(F.
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
UrrdiUki ln upravalftkl |«ro
•tori: 3087 H. Uw«il»lf av.
Offic« of pubUcatloa:
L*rt:»7 Ho. Lawa4al« av«. T«'U'|»hun«': l.n* nJitl«* 4636.
LETO-VEA* X1L ^m'^	IZ^^LT^J^V^Vm^TST CHICAGO, ILL., četrtek, 6. febru.rj. (Feb. 6) 1919.	M 0° STEV.—NUMBER 31.
<Utri»«Ud uod.r p,ro.>t (No. 148) .uthor.i.d by the Ac l of O. tob.r 8. 1817, o« fUo %t tk« Poti Offic« of Chic««o, llltnou. By ord.r of (bo Pr.«id.M, A. S. BurU.o«, Po.tw.fr G.n.r.t,
Accoplanco for mailing at ip«ci>l rolo of potUp providod for in ••ction 1103, Act o Oct. 3, 1917, nutboriaod on Juno 14. 1818.
PRVI GLENI LIGE NARODOV SO SPREJETI.
GIBANJE TEKSTILNIH DELAVCEV.
90 odstotkov tekstilnih delavcev je zastavkalo; zahtevajo 47 1 ur dela na teden.
DELAVSTVO PROTESTI- BELA GARDA NA |M PROTI PROHIOICUU ANGLEŠKEM.
Manjše države so za Wilsonov načrt lige, ki je bolj demokratičen. Komisija zve- tovarne v pattersonu denicev bo preiskala grško zadevo J j P0ČIVAJ0 Italija mesetari s tujimi deželami.
Paru. B. fob. — Ustavodajni odbor j« danes sprejel načelno izjavo in prva dva člena ustave druitva narodov. Tako se glasi u-rodno poročilo. Vršila se je tudi diskusija o povečanju odbora.
Pariz, 5. feb. — Velika petori-ca je včeraj zaključila, da prebita komisija strokovnjakov preišče teritorijaine zahteve Grške in jih predloži konferenci. lTradni komunike včerajšnje seje sc glu-si:
''Predsednik Združenih držav in ministrski predsedniki ter zunanji ministri zavezniških držav z japonskimi zastopniki vred so danes zborovali od enajstih predpoldne do ene popoldne. (K Venizelos j; zaključil svoje poročilo o terilo-rijalnih zahtev Grške v Mali A ziji. Nato jc bilo sklenjeno,' da se zadeva grških teritorija!nih zahtev poveri komisiji zvedenoev, v kateri so zastopane Zdr. države. Anglija, Francija in Italija po dveh zastopulkih. Naloga komisije je preiskati zadevo in omejiti vsa vprašanja na gola fakta, ki se potem p red lože konferenei v končno poravnavo. Komisija ima oblast posvetovati se z zastopniki prizadetih ljudstev. — Prihodnja seia sc vrši jutri ob treh popoldne in nj teiseil boJU^Asliasui Aetagotje Čehoslovakije/'
Komisija /.a preisknvo poljskih vprašanj je dobila navodilo, d« odide na not 8. februarja.
Venizelos je v svojem apelu /h anektiranje turških pokrajin dejal, da so zavezniki še ob času vlade kralja Konatatinu obljubili Urški koncesije in med temi tu li otok Ciper, ako stopi v vojno na njihovo stran. Zakaj sc ne bi torej zavezniki zdaj ozirali na to koneesijo, ko je flrška pozneje stopila na bojišče brez prigovarjanja?
Italijanska delegacija je pričela agitirati med diplomati za "skupno blagajno" lige narodov. Oni predlagajo, da naj vse države, ki stopijo v ligo, nalože ljiuMvu izredni davek in ta denar se naj bi >tekal v skupno blagajno. \> \*terc hi «e potem odplačevali vojni dolgovi vseh drŽav v ligi. Za to idejo se zanimajo Francozi, toda med Američani iti Angleži še ni našla posebnih simpatij.
vTirovni delegatje so včeraj dobili od odbora za ustavo lige na rmlov tiakana projekta dv<l načrtov za ligo. Prvi načrt v.u-Vujc večinoma Wilsonove ideje, medlem ko je drugi načrt mešanica i«lej angleških, francoskih in ita-lit.iskih diplomatov.
