10 V mislih imamo rastlinske vrste, ki uspevajo v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Vrt v letošnjem letu praznuje 90 let in glede na prizadeva- nja slovenskih botanikov pri njegovi ohranitvi je prav, da to obeležimo tudi v Trdoživu. Juliano je ustanovil Albert Bois de Chesne (1871–1953), ki je bil po rodu Francoz, sicer pa švicarski državljan. Kljub veliki ljubezni do botanike je moral po očetu prevzeti podjetje, ki se je ukvarjalo s tr- govino z lesom. Tako se je lahko šele pri 54 letih posvetil svojim željam. Vrnil se je v Trst in iskal zemljo, kjer bi lahko posta- vil vrt. Izbral je zemljišče na Tožbarjevem posestvu v Trenti na pobočju Kukle, v bli- žini cerkve sv. Marije. Pobočje so očistili, vanj od bližnjega slapu napeljali vodo in ga ogradili. Tako je bila Juliana ustano- vljena leta 1926. Naslednje leto so vanjo začeli nositi rastline. Prinesli so jih s slo- venskih Alp (predvsem z Julijskih Alp), Furlanskega hribovja, kraških košenic in iz predalpskega sveta, nasadili pa so tudi nekaj tujk iz drugih predelov Evrope in okolice (Atlas, Kavkaz). Z nasveti o naha- jališčih rastlin so ustanovitelju pomagali številni botaniki (Alfonz Paulin, Rajko Ju- stin, Carlo Marchesetti) pa tudi prijatelj Julius Kugy. Za vrtnarja je Bois de Chesne zaposlil Antona Tožbarja (najstarejšega vnuka Antona Tožbarja starejšega, ki je znan po tem, da mu je medved odtrgal spodnjo čeljust), za pomočnico pa Ančko Kavs. Delo v vrtu je bilo ustanovitelju v veliko veselje in že nekaj let po nastanku naj bi bilo v vrtu okoli 700 vrst. Leta 1930 je Ju- liana dobila vpisno knjigo, izdajali pa so tudi seznam semen za izmenjavo, ki so ga imenovali Delectus seminum. Po zače- tnih uspešnih letih je prišla druga svetov- na vojna in vrt je bil dlje časa prepuščen sam sebi. Po vojni vrt za Alberta Boisa de Chesneja ni bil več dostopen, zato sta zanj po svojih močeh skrbela vrtnarja. V obdo- bju po vojni moramo omeniti dr. Angelo Piskernik, ki se je zavzemala za to, da bi Juliano obnovili, zanjo skrbeli in jo zava- rovali. Že leta 1949 je za vrt začel skrbe- ti Prirodoslovni muzej Slovenije, od leta 1962 pa muzej vrt neprekinjeno upravlja. Leta 1951 so vrt z odločbo v Uradnem li- stu res zavarovali. Nekaj let je bil strokov- ni vodja Juliane prof. dr. Tone Wraber, ki je ostal z njim povezan vse do smrti. Sko- raj 40 let (1975–2013) je bila strokovna vodja vrta dr. Nada Praprotnik, ki je v tem času izdala tudi številne publikacije o vr- tu. Od leta 2014 sem strokovna vodja Juli- ane avtorica prispevka. Danes v Juliani uspeva okoli 600 vrst alp- skih, predalpskih in kraških rastlin. Ker vrt leži na razmeroma nizki nadmorski višini (800 m), v njem najbolje uspevajo kraške in predalpske vrste, prav alpske pa je treba pogosto presaditi v vrt iz na- rave. Juliana je zaradi mešanice alpskih in kraških rastlin nekaj posebnega. Ko se pokažejo prvi popki navadne potonike (Paeonia officinalis), lahko na zgornjih gredicah opazimo skoraj odcvetele alpske zvončke (Soldanella minima, S. alpina). Ko zacveti jacquinijev ranjak (Anthyllis jacquinii), cvetijo tudi mlečnobeli oklep (Androsace lactea), brezlistni jetičnik Ustanovitelj vrta Albert Bois de Chesne. (foto: ar- hiv njegove hčere Olge Bois de Chesne) Hladnikia je edini endemični rod v slovenski flori, v tem rodu pa je samo ena vrsta – rebrinčevolistna hladnikija (H. pastinacifolia). Vrsta je endemična v Trnovskem gozdu, lepo pa uspeva tudi v Juliani. Botaniki tudi v današnjem času opisujemo nove vrste. Orlica, ki je še pred nekaj leti veljala za bar- tolonijevo (Aquilegia bertolonii), se danes imenu- je julijska orlica (A. iulia) in je endemična v Julij- skih in Kamniških Alpah ter v Trnovskem gozdu. Šopasti repušnik (Physoplexis comosa) je rastlina, ki se je razveseli