, so brez drugega Furlani, če so med gospodo, pa Italijani. V Gorici so v zadnjem času precej odpravili označbo narodnosti s furlansko, tam hočejo biti Italijani. Kako je to italijanstvo v Gorici, smo že dokazali: izmed 12;000 pri ljudskem štetju izkazanih Italijanov je pravih Italijanov komaj 2000, vsi drugi so samo čiči in iči. Furlanščina je bila še pred 50 leti in še poprej pri gospodi v rabi; furlanščino so gojili in kazalo se je, da jo dvignejo do književnega jezika ter jo morda spravijo tudi v šolo za učni jezik. Zorutti (pravzaprav Zorut, slovenski Bric iz obmejnih Ložic) je sloveč furlanski pesnik, v novejšem času goji furlanščino zlasti pesnik profesor Lorenzoni, ali furlanščina ostane sedaj le jezik priprostega ljudstva, ker v šolah med Furlani pri nas in v kraljestvu vlada italijanščina in se Furlani takorekoč poitalijanču-jejo.
Narodnega sovraštva med Furlani in Slovenci ni bilo, ljudstvo furlansko in slovensko živi mirno eno poleg drugega in občuje prijateljsko med seboj sovraštvo pa je bilo v glavnem v Gorici, vzdrževano po hujskačih največ slovenskega pokoljenja, semintje so zanesli ti hujskači sovraštvo tudi v kak večji furlanski kraj. — Za Italijo naši Furlani niso marali nikoli, ker vedo dobro, kako slabo se godi furlanskemu ljudstvu onstran meje in je bilo tostran še vendar mnogo boljše v marsikaterem oziru. Ko se povrnejo naši Furlani v svojo krasno ravnino, bodo še trdnejši zid proti Italiji, kakor so bili doslej.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE)
"A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravinti. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar, Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in L«»> Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. "jW
ivief
P
Denver, Colo.: George Pavlako' Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericft Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Bef<* Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerfc La Salle, 111.: Anton Kastello in J»' kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Grič"' Milwaukee, Wis.: John Vodovnit Moon Run, Pa.: John Lustrik. . < Newburg (Cleveland): John LeWj jj , Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich-Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljak Sheboygan, Wis.: Jakob Prestof. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompa?' Stambaugh, Mich.: Aug. Gregor^ Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglaj«0, St. Louis, Mo.: John Mihelcick Valley, Wash.: Miss Marie TotW' Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. , West.Allis, Wis.: Anton Skerjan6 f Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman* V onih naselbinah, kjer zdaj n'"1* mo zastopnika, priporočamo, da zglasi kdo izmed prijateljev našeg^ sta, da mu zastopništvo PoV.,r Želeli bi imeti zastopnika v vsak' venski naselbini.	„
Uprav. "A. *
Union Coal Sc Transfer Co
616 CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano and. Furniture Movinf-
Chicago telefon 4313.
Northwestern telef®®

Prvi in edini sloyenski pogrebniški zayo4
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street Konjusuiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1'
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največji mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu >" tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
Chictf"
ni
že Ve
ne m; jc lili cij h
tia de Je tri bi, da
os %
tr; 6,
ni «ii s« Ki
ko da
il Sv m r« 6k lik
ke
na i\\ »o t>r flc 'tu br
Vsakdo, ki jc poslal denar v staro domovini
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljob vojnim zaprekam, v primernem
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.50
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma ia pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENE^
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
I K
AMERIKANSKI SLOVENEC, 22. AVGUSTA 1916.
CCE)
itz.
I. v
ir. :a.
ko'
lneri<*
rich.
ez.
Berc* ,'rin-ajerlt
Grič«1' )vnit ik. Ld
ler.
bicb. ih.
oljan«6
stor.
entz.
icL in.
rapaf6
'WroiNJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. T drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
^UŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. *»pis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III
lajen-cich-
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. °dbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
bilo vse tiho, le strela iz neba ni mirovala... No, takih noči si bi ne želel znova! — Zjutraj 29. maja od 9. do pol 11. ure pa so morali nad Tolminom grmeti grozni topovi, zdelo se je, da se pri vsakem strelu mesto podira.
Ah, ubogi vojaki, te dni veliko trpijo od nalivov in gorskega mraza. Pa še revnejše ljudstvo, ki žalostno zre v bodočnost... Razkropljeno je na vse strani, ker je z njim udarjen tudi pastir... A ko ga zopet ugleda in pastir ovčice, kako mu ta in ona, čeravno krvavečega srca, potolažena hiti nasproti. Po grapah, zlasti v Zalazu in Perbli, je bilo tudi do 10 družin v eni hiši, in tam so si matere tudi skupno v eni peči pekle kruh, kakor je Bog že na Sijonu prerokoval. V III. Mojzesovi knjigi je namreč to zapisano: ...Ko bodete pribežali v mesta, pošljem med vas kugo, in izročeni bodete v roke sovražnikom, potem ko bom zlomil palico vašega kruha, tako, da bo deset ženskih peklo kruh v eni peči in ga bodo dajale po tehtnici: in bodete jedli, pa ne bodete siti."
Nedelja sv. Trojice! Ljudi je bilo 90 pri sv. maši in 30 pri sv. obhajilu. Tudi majhna pridiga. Ta dan sem pu-til tudi Najsvetejše v javno češčenje, katero so tudi v resnici prisrčno in zaupno molili. Drugi dan, zadnji dan ljubega majnika, sem še maševal in spovedoval... To zadnje pa zato, ker sem v hipu sklenil odrajžati. Začelo je nam reč zopet peklensko grmeti. Italijanski šrapneli so se malo nad hišo našo razletavali, bili smo že med dvema ognjema. Strah je bil velik;

TOLMIN.
Spomini iz dnevnika 1. 1915. Spisal F. Č.