Delegatje manjših držav so se takoj zavzeli za prvi načrt ker je bo'j demokratičen in daje malim državam enake pravice do 7.;i*t««P-stva v zakonodaji kak»r velikim drtnvam m ntem ko dnini načrt
italijanska barantija jugoslovanskimi pokrajinami.
Pariz, 5. feb. — Ker italijanski imperialisti ne morejo pridobiti Wilsona. da hi jim odobril stalno posest ličke, so zdaj zavzeli novo stališče v upanju, da pridobe \Yil-soua za kompromis.	•
Orlando jc tc dni namignil, da jc Italija pripravljena odstopiti od svojih zahtev za dalmatinsko obrežje, ako so Jugoslovani pripravljeni odstopiti od svojih žalitev do Reke. Obenem ponuja 1-talija Jugoslovanom gotove koncesije zji plovbo v Trstu in na lički. Medlem pu, ko Italija odstopi Dalmacijo Jugoslovanom (!), hoče si pridržati zunanje otoke, ki so ji potrebni za (!) utilitaristično varstvo na Jadranskem morju; Jugoslavija dobi le notranje otoke, ki so hlizo obale. Italijanska delegacijo jc napravila v Parizu razpoloženje, du mora biti Italija na vsak način odŠkodovana z <»-toki na Jadranskem morju za izgubo grških otokov na Kgejskcm morju, kalere je imela v svoji posesti od časa tri pol i Ionske vojne s Turčijo.
Drugo razpoloženje je, da mirovna konferenca ne more odreči vseh zahtev Italije - dasiravno
Uo odrekla nekatere -gače bi nastala med italijanskim ljudstvom — pravijo italijanski diplomat je — velika nezadovoljnost in morda revolucija!
400,444 AMERIČANOV OSTANE V NEMČIJI.
'ariz, 5. feb. — Po načrtu maršala Fochu bodo zavezniki obdržali ob reki K«ni poldrugi miljon vojakov, in sicer 800.000 Franc«, zov 400.000 Američanov, 200.000
Angležev in 300,000 Belgijcev. S lo armado bodo zavezniki preprečili vsak odpor Nemčije, ako se In branila podpisati mirovno pogodbo. Okupirane nemške dežele bo
do obenem služile kot jamstvo, da Nemčija plača vojno odškodnino zu storjeno škodo.
Ostale ameriško čete pojdejo <l0IIIQVi kakor hitro bo mogoče. Zdaj zelo primanjkuje Iransporl-uih parnikov.
nazaj, nazaj, v blažene c ase nazaj ..
Paterson, N. Y. — Loirts Magnet, predsednik lokalne orgahi/.a-cijc tekstilnih delavcev, je izjavil, da počiva 20,000 do 27,000 delavcev, ker zahtevajo, da se uvede 47 ur dela v tednu. To pomeni, da MO odstotkov delavcev ne dela.
Vsa znamenja govore, da se delavci kmalu vrnejo nu delo iu pocukajo na razsodbo narodnega delavskega vojnega odboru.
Podjetniki so olulržavali sejo in boje zaključili, da we podvržejo razsodbi narodnega deluvaUega vojnega odbora.
V Patcrsonu so koncentrirane tovarne, v katerih predejo iu tkajo svilo.
Philadelphia, Pa. — V nekaterih velikih predilnicah in tkalui-cuh so podjetniki priznali osemur-ni delavnik, večina podjetnikov je pa nasprotna osemurneinu dela v niku.
Delavci ;ap«sleni v tovarnah, v katerih niso dovolili osemumega delavnika, s« prenehali z delom, ko je minilo osem ur. Drug« jutro mo prišli točno ob pravem času na de-lo.
Odborniki strokovne organizacije tekstilnih delavcev so prepričani. da večina podjetnikov kmalu prizna oseraurni delavnik.
Lawrence, Mass. — Prvi dan j< potekel mirno. Okoli tovarn so stale delavske straže, ki so spod Imjale delavce, da ne popuste »hI
dasiravno ^(UWUrm,2Ji delavniku. Delavcem kajti"tiru- iKO delile listke, na katerih so bile številke 54 4N.