vsak, ne samo botaniki. Pri nas je zelo redek, uspeva samo ponekod v Julijskih Al- pah in na enem nahajališču v Karavankah. Koktajl alpskih, predalpskih in kraških Besedilo in foto: Špela Novak 11 (Veronica aphylla) in pirenejska zmajevka (Horminum pyrenaicum). Ker se pomlad v Juliani začne približno dva meseca prej kot v gorah, številne alpske rastline cve- tijo prej kot v visokogorju, kjer se snežna odeja obdrži veliko dlje. Zato nekateri po- letni obiskovalci v vrtu zaman iščejo ra- stline, ki so jih videli v gorah. V Juliani vsak mesec cveti kaj drugega, zato ni pravega odgovora na vprašanje, kdaj vrt obiskati. Maj je pravi čas za vol- čine, npr. dišečega (Daphne cneorum), ter endemične jegliče, kranjskega (Primula carniolica) in idrijskega (P. x venusta). V Juliani uspevajo številne perunike in ku- kavičevke. Omenimo samo južnoalpsko peruniko (Iris pallida subsp. cengialti) in lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), ki cvetita v maju. Nikoli ne vemo, kdaj toč- no se bodo odprli cvetovi šopastega re- pušnika (Physoplexis comosa); lahko nas preseneti že sredi junija ali pa nas pusti čakati dlje. Ko odcveti lobelova čmerika (Veratrum album subsp. lobelianum), se odprejo tudi prvi cvetovi črne čmerike (Veratrum nigrum). Julija cveti alpska mo- žina (Eryngium alpinum), ki pri nas v na- ravi uspeva le še na Črni prsti in Poreznu. V tem času se odprejo tudi cvetovi števil- nih glavincev. Nekaj posebnega je alpski glavinec (Centaurea alpina), ki ga pri nas v Alpah kljub imenu ne bomo našli; uspe- va le na Čavnu in v okolici Sežane. Razme- re v vrtu dobro ustrezajo rebrinčevolistni hladnikiji (Hladnikia pastinacifolia) – en- demični rastlini iz Trnovskega gozda, ki je bila poimenovana po ustanovitelju lju- bljanskega botaničnega vrta Francu Hla- dniku. Poleg hladnikije v Juliani uspevajo številne druge kobulnice z velikimi socve- tji, ki privabljajo pestro paleto žuželk. V avgustu cvetita dve vrsti bodoglavcev, na- vadni (Echinops ritro subsp. ruthenicus) in spremenljivi (E. exaltatus.), vijolično pa se obarvajo socvetja ametistaste mo- žine (Eryngium amethystinum). Konec avgusta ali v septembru zacveti rastlina, ki je v Trento privabila Juliusa Kugyja – skrivnostna Scabiosa trenta. Zgodbo o njej boste izvedeli v Juliani. September je čas, ko veliko rastlin plodi. Semena vr- tnarja pobereta, očistita in posušita, nato pa pošljeta v ljubljanski botanični vrt, s katerim izdamo skupen Index seminum. Za rastline v vrtu vestno skrbita Marija Završnik, hči Antona Tožbarja (tudi njen žal pokojni mož Jože Završnik je bil vrtnar v Juliani; znan je bil po svojem doživetem pripovedovanju o rastlinah), in njen sin Klemen Završnik. V vrtu vam lahko poka- žeta marsikatero zanimivo rastlino. V letu ob 90-letnici smo pripravili pester program vodenj v vrtu in cikel predavanj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Več o dogajanju lahko preberete na spletni stra- ni http://www.pms-lj.si/juliana. Juliana je odprta od 1. maja do 30. septembra, vsak dan od 8.30 do 18.30. Vabljeni, da jo obi- ščete! Navadna obročnica (Adenophora liliifolia) je v evropskem merilu redka vrsta, zato je zavarovana (je vrsta Nature 2000). Pri nas so potrjena samo njena nahajališča v Zasavju in na Kočevskem. Jacquinijev ranjak (Anthyllis jacquinii) je vrsta kraških košenic in kamnitih gmajn. Pirenejska zmajevka (Horminum pyrenaicum) pri nas uspeva samo v bohinjsko-tolminskem delu Julijskih Alp. Travnolistni grintavec (Scabiosa graminifolia) je prepoznaven po črtalastih svilnato dlakavih li- stih. Na njem poseda nočni metulj iz družine ov- ničev (Zygaenidae). Dvobarvni glavinec (Centaurea dichroantha) je ime dobil po barvi cvetov, ki so lahko rumeni ali rožnati. Pri nas so njegova nahajališča v Posočju in Bohinju.