S

rja"fr j ni
ek,
»n.
j
da
.šeg*
veritf»
aki
S-'
L*
Dolgo časa so se zbirali črnonevar-°blaki vojne nevihte. Nestrpno smo
delj časa čakali prihodnjih dni, člo-2e ni mogel več mirno delati, jesti,
2e
vek
moliti, ne spati. — Napočil je 20. Vjajnik — odločilni dan! V Tolminu ^ bilo vse na nogah, vse je drvelo, šu-c..e,° in hitelo navzkriž... Legitima-
2atiov
Bili
s° se mrzlično izdajale, veliko tr-
se je odpravljalo, smo prepričani, da je vojska že
"an	l/ivpin-oiii, ua js. .UJJ..« •—
j ^'edana in da vsako uro lahko u-Ke Italijan v lepi Tolmin, kateri se praznil; le dobra polovica Še-le na
Je
tria,
bi„
dal
1,1 an°v je še ostala v trgu. 17*Sftni ponedeljek je Tolmin izgle-
"da*! °k°tavljanja sem jo 21. maja
If f n Hi*n	'l^rtl «*v% t »i n rl /1 o
m
in
m«
•jib *

kot izumrlo, zapuščeno mestece, tal° je le do 60 oseb. "dj^di mene je mikalo preč, pa ne tras ker smo mislili vsi, da ne bo t> 0 dolgo. Kam naj bi torej šel?
'jen * tja v tr' ure Tolmina odda-Sf	blizu Slemena-Krna. Kakor
1 J« že prej od verodostojne stra-Hjmatrdi'o, da bo ta kratj pred vojsk-Stiet Stra^om sigurno varen. Da, pre-Varen' t0 se J'e kmalu pokazalo. lc0-.° smo se debelo spogledali na bin-dalj s°b°to popoldne, ko smo ugle-Itjj ,tr' stotnije vojakov. Sapa zelena, šjj . 0 to? sem si mislil; torej smo pri-SvJ? v večjo nevarnost? Bes te lopi! 5]0r^ očem nisem veroval, a sem r^i " "Pa korajžo, fant," sem si site ' . vsaJ slišal in videl malo voj-lil(0 °J8kin bav-bav in poduhal neko-tes 5ranats'£o-šrapnelskega prahu! In kesj<in3' tU(l'! a se zato prav nič ne naj l1?' marveč prav vesel sem! Kajti, °vek prebira in posluša še tako
*iv
m
strahote
flO
iti (j <-rno opisane vojne Prj,,, B"dke ,to je vse še prav malo v "o „er,'.1 tistim, kar vidi in sliši osebij 1CU mesta. Le tak človek more br,Se Pred očmi živo sliko, živ, neiz-ft J>a . p°jem vojne strahote... ie Sr Sc druga žalost je prevevala mo-vi^pj: to ubogo ljudstvo! Da bi ga ti M Sq Z*čelo je živeti tisto življenje, Galij,8.1 'n bodo še živeli ubogi ?otr0"."" so zmedeni, obupani. Ia 1, /"' v roki in v naročju, s culami !dru.v.beže matere v blatne grape, ' ln v družbo svojih krav in ko-'n ^	joj, jouhc, kaj bo," ihtijo
Jj°lee 1>rv® dni poprašujejo kedaj bo Hudih časov nezave-deca želi in sili zopet
)

"f J
Si vojiL V sc
Koi
on, ,	4.UH lil sin	na
OtjiQ. a kaj, ko stariši niso več '»I, duar.jl svojih hiš, .svojega polja. S večina tolminskih okoliča-
hiše in
j - -------- -------tam svoj
Pa p 2akopan; živež in drugo... !j»če. iVn'nio se zopet v moje zave-
rel sem tu tih° ijiiiin°živ_
"'Seiu' „ ..mno in priprosto. Bes, da U vi.n Cltal> ne zvedel nobene novi-
^r kP7'"tro zapustila svoje • !ltr'ti i!C_b?lj K'avno, pustila ta
tudi binkoštni praznik. Ob 6. uri zjutraj zadej za "Blekovo" hišo sem imel "Feldmesse". Na moje povabilo je prisostvoval sv. maši bataljon, pod vodstvom stotnika E. K. iz Razdrtega. Po sv. opravilu so vojaki duševno pokrepčani odšli na odkazano jim postojanko.
Drugi dan, iam lucis orto sidere, šele zvem o pravi napovedi vojske. Hu-dir, pač ti je bila sila bežati!?
Dne 25. maja se odpravim tudi jaz na hribe. Mimo kravic, kočkov (pra-set) in ovac in preko lepo-moderno .sezidanih staj, katere so večinoma sezidali gospodarski in dobri Zatolminci z največjim naporom in trudom, pridem v dobrih dveh urah na vrh. Krasen ,diven razgled, samo da takrat malo nevaren. S stotnikom greva v bližnji strelski jarek, tam fabulirava, seveda utile cum dulci, čokolado in sa-lamček razdelivši. Onkraj Soče je čepel zakopan in krit bataljonček Italijanov. Da sem jih boljše videl, sem gledal skoz daljnogled. Kaj so si ti Lahončki mislili in govorili, ko so nas ugledali,in še posebno mene — črno-suknježa — ne vem. Dolgo pa niso ostali mirn iin zakopani. Gospod stotnik jim tega ni privoščil. Hitro greva k telefonu. Oh ta telefon! Kako zanimivo in neprestano deluje. Brez njega si ne moreš in — ne smeš predstavljati vojske in njenega razvoja in prenašanja! Torej prideva k telefonu Telefonist! brzo telefoniraj topničar-skemu oddelku: tukaj in tukaj (natan čen opis kraja) je skrit italijanski bataljon, udri ga! In res! Komaj čakamo 5 minut, kar slišimo od daleč zamolkel: bum! in čez 30 sekund, nekaj korakov pred italijanskim bataljonom se pokaže belkast oblaček, pa nekoliko oddaljen za bat. Telefon! Predalečl In zopet oblaček — ravno nad bataljo nom. Telefon! Dobro, izvrstno! Zdaj pa n ibilo treba več telefonirati. Gra nate in šrapneli so frčali in žvižgali, da nam je srce kar skakalo od veselja in nad italijanskim bataljonom je pokalo in stokalo, da so se ti v resnici spravili takoj v skok in galop, kolikor jih tam ni obležalo. Res, zanimiv prizor! A kljub temu me ni veselilo tam dolgo časa čepeti in mogoče čakati, da bi tudi meni Italijani poslali neljubih po maranč; naj jih raje shranijo za poznejšo večjo lakoto, sem si mislil, ter sem jim potuhnjeno izginil iz vidika. Komaj pridem pod rob vrha, že priteče drugi poročnik z vestjo, da je italijanska patrulja na svojem mostičku prekoračila Sočo in sedaj se je pričela ista storja kot prej. — Grom naprej zatminski hotelček, kjer mi g. stotnik postreže s komisom namazanim s surovim maslom, — nakar se poslovim od prijaznega kraja, blagoslovivši vojake in želeč jim obilo sreče in blagoslova. ..