Voditelji delueev so zadovoljni /. uspehom prvega dne, kajti po njih sodbi sc je pridružilo gibanju nad 20,000 delavcev. Zastopniki podjetnikov skušajo znižati uspe hc prvega dne iu pravijo, da je i/ vršilo zaključek strokovne organizacije v raznih tovarnah od le 10 (io 40 odstotkov. Take izjave so podobne zv'/.gunju človeka v ho sli, ki žvižga, da ga ni strah.
Oolumbus, O. — V desetih t<» vornnli jc prenehalo «,000 tekstil nih delavcev z delom, ko je minilo osem ur dela. Vstavili ko stroje, oblekli in odšli domov. Delavci
Zastopniki unij zahtevajo, da se skliče izredna konvenoija glede suhe Amerike.
APEL NA OOMPERSA.
Louisville, Ky.\~- Zastopniki tu-kujšujega strokovno organiziranega delavstva, ki zastopajo 25,000 delavcev, so sprejeli rezolucijo, v kateri apeli,u jo nit (lomperaa in Morrisonu, da se skliče izredna konvencija "Ameriške delavske federacije", da zavzame odločno stu I išče proti proldbieiji.
Resolucija povdurja, du b« Zavladala brc.poseliiosl, če si« izvede prohihiciju. Ze sedaj velik« delavcev pohaja brez delu, po uvedeni prohihiciji bo pa brezposelna ur-mudu narasla nu stotisoče,
DANES IMA PRIČETI SPLO -8NA STAVKA V SEATTLE.
Angleški pod jetniki zahtevajo, da jim vlada dovoli mobilizirati civilno gardo.
REVOLUCIONARNI ZNAČAJ - STAVKE.
London, 5, feb, "Dally Muil" piše, da s« gotove podjetniške organizacije predložile vladi načrt za organiziranje civilne ali 'bele' garde, ki imu nalogo čuvali privatna iu javna podjeija pred nasajeni šlrujkurjev, Civilna gurdu se ima mobilizirali iz prostovoljcev iu podjetniki upaj«, du doli« največ prostovoljcev med demo. bi l izi rajni mi vojaki, Ne ve se .luli vi ud« dovoli tu korak ali nc. Z druge strani izgledu tu akcija podjetnikov, kakor du sc ne zanesejo več uu vladne regularne čete.
Londonski listi strahovito na-,	| padajo štrajk o v u« gibanje in p«
......Splošna «tuv.[/lv(|jo vha|o llu ur w||f več itili
ka orguuizirunih delavcev Imu pri i,|(u mjmll0 0l,|uiHli , društvu« četi v četrtek ob d«*etih »lopoldne. nk(<i., ^ "revolucionarjem, kl Slavka prične iz simputije do 2.»- )r|l)M*ui0 *0VjWHkl sistem nu An-000 kovinskih ileluveev v ludjedel-j ^lt*AU«> " ideali, ki že stuvkujo. Število ♦ ' šlrujkurjev se pomnoži uu M,000 Ministri oseb.
Po izjavi mestnih uradnikov, bodo vozili cestnožolc/.niški vozovi po cest noželezniškeni omrežju, ki jc občinska lastninil.
Organizacija kuharjev bo posla-vila tolik« kuhinj, du bo lahko lf> 000 oseb dvakrat na dan dobilo obed. liu/v.ižuli bodo tndi mleko zu otroke in bolnike.
Seattle, Wash.
I
bodo tako nastopali do nobote iu izjavi ju j« .da bodo zustuvkali. če zu 4H-urno delo nc prejmejo tako visoke mezde kot za 54-urno dejo Albanv, n. y. — V tri in dvajsc tih tovarnah je nad pet tisoč de-lacev delalo le osem ur in mamo zapustilo tovarne. ' Passftic, n. y. — Podjetniki, ki 4ustujejo šest velikih tovarn, v ka
AL* POSTANE A. MITOHELL P.tLMER JUSTIČNI TAJNIK?
Wushington, D. 0. Mogoče, jc, da predsednik NVilsou imenuje A. Mitchell Pulmerju naslednikom Tliomas Watt (Iregorvja ,ki je nedavno rezignlrsl kot justični tajnik.