Dne 25. in 26. maja so sc v bližnje zakotne grape izseljevali skoro vsi okoličani in tudi ostali Tolminci, iz vzemši Zatolmincev, ki so se vsled manjše nevarnosti izselili bolj počasi, 27. maja so bili izgnani tudi Volčani z živino vred. Italijani so hoteli udreti (v Volče skozi Kamnico in pri "stre
General Ameglio, guverner libijski, vsi smo bili nekam panani, želodec mi Je odposlal poslancev, da se bodo po-
nel!-1<un'Čnc Evl-ope, da sem bil tu' lišču", a so bili krvavo odbiti. * modern'	_ L-*,,-! w^iil-^.-	u
■ ^dern""5 m°dcrni puščavnik, — kar J^jia, Jmu mteligentu Bogvckako ne is,Ve,ular Pa sem imel in bil de-v* »ros,-? -k"1 VSak clrUK' duhovnik
v -fcrosr — vsak ('an se m' je j.^ojih ne rečem v čedni štalici, h* d«tc nevredni,» rokah porodilo bo-,l0vna vr? Jezus. Ill to je pač za du-v hudji Se Prav posebno pa v «Čje « casil, najslajša tolažba, naj-,'Hov. Jc '» "cča. Kar je bilo
Sv K0v t„	.	jc UMU
t, "»asi Kori' 50—60, vsi so bili pri •I Sv oU -'Ca teh pa je Prejemala »« itnei- , Jl'0; zvečer pa ob mraku ^ °h»n0' ^arnice. Lepo je bilo in j^iti, ^ ■ slicno prvim krščanskim ča-h*iio R °Kom smo dan pričeli, z z»trdno upam, da l^o zapustila, marveč >«tl|{ePripe,Ja,» zopet v svoje sta-

spominu mi ostane
Kolikor mi znano, je bil prvi napad dne 28. maja od 5. do pol 7. ure zve čer. Hujši, večji in bližnji spopad pa jc bil v noč 28. maja ob 11. tiri zvečer, ki je trajal pol ure. Med strašnim grmenjem in treskanjem božje strele grmeli in bljuvali so kanoni, pokale puške, zdelo sc jc, da prav blizu mene Ah, kako me je to streljanje vzdra milo in vznemirilo! Prvič v mojem življenju ta muzikal Še predno se bo prikazal zore zlati pas, bo že Italijan v moji vasi — sem si mislil jaz strahopetnem. Kakor sem bil oblečen, skočim iz postelje k oknu, pokleknem in s trepetajočimi ustnicami srčno molim očenaše in češčenc Marije za zmago našega orožja. Oh, to je bila popolna goreča molitev, ne profundis —-iz globočine srca, ki je hvala Mariji tudi zalegla. Po 1. uri popolnoči še nekaj malega streljanja, potem pa je
jaka — edinega sina — je šrapnel zadel v polno, katerega smo pokopali pri sv. Urhu ob 9. uri zvečer. — 19. junija, v soboto zvečer, so Italijani strahovito obstreljevali most. Padlo je nad 80 granat. Od teh je le ena zadala mostu precejšnjo luknjo — pa samo luknjo; druga je razbila stražnico ob mostu in uničila dve življenji. Vse druge pa niso ničesar škodovale.
Ker je bil Tolmin brez glavarja in vsakega uradnika, je prišel dne 22. junija političen komisar v osebi g. Stareta, ki je prevzel prepotrebne posle in šel na roko ubogemu in prizadetemu ljudstvu v marsikaterih zadevah.
Na praznik sv. Petra in Pavla popoldne je v Volčah (v okolici g. Lam-ljana) zgorelo do pet hiš. Kdo jih je užgal, se ne ve.
Daleč od grmenja topov in prasketanja morilnih pušk se sedaj kot prosta in brezskrbna ptička šetam po lepih Kamniških goricah, pevajoč pesem o izgubljenem raju...
Arabci jih ugrabili.
Rim, 17. avg. — Pogrešani rešni čoln (eden od dveh) italijanskega par-nika "Umberto", potopljenega pred 14dnevi v Sredozemskem morju po avstrijskem podmorskem čolnu, je bil vržen na suho blizu Misurate, Tripolis. V čolnu je bilo še 8 oseb, ki so jih na-brežni Arabci odpeljali v notranjost.
Valentin Vodnik o slamnikih.
Vodniku so bili ženski slamniki še nekaj novega in čudnega. V "Novicah" 13. dne junija 1797. je poročal: "Novine iz Benetk" pišejo: Izpremem-be v obleki v Parizu so še bolj nestanovitne, kakor so bile včasih. Nekaj dni sem nosijo ženske slamnate klobuke, slamnate poveže, slamnate pahljače, kmalu bodo nosile še slamnata krila. Dobro je vendar, da te lepe prijateljice niso same slamnate!" — Kaj bi dejal dobri Vodnik, če bi videl Slovenke v današnjih klobukih, slamnikih in toaletah?
Ženske v rusko-japonski vojni.
Popotnik, ki je živel več let na Japonskem, pripoveduje dozdaj malo znano dejstvo, da se je v japonski armadi v rusko-japonski vojni bojevalo tudi 10 odst. žensk, ki so oblekle moško obleko in bile uvrščene med vojake. General Kuroki, ki je poveljeval 60,000 mož močni armadi, je imel med njimi 6000 v vojaško obleko preoblečenih deklet in žen.
Dobra slast
je obračalo, fant, ti in tvoja mati nista za to — sem si mislil in sklenil zapustiti moje zavetišče! Raje umrjem in sem pokopan v Tolminu, kakor pa tu samoti! Z nahrbtnikom in kovče-gom jo uderem proti Tolminu. Pridem v Tolmin, vse tiho in mirno, kakor da ne bilo vojske, pa tudi trg je bil prazen, izumrt. Tako smo zopet po 12 dneh povečerjali v kaplaniji, kjer bi bili sploh lahko ostali!
Dne 2. in posebno 3. junija, na sv. R. T., bilo je silno artiljerijsko streljanje od več strani. Sovražne baterije so roparsko iskale naše baterije, a naše so jih zadevale v polno. Granate in šrapneli so kot zverinskoneumne sikale in cvilile na "Petelinca", Kozlov rog in grad. Bil je to živ šrapnel-ski in granatski pekel, a brez kakega uspeha! Došli so 4 vozovi ranjencev, kupi italijanskih mrličev pa so ostali nepokopani. — Naslednji dan so Italijani obnovili ljuti ogenj; vse se je treslo, šipe v cerkvi so popokale, a druge nesreče ni bilo! Ta dan sem imel srečo videti tudi italijanske alpin-ce — ujetnike.
Dne 10. junija so na vsezgodaj zbežale tri družine iz Volarjev, (dobro uro od Tolmina) iz strahu pred roparskimi Italijani. Devet družin so ti roparji že odgnali s seboj. Kam, se ne ve. In to je ravno čudno, da od-ženejo ne samo ženske, temveč tudi otročiče, starke in starčke, čeprav na pol oblečene. Kjerkoli in kogarkoli dobijo, ga zgrabijo in odvedejo. Mež-nar "Pepi" je izginil takoj spočetka Polja, čeprav blizu doma ,ne smejo obdelovati, da, uiti iz liise v hišo iti niso varni, da jih ne pograbijo ali celo ustrele. Stara ženica je šla na polje po redič. Sovražna kregla jo zadene naravnost v čelo, revica obleži mrtva Osem dni je tam ležala z riedičem v roki — nepokopana! — Popoldne 14. junija je iz Volarjev zopet uteklo par družin.
Grabežljiva in krvoločna patrulja je ta dan brez vsacega povoda smrtno obstrelila enega izmed najboljših še tam ostalih mož, krčmarja Rejeca (po-domače Piriha). Mož je hotel iz hiše hlev, a glej, krogla mu to zabrani. Nič čudnega, da so bili Volarci od strahu kar iz uma, pustili so živino, živež in rešili golo življenje. — O pro-kleti in sovražni Italijan, on mora biti in bo za vedno poteptan. Maščevanje mu ne odide! Koliko zla in bede u-stvarja on na mirni slovenski zemlji! Koliko solz preliva in bo še prelivalo slovensko ljudstvo radi njega! Pa tudi duhovniki veliko trpijo zavoljo — pravice! Slišali smo o "lepih — kultur nih' 'činih, ki so jih Italijani zagrešili na mnogih duhovnikih. A niste še slišali, kakor mi je verodostojna oseba pisala, da so Italijani kobariškega kaplana g. K. Reja — obesili. Nezaslišano! a Lah jc vsega zmožen! Od dru ge strani sem pa slišal, da je še pravočasno ubežal k našim vojakom in pri njih ostal?! Kaj je res?
V nedeljo 13. junija je bila v Tolminu zopet redna služba božja, ob 6. uri in 10 min., sv. obhajil okrog 100. Popoldne ob 6. uri večernice. In tako vsako nedeljo. Ljudstvo, okoličani in tržani, ki so se že zopet vračali na dom v Tolmin, so pridno hodili k služ bi božji, čeprav so nad glavami več ali manj žvižgale granate in šrapneli. Polagoma so se tudi temu privadili, brez strahu so obdelovali polje in kosili travo itd. V soboto 12. junija je bil ponoči pri Volčah zopet krvav spopad. Puške naših so pokale pok, pok, italijanske pa: pek pek! Drugače pa je bilo več dni zaporedoma tiho in mirno, zdelo sc je, da je že mir in konec vojske. Grobno tišino je motil le ščin-kovcc, ki je venomer dosledno čivkal "Semsemsem se nanaveličou" — se je namreč ko vsakdodrugi tudi naveličal vojske.
Največji artiljerijski ogenj, pekel granat, je bil 15. junija. Črni granatni oblaki so kakor Kajnov dim zagrinja li..., seveda — kakor po navadi — brez uspeha! Le enega 201etnega vo
gajali z glavarji glede osvoboditve u-grabljencev.
Kruh po 6c.
Chicago, 111., 17. avg. — Morda že v prihodnjih dveh tednih bo stal hleb kruha 6 centov namesto 5 centov. Tako je izjavil snoči Paul Schulze, predsednik tvrdke Schulze Baking Co., ene največjih pekarnic v Chicagu. Ne le tukaj v tem mestu, marveč v celi deželi se kruh baje podraži od 5 na 6c, in sicer vsled sedanje nenavadno visoke cene moki, ki stane $8.10 sod.
je odvisna večinoma od dobrega želodca in dober želodec je odvisen od rednega delovanja celega prebavnega ustroja. Čitajte kako Severov Živ-ljenski balzam (Severa's Balsam of Life) učinkuje v slučajih želodčnih ne-prilik: "Trpel sem celih dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse to je storil za me Severov Zivljenski Balzam. Priporočam ga vsijn, ki so slabotni." — Andrej Koren, Logansport, Pa. — Severov Življenski balzam je izborni pripravek za zdravljenje ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgube slasti, splošne slabosti, bledosti in slabega želodca. Cena 75 centov v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv.-Tue.-Aug.