Ta vest prihaja iz dobro informiranih krogov, češ, da je izbirati lc med dr. Piti merjeni iu (Seorge Ouroll Toddoni, dosedanjim juslič-nim poellajnikom.
LUTERANI PROTESTIRAJO.
Indianapolis, Ind. - ftupniki iu
farani luternnskih cerkev v severni ludiuni so nuslovili peticije na razne legi;dat urne poslance, v ka-terili protestirajo proti legislaturni predlogi šlev. 0, ki prepoveduje poduk v nemških farnih šolah.
V peticiji pravijo, da se naj spomnijo zadnjih volitev, pa bodo vedeli, kaj so storili nemški glasovi.
, ki se je vr
šilo v avditoriju "Moodyjcvrg» sv pisemskega inštituta , jc dr. J M Ura.v. dekan na tem institutu, obsodil univerzo v ('hh-agu, da uri krivoverske nauke. < Hiral je knjigo o krščanski teologiji, ki J«
j, spisal profesor Oerald Smith. \ Jej knjigi, o groza, je zapisano, da
j, hv. pis.ttn navadna knjiga iu ne božje ru/.otletje. VčloVečcnjc Bo gi, imenuje bajko. Ravnotako m-
irk.ju.-ujr lernjaedraivc. ^ _ ^	i( j. -(> hil KrUl navaden
Chicago 111. — Na zborovanju terlh ikujo volneno blag« in delaj "Družbe zu svetuvno ver« in živ-J|)Md 15,000 delavcev, s« priznali o j Ijemsko krščanstvo
semurnl delrvnik.
NEMŠKA SKUPŠČINA.
Herlin. feb. Jutri (v Mr
Prvi načrt ima sledeče ne točke :
Pni«: Liga narodov ima svojo mednarodno zakonodajo, v kateri so vse drŽave enako zastopane kot enote. Drugič: »•ksnkutiva lig«» narodov sestoji iz devetnajstih v*-stopnikov. Združene države. An-
poteklo oveni ur. Nikakor jim' ni všeč. da povsod vlada vzoren red in du se delavci ne dajo provoeirs-ti od izzivr.čcv. Nekateri podjetni ki so nijšc zaprli svoje tovarne, kakor dn priznajo osemurni delu v nik.
Delavci m» solidarni in podjetni |človek Iz i/jsve. "du brez dar« , ^ )(l ,()|;darn.»Ht še bolj rezka-vanju krvi. ni inipiiščanja gre - l-j^ ji#.P ,,.daj naznanja, da bo hov" se norčuje iu pravi, da je ta-|(j0 drlsvci i/ tega gibanja izšli ko« ka trditev navadna neumnost.
Lawrence. Mass. «— Podjetniki lek) se otvori nemškirustavodajno so silno razkačeni vsled vzorne dls. skupščina v \VeimurJu. MIh rt jc cipline organiziranih delavcev, kij/, ostalimi ministri odšel danes *
ho k ukor en mož pustili drlo, ko je \Veimar. IVed odliodom je KbeH
dal poveljnikom repnhličatiskil '•et v Heilinu stroge naredile zu vzdrževanje redu iu miril.
Kodanj. .r> feb. Spartakovei \ Koetifgsbuegu (vzhodna IVusija) »o okupieeli skotaj %sii vladna po slopju Onveriur v v/hodni Pru siji j'' razglasil obsedno *imije \ okrožju Tho nu in imenoval vojn« sodišča.
Kodanj. 5, feb I/ Iterllna juvljujo o krvjuili bojih v zadnjih i 21 urah med vladnimi četami iu m vel pod	votli »psrtakov
ho da bodo/aširajkall k«t v prej j'"v v Bremenu Hp«rtak«vei m,
inih časih. Nekaj novega je zs nje oboroženi z .......... granatami in
d, delavci delaj« osem ur in ko -trojnimi poškaml ter Imajo us
,	—......................I zmagovalci. 1'opornomn pre cneči ( ^
" Krivovei st vo, kot ga napove- (|- M| |>M podjetniki glede taktiko j «£ dujesv pismo,t*e strašno širi med v trw gibanju kajti pričako\uli|« nsmi." J1'* v/dihnil dr <lray. P« , 7" V leh be-edsh zmešal m inski mili glija. Francija. Italija m Japonska . s ,„„1^0 in univerzo v izvolijo po dva. ontale H rila ve P« J.,,.^,, ;„ M,M>,l,al. ds je treba,
skupajdevet zastopnikov. Treijle:	(|(|h ,loj kriv«verstvii.