1
Naznanilo in zahvala.
Nižje podpisani naznanjamo tužno vest, da je ljubi Bog k sebi vzel, dne 18. avgusta, našega preljubega sinka, oziroma bratca
ALOJZIJA LILEK,
v starosti dveh let in 3 mesecev.
Pri tej priliki se najiskrenejše zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za izraze globokega sočutja ob tej izgubi in za udeležbo pri pogrebu.
Zlasti se pa zahvaljujemo Mrs. Margareti Panian in Mrs. Ani Jerman, ki so v času njegove bolezni nas obiskovale in tolažile.
Vsem še enkrat srčna hvala!
Žalujoči ostali:
Anton in Terezija Lilek, stariii, Anton, John, Josip, Tereza, Katarina in Marija, bratci in sestrice.
Joliet, 111., 21. avgusta 1916.
1"
Zahvala.
Povodom smrti naše nepozabne hčerke oziroma sestrice, gospodične
ANICE ŽLINDRA
nas veže hvaležnost in dolžnost, da na tem mestu izrečemo javno zahvalo vsem, kateri so nam v tej težki uri stali na strani.
Naša najsrčnejša zahvala cenjeni nam sorodni rodbini Malovrh ter cenjenim gospodičnam iz Jolieta, 111., prijateljicam umrle Anice, za darovani krasni venec.
Bog plačaj!
Žalujoča rodbina:
Ivan Žlindra, oče. Helena Žlindra, mati. Ivan Žlindra, brat
Cleveland, Ohio, 18. avgusta 1916.
Kakor hladen požirek kadar ste žejni --zadovoljijo!
Kadar ste resnične žejni tedaj—hladna voda! Ta zadovolji! Kadar hočete kaditi—Chesterfields! Ta zadovoljijo! Chesterfields so pa tudi nežne.
Nežnost in so nežne zadovoljstvo sta dve reči, ki dajeta kadilcem teh svalčič nove vrste razveerilo in okrepčilo. Nobene druge cigarete Vam tega ne nudij'o kakor Chesterfield, kar noben izdelovalec ne zna ponarediti Cnesterfield blend. Poskusite Chesterfield danes.
* Najdražji turški tobak vsebujejo Chesterfield Blend. XANTHI za vonj, SMYRNA za sladkočo, CAVALLA za prijetnost, SAMSOUN ca bogastvo.
20 za lOo.
Cigarete
ZADOVOLJIJO! dasi so nežne!
AMERIKANSKI SLOVENEC, 22. AVGUSTA 1916.
Malo življenje.
POVEST, s? & SPISAL DR: FR. DETELA.
(Dalje.)
"Ta človek je tako lakomen, tako samogolten," razlaga Premec, "da mi je pol voza vem da že v mislih požrl Oni dan je vohal okoli kozelca, a sem ga hitro odpravil. No, in kaj mi reče i Ajde imaš pa res toliko, pravi, da je morala kar druga vrh druge rasti; kaj ne, prodal je boš pa še več? — Sekiro sem vrgel za njim, pa hudirja ne za deneš nikoli. — Ti, Juri, moraš k njemu!"
"Da me iznova zapodi, ka-li?" ugovarja Juri. "Kaj hočem jaz?"
"Nič, ti moraš! Jeza se mu je že razkadila, in zdaj on kar premišljuje, kako te bo priganjal k delu. Nič se ga ne boj! Kar pojdi! Ti ga moraš pripraviti, da se bo lotil moje ajde."
"Oh, kaj Vam prihaja na misel!" odvrne Juri. "Da bi sleparil in legal okrog; ne, tega ne storim; kar pustite me!"
"Ti moraš! Ni drugač. Jaz hočem tega lisjaka zviti, in ti, Jurček, mi boš pomagal. Pomisli, kako te je on speljal na ta semenj, kako te je zmerjal, in saj ne bo nič drugega pri vsem tem kakor smeh. Reci mu samo, da je pri meni naložen voz ajde, velik voz in priročen, kakor bi se ponujal; drugo bo vse sam storil, ker misli, da je najmanj pol voza njegovega. Potlej ga pa dobimo. Juri, če me imaš kaj rad, Jurček, sin moj, pojdi! Videl boš, kako se bomo smejali."
"Saj to ni nič takšnega," pristavi Miha, "to že lahko storiš."
"Jurček, če sem že katerikrat kaj zate storil," prigovarja Premec, "poslušaj me! Zmeraj sva bila prijatelja."
Dolgo se ustavlja Juri, kajti mu je bilo zoprno sleparstvo; in upiralo se mu je posebno zato, ker mu je, proti Rožancu naperjeno, moralo nakopati krivnjo nehvaležnosti; slednjič ga vendar premaga skupna prošnja očeta in sina, ki sta mu bila dala že toliko dokazov zveste vdanosti.
IX.
Med tem, ko se je koval ta naklep, je sedel Rcžanec doma čelešnjaku, kadil iz svoje pipe in pljuval po izbi. Vmes je govoril oblastne besede, in kaj bi ne, edini mož pred samim ženskim poslušalstvom! Njegova hiša je namreč zbirališče in njegova žena pokroviteljica postarnih samic, ki so poleti na delo hodile, pozimi pa kite pleto za slamnike in ljudi opravljajo. Duhovne gospode in mlada dekleta, zakonske može in vasujoče fante, vse prerešetajo in obdelajo ženice pri Rožancu. Popolno svobodo govorjenja pa imajo le bolj črez dan, kadar ni Ro-žanca v hiši; zakaj zvečer tudi on katero reče, ne da bi vedno poslušal. In zlato jedro je, kar on pove, ki govori s precej višjega stališča. Njegove obravnave se ne dotikajo nikoli posameznih oseb; postave in naredbe, šege in navade, te on presoja in popravlja in prenareja; zakaj pametnemu možu ne bo nikoli vse vprek ugajalo.
"Ha, pravica!" tako modruje iznad čelešnjaka. "Za bogatina je dobra reč pravica: kaj hoče pa revež ž njo? Bogatina varuje pravica na vse strani, reveža pa pritiska na vseh plateh. Kamor se ganeš, — stoj! zavpije kdo, tu je moja pravica; obrneš se proč, ustavi te že drugi; tu je zopet tega pravica; le tvoje ni nikjer!"
"Oh, kaj pa, revež je revež!" tarnajo žene kakor kor v grški tragediji.
"Goveja živina gre na pašo," nadaljuje Rožanec, "in če vprašaš pastirjsf: čigava je ta telica? ti pravi: Rožanče-va, in čigava ona maroga? Potokar-jeva. Vsaka ima svojega gospodarja, ki skrbi zanjo in jo jemlje pod streho. Hudiman!" pljune Rožanec po izbi. "Pa pojdi v gozd in vprašaj: ali ga vidiš, zajca? Čigar je? — Vsak se ti bo smejal. In pojdi doli k potoku in vprašaj: čigava je ta riba in oni rak?
lja družbo. "Oče, tukaj Vam vrnem smodnika, ki ste mi ga oni mesec posodili."
"E, saj ga ne potrebujem. Imam ga še," meni mož in iztegne roko po zavitku. "Če pa ni drugač, daj ga sem, da ne boš nalašč hodil."
"Ali ste še kaj hudi name?"
"Grdo si me bil osleparil, grdo! To veš, da meni ni za tiste krajcarje, dasi bi jih bil lahko bolje obrnil; ampak da si me imel tako za norca!"
"Vi ste še zmeraj nejeveren Tomaž. Počakajte! Drugač boste govorili, ko bova v logu kosila."
Ženice so skrivnostno pogledovale fanta in si kimale, Mina pa izpregovori in pravi: "Juri, če se ti ljubi hrušek, kuhanih, tukaj-le je skleda!"
Juriju se sicer ni ljubilo posebno, vendar sede in pokusi.
"Mraz je zunaj, mraz!" meni stara Jera zraven njega.
"Mraz," pravi Juri.
"Ej, pa bo še bolj," opomni Rožanec, ki je zopet zlezel na peč, "danes imamo komaj prvi krajec. — Kje si pa ti bil?"
"Doli pri Šimnu v malinu," odgovori Juri.
"Okrog Premca te ženske večkrat vidijo, kaj?"
"No, časi se tudi tam oglasim."
"Veš, kaj ti jaz povem? Enkrat sem ti bil menda že rekel, pa še ti rečem: Varuj se tega človeka! Nič ga ni prida. Vse ječe je že odrgnil, in če bi šlo po pravici, bi še sedel. Starega grajskega gospoda, Bog mu daj nebe sa! kdo drugi ga je ubil kakor Premec? Seveda pravijo ljudje: vrag ga je vzel. Kajpada! Hudoben človek je tudi vrag, le meni verjemi, Juri! Ej, Bog ve, koliko žita bi jaz imel v kašči in koliko sena na hlevih, če bi ne bil Premec moj sosed."
"Kako pa grdo preklinja!" vzdihne ena ženica, "kar strah obide človeka! Ali se mu ni že enkrat hudoba prikazala?"
"Kaj ena!" popravlja drugo ženšče. "Sto in tisoč hudob je videl, ko je kosil doli pri studencu. Zaklel je, pa se mu je zavalilo pod noge kakor velik zelen kuščar. Udaril je s koso, pa jih je bilo naenkrat vse zeleno, poln travnik, Bog nas varuj! Potlej je pa znal moliti, potlej!"
"To naj bo, kakor hoče!" reče mo ško Rožanec. "Naj se mu prikaže, kdor hoče in kjer hoče, samo moje po-stvo naj pušča pri miru!"
"Saj ima sam tudi dosti polja," o-pomni Juri, "da bi mu ne bilo treba jemati."
'rDosti polja, seveda! Kaj ima? Toliko, kar se krava obrne; če pa žene žene par volov vštric, mora že eden po tujem stopati. Nič nima; pridelal pa bo kakor vsak drugi."
"Morebiti je pa zemlja njegova posebno rodovitna."
"Zato, ker jo ptiči gnoje, ka-li?"
"Kako bi mogel imeti tak grešnik kaj božjega blagoslova, to jaz vprašam," čivka ena ženica.
"No, in zdaj sem šel pod njegovim kozelcem," pravi Juri, "in lep voz ajde ima naložene."
"Ti strela! meni jo je ukradel!" se huduje Rožanec. "Skoraj vsa je moja Pa da jaz te strele ne morem nikdar zalesti!"
"Če bi bil jaz na Vašem mestu," pravi Juri, "pa da bi vedel, kaj je mojega, jaz bi se kar sam odškodoval; kaj?"
Rožanec misli in misli in svet mu ugaja, dasi je precej nevaren.
"Tako bi jaz naredil," povzame Juri, "Vi pa storite, kakor hočete. Toda kar je Vaše, mislim jaz, to je Vaše, in naj ima, kdor hoče. Menite, da je to greh, če jaz komu nazaj vzamem, kar mi je ukradel?"
"Ha! kaj bo greli!" pravi Rožanec. "Zgolj pravica je to, vendar," — mož
Kdo ti bo odgovoril? Noben živ člo- premišljuje zopet — "vendar so sitno-vek ne!"	| sti vmes."