mednarodna vprašanja rešuje raz, »«i
sodišče. V slučaju «P«»ra m«l dve- ^ pfONSKA DRUŽBA JE PO-
'»i delavH Strsjksli. bi podjetniki ms dršavama izvoli vsaka državs qorj;LA NA S0DI6CU Juhko naie!« profesionalne prete po enega razsmlniks. obe ps tre i _ _ _ ^ Najvišje dr	|hs1 pr« tvrzO. da čuvajo ujH
t je ga: trije razsodniki tvorijo tri La^a^. J( (,dkloni'o predlo lastniiio. It e jr tiati šiiHik-r biinal, ki ima rešiti vprašanje	twl ,	Trtephoii*! skrh lrgre»to' PrAsiU bi lahlui
Drugi načrt pa določa, da imam g"	. :	H;,.jjn da je njih no^tv* .
Ifotečeio te .ire. ustavijo stroje s( oblečejo in gredo/ ravnotako mi» n« domov. k<*t o prišli na d« bi. «>
MI
gln%ah žele/ne prej nosili vojni rsj v«e zunanje
■elmle ki «0 jih i n« fronti, Sko iiliee v Bremenu * 11 spremenjene v strelske jarke. Vledtii letalci mečejo iiotnlie ua mesta.
VREME
dloks okr
le pet«.^ relike države zaj.topnike kompsn.je
v mednarodni eksekutivi. medtem f	J |(i ,.„ ;1 eru
ko manjše države izvniU«	pri-jbiu (Dalje na 3 str , 1. kol ) žbs p«m
tega
fru
nevsmosii T>e1ave| ninejo št raj kati in p*w1jetnlkl stop' pred novim pojavom, ki gs ne razumejo
V četrtek oblačno In hladno. K »/.lični Uhki vetrovi, Hotnee Izhaja ob « V» zn tišja ob 5:10. -
/M prehrano je danes pripravil vse potrebno za ru/.vu žunje živil uu iriutornlh vozovih v slučaju splošne železniške stavke.
1'rif'lunlščm delavci v okrožju Barroua danes glasujejo, dali sc jutri pridružijo generalni stavki za -Murni delavnik; euuko gluso vanje sc vrši med delavci v pristanišču Mu nebesi er ju.
Iz Irske prihajajo razburljivi glasovi o splošni stavki iu revo Iliriji.
London, 5, feb, -~()'/&>uUy Kx
|IWHH" Utflic* ilise
"Vlailu j" sklenila, da odločni nastopi proti štrajkarjem iu bil j< skrajni čas, Angleške sociulističiu organizaciji', katere so "neznan' angel ji" oskrbeli z velikimi sveto mi denarja, imajo namen povzro čili splošno Industri ju J no paraliz« iiukur imu jo slediti sovjetske raz mere v Angliji, kukršne so v Uu siji. Bili \Vatsnn, JlOletni voditel. štrajk ar je v V Londonu, je deja na tajni seji, du se je ustanovil lujiii delavski svel 15tlh članov ki bodli vodili vclikii stavko v «V 11 tek iu stari linijski voditelji bo do odstavljeni. Wutson računa lu di uu sluvko železničarjev. 1'« vsej Angliji wi se organizirali «<l bori, katerih geslo je: "Itoke pro«, od liusije!" Ti odbori tirnlo pošlo vali kot bikftlnl s«vjeti p«h1 dlrck tivo vrhovnega rcvolneinusmcgi sveta, čljjsr člun je \Vntson,"
Iz. Duhllnn Je prišla vest, da bo do slnnfcliiovci jutri nastopil skupno s štrajk ar ji in razš iri> stavko po vsem Diiblinu. Slnfel novel zahtevajo Izpustitev vseh po litlčiilh jetnikov I/ zaporov, dda% «-i pa 44urui tedenski delavnik lavna tajnost je že, <lu se je v ua Irskem pripravila s četsilli strojnimi puškami in strelivom /r vsak slučaj večjih nemirov.
poštni Merkl iih Železnicah zsstsvkall sinoči,
Položaj v Londonu jc sluh, Slav ka na |n»«liil|čnih železniv« sli iindaHuje in vse m> b«»ii štiaiks n« uličnih eli ktričnih h le/nh ah. k do kra.i» usia\i iao»hnl promet štrajk » hotelih še ni splošen. Il<» telsko o.o»bie zahteva osemurn delavnik odstotkov povišani» plače, opi a vo iiM|Hfjnine io mini rnatnn mezdo za moške iu žensk« Motelirii pra' jjo, «1» ue sprejme i rahtev in «bi bodo iskali novo ow>b
Jc.
Svetovni delavski nemir skrbi dl plomate,
Pari/ % feb NsJm-čJI in naj težji pr«»blfm pred mlroniim ko« J gresom je d ices svetovno delavsko j v|»rHŠanje, n katerim je \ tesnih) stikih vprašanje llu ')' Kljub i»> | roČilu i/ ženeve d* imajo ru*kii boljševiki miljon i»i«»l |snl orof-1
i#m Hi ds I><hIq knml'* inielj dragj
mifpm, M* diploilliitje bolj hOje j razširjanj* Iniljševiških idej, kol 1 pa boljšeuškega 01 ožja
(Dslje »i# 3 dr, I kol )
MEDNARODNA SOCIALISTIČNA KONFERENCA V BERNU.
Ostra debata med franooskimi in nemškimi delegati zaradi odgovornosti za vojno.
80 DELEGATOV NAVZQČIH.
. Bern, Svicu, 5. feb. Konferenca je bilu otvorjeua v torek. Otvori I jo je Arthur llendersou iz Anglije. \ svojem otvoritvenem g«v«-ru je llendersou pojasnil, kakšne pot eš k oče imajo ameriški delegatje .ki se niso mogli udeležiti konference in zakaj so odsotni Belgijci, I'red lagal je, da lljulmur Brant- ' ing i/ Hvedije prevzame predsed-niši vo zborovanja. Brant ing je bil izvoljen soglasno.
Odbor zu pregledanjc poverilulh listov je koustatirul. da je bilo prvi dan tbortivanja navzočih HO delegutov, ki ziudopujo socialistične stranke v 21. drŠuvgh pričaku-vati pu je. du jih pride še več iu uputi je, du pridejo tudi Amcri-ču n i.
fumllle l|uysmans .tujuik iu-tcruuclouale, je pojasnil, y.ukaj sta dve državi odrekli prisostvovaiije. Belgijski soeiulisti se nočejo udeležili zato, ker smatrajo, da je kon fereneu preveč rudikulnu. švlvur- ,
socialisti so pH glasovali z v e-činu proti udeležbi zato, ker se jim zdi fouferencu premalo radikalna nazadnjaška .Krnile fuu> ervehle, vodja belgijskih socbiH-•(tov, je izjavil, du nimu osebno ničesar proti konferenci, todu pokorili se mora sklepu svoje stranke. tlustuv Muller, člun švicarske ekM*kutise, je pismen« pozdravil »bor, Že leč Hodrugom največ uspe ha. Na >thoru jt zoatnpaua tudl
ia|HH«*ks strsivka.*«
Bruni ing. predsednik zbora, je formalno otvorll konferenco z daljšim govorom deloma v nemškem In deloma v francoskem jeni-ku. Dejul jc, či« mirovna koufereu-ca v Parizu predstavlja vlsdujnčc razrede, on upa, du konferenc« v Beruu predal avl ju delavski razred vsega sveto, Dclegulje so zaploskali, k« jc Brant Ing rekel dalje, da )e predsednik NVilsou veliki zaščit* nik delavstva iu ustanovitelj lige narodov, tlovoruik Jet I udi hvalil VVilsouov mirovni program.
K« jc prišel na vrsto spored dioruvauja, Je francoski socialist Albert Tliomas predlagal