"Kaj bi pa tudi odgovarjal?" se čudi "Vi mislite," opomni Juri, "da Vam Mina za kolovratom.	j pa nemara ni kradel, da ste ga samo
"Zlodeja bi odgovarjal!" se huduje obdolžili in da ne veste za gotovo." mož na čelešnjaku. "Molčati mora, I "Ne, tega pa ne!" se razvname mož. ko nima nič odgovarjati. — Bog," pra-|"Da mi je kradel, na to prisežem, kavi Rožanec dalje, "je izpustil ribo in dar kdo hoče; samo videl ga nisem." raka v vodo, da plavata in ležeta sem-J "Kaj se pa potlej bojite? Pojdiva, tertja, češ, kdor vaju dobi, tega sta pa. jaz Vam pomagam! Vsak naj dobi Zajca je zapodil v gozd. Kdor te uja- svoje."
me, je dejal, ta te ima. Gospoda je "To je; prav in pa Bogu všeč," od pa vse pozaprla. Medveda le ubij in 1 govori Rožanec in skoči s čelešnjaka. volka, ki delata škodo graščaku; zajca "Samo počakajva malo, prezgodaj je pa pusti, ki ti zelje krade in drevje lu- še!"
pi. Revščina, ta je dandanes smrtni; Ni trajalo dolgo, in Juri in Rožanec greh; čudo, da nas še ne zapirajo za- peljeta male sani po škripajočem sne voljo nje."	Igu. Nobeden ne izpregovori besede
"Oh, oh, siromaka vse tare!" vzdi- Rožanec se je veselil na tihem, da bo liujejo žene in pijo hruševko, ki je o- staremu zoprniku enkrat dolg popla stala po večerji.	čal; Juri se je pa sramoval, da tako
"Sveti Miklavž," govori Rožanec, ne vrača nekdanjo dobroto, in vest ga je meneč se za ženske vzdihe, "ta je naj- pekla in rad bi bil zopet vse poravnal, boljši svetnik za kmečkega človeka; '.'Oče," šepne Rožancu, "počakajte!' on je bogatim jemal, pa revežem dajal."
Rožanec bi bil še obširneje in temeljiteje razvil svoje nazore, da ni potrkal v tem trenotju nekdo na hišna vrata.
"Janez, pojdi gledat, kdo je!" pravi žena, in Rožanec stopi počasi vun. Ze-
'Tiho( tiho, zdaj ni časa," odvrne oni in hiti dalje.
Juri misli, kaj bi storil; a pot je kratka: že sta pod kozolcem.
"Veste kaj, oče!" izpregovori zopet; a oni hiti nakladati na svoj voz. "Oh! pojdiva proč, pojdiva!" pravi Juri. "Takoj, takoj!" šepne starec, "sanice pa staknejo, porabivši prosti čas,'mo še dva snopa!" in ne more se ločiti
glave skupaj in ugibljejo, kdo bi to bil. — V izbo stopi Juri. "Dober večer vsem vkup!" pozdrav-
od tujega blaga.
Naenkrat se zasliši od hiše sem krik: "Tatje, tat je! Pomagajte!" in Premec
in Miha pritečeta vsak od ene strani. Rožanec je obstal; še na mis^l mu ni prišlo, da bi bežal.
"Ha, ti peklenski tat!" vpije Premec in ga prime. "Ti mi kradeš pridelke mojih žuljev. Počakaj, pred sodiščem se vidiva, zdaj pa z menoj!"
"Ti pojdeš pa z menoj, nisi nič boljši!" reče Miha Juriju in se nasmeje na ves glas. V srce je zbodel Rožan-ca ta smeh; takoj mu je jasna vsca zvijača. Če bi bil Juri videl, kakšen pogled se je zapičil vanj, bi bil mislil, da ga meri sam peklenšček; taka zloba, toliko sovraštva je bliskalo iz očesa.
"Aha, tako!" reče mož med zobmi. "Čakaj, to si zapomnim, dokler živim."'
Nič se ni branil, ko so ga peljali v hišo. Premec sede široko za mizo, Miha pa stoji z Rožancem in Jurijem sredi izbe.
"Cesarsko kraljevo sodišče," govori Premec, "začenja zdaj preiskovanje. Pripeljite prvič starejšega hudodelca! — Kako ti je ime?" vpraša porogljivo.
Rožanec molči in se trese od same togote.
"Če ne boš odgovarjal, kakor se spodobi pred gosposko," nadaljuje Premec, "velim beriču, da te odpelje. Hoj, povej, koliko let imaš, grešnik sivi, in kolikokrat si bil že kaznovan!"
"Molči, molči, stari norec!" reče zamolklo Rožanec. "Saj vem, da crkate vsi trije od lakote in da vam je samo za denar. Povej, koliko potrebuješ, da bo konec norosti!"
"Oho, le počasi!" ga ustavlja Premec. "Kakšno sodišče bi bilo to, ki bi tako imenitno reč tako hitro presodilo. Počasi in zložno, taka je sod-nijska navada, če še ne veš. Povej ti, Miha, kaj je zakrivil tačlovek, ki stoji tukaj."
"Kradel je," pravi Miha. "Ajdo je jemal s tujega voza in tajiti ne more, ker smo ga zasačili."
"Koliko je škode storjene po tvojem mnenju, Miha?"
"V okroglem številu in po krščansko zračunjeno deset goldinarjev; rajši pa več!"
"Koliko priznavaš ti, zatoženec?"
Rožanec molči.
"He, boš govoril, grdoba, če te sodnik vpraša!"
Rožanec ne odgovori nič.
"Če bi ne bil jaz tako milostljiv, kakor sem, bi moral ti ne samo plačati, ampak še zaprl bi te, posebno ker si tega mladega, neizkušenega človeka k tatvini zapeljal."
"Koliko hočeš, hudič? Povej!" zavpije Rožanec togoten, in tudi Juriju se je črezdalje bolj neznosno videlo vse počenjanje.
"Končajta!" reče nejevoljen tako, da se je znalo, da mu je resnica.
"Ta kazen torej teh desetih goldinarjev," govori Premec, "se bo med zatoženca razdelila, kakor zahteva pra vica. Vsak plača polovico. Rožanec, ti boš dal pet goldinarjev, in ker si starejši, še tri hlebe belega kruha in tri bokale vina. To se ima do jutri zvečer sem v to hišo postaviti. Toliko časa ostane voz tukaj. Zdaj pojdi! Zapomni si pa, da ne sme nihče dru gim očitati tatvine, kdor sam krade."
Rožanec omahuje iz sobe, ne pogleda nikogar in zaloputne duri za seboj; glasen krohot nastane, ko je odšel.
"Bolje se mi zdi," pravi Premec, "da smo ujeli tega jazbeca, kakor da bi mi kdo odštel sto goldinarjev."
Samo Juri se ne smeje; srce mu pravi, da je grdo ravnal, in hudo ga teži zavest, da je on tako ponižal in potrl ponosnega moža.
"Ti se bojiš tega pretenja?" ga vpraša Miha, "To je prazen strah, ver jemi mi."
"Neumnost," pravi Premec, "nič drugega. Dobro ti še ni storil Rožanec nikoli nič, in kaj ti more škodovati? Meniš, da te bo izdal? Da bo sam sebi past nastavil? O, tako nespameten pa ni."
"Jaz se nič ne bojim, naj me ovadi ali ne," pravi Juri, "ampak žal mi je, v srce mi je žal, da sem to storil; po pravici povem. Kaj bi dal, da bi mi on ne bil pri znamenju pomagal in da bi jaz ne bil nič zavezan!"
"Potlej bi ti bil pa res nevaren, potlej," pravi Premec. "Toda zdaj je, kar je."
Tako žalostne noči pa Juri še ni bil doživel. Trdo sta že spala njegova tovariša, ko je on še vedno premišljeval in skušal zagovarjati svoje ravnanje. A ni se dalo, ni se dalo, in solze so mu silile iz oči.
X.
Tiha noč se je bila razgrnila po zemlji. Doli v Dolini brle skoz zamrzla okna medle lučice; okrog peči pa se stiskajo ljudje in si kratijo dolgi večer. Moški koljejo polena v treske in režejo zeljne štore, ženske predejo in pleto, otroci pa se igrajo sredi izbe in poslušajo stare pripovedke o razbojnikih in zmajih, o steklenih gradovih in zakletih kraljičnah, najrajši pa o divjem možu, ki jc hodil pred mnogo mnogo leti v Frapreče. Hud je bil in kosmat in drva je hodil krast v graščino; toda graščinski gospod mu je posvetil! Medveda je priklenil k skla-danici, in ko je spet prišel divji mož, sta se sprijela in vrgla. Ni ga sicer zmogel medved, a divji mož tudi ni hodil več krast; samo v malinu pod gradom se je šc parkrat oglasil in vpra šal, če imajo gori še tisto hudo muco. — Zvedavo povprašujejo otroci, če še živi divji mož in kje biva, in strahoma se ozirajo po oknih, če bi se ne prikazal kar naenkrat s kolom na rami. A ni ga; pregrda mu je cesta; goro in dol pokriva sneg, ki vedno še naleta-
va. Dolgočasna je taka noč, če te zasači pod milim nebom, ko ne vidiš drugega kakor zimo in sneg in slišiš le enolično skovikanje sove in sem-tertja kak pok, kadar ulomi sneg kakšno vejo v gozdu. Kdor le more, se drži doma in peči; popotnik pa podviza korake, da bi prej dospel do zaže-ljenega cilja.
Takega zaželjenega cilja pa menda ni imel Juri, ko je počasi stopal proti Gorici. Mudilo se mu je tako malo, da je celo daljšo pot ob gozdu ubral namesto navadne po polju.
Dolgo se je bil mudil na očetovem domu in natanko je moral vse dopovedati o Rožančevi lakomnosti in o zvijači starega Premca, zakaj hitro se je bila raznesla ta vest po okolici. Mnogo smeha so zbudile Jurijeve besede, in sam se je tudi smejal, in čim-dalje smešnejši se mu je videl ves dogodek, kajti ima človek mnogo boljši spomin za vesele ko za žalostne strani svojega življenja.
Zadovoljno so živeli Jurijevi roditelji poleg novega gospodarja; in ker si je šla vsa hiša na roke, je šlo tudi delo vrlo izpod rok. Veselili so se vselej, kadar jih je obiskal Juri, in prigovarjali so mu večkrat, naj vedno pri njih ostane, in on je tudi že premišljeval, če bi ne bilo najbolje kar doma ostati. Dela bi imel sicer več ko na Gorici, a tudi jesti bi dobil več in nadlege take bi ne delal doma kakor pri tujih ljudeh. Vendar ga je zadrževal pomislek, da bi s tem nemara spravil svojo družino v sitnosti; in nekako nerad bi tudi zapustil veselega Premca in kratkočasnega Miha, ki se jih je bil že tako privadil; vse drugo bi bilo doma, a dolgčas bi bil pa tudi.
(Dalje prih.)
Strašen vihar.
San Antonio, Tex., 18. avg. — Strašen in pogubonosen veter je lomastil čez Brownsville in vojaško taborišče. Z. D. vojaki in miličarji, nastanjeni v Fort Brownu, so morali bežati iz svojih šatorov in se zateči v mestno hišo in druga trdna poslopja. Obseg napravljene škode še ni znan.
Rojaki in rojakinje širom Amerike I Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik..............,....Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 tri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.0'
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Gognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9-00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....... ............$6.0«
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ...................;...$7.0<
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6-00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in » 50 galonov, galon po..............................................75®
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenah.
ChL Phone 376 MJ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvmtskf mu občinstvu v Jolietu naznanjam, di sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, Icj«> imam največjo zalogo svežega in srn hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki sp* dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John F. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo! V meJ"^
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in jene klobase in najokusnejše ® Vse po najnižji ceni. Pridite tore) poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb* naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati n»' * našej mesnici in groceriji na vof lu Broadway and Granite
Stree*
Chic. Phone 2768. N. W. Phone
111»
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
if
kjer točim najokusnejše pivo, 6°*
mača in importirana žganja in
ter prodajem dišeče smodke.
•k,
Se vsem priporočam v obilen o"1 1014 North Chicago St., Joliet,
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje *
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijača
L Porter Brewing Company
Ota telefon <05,	S. Bluff St* Jollet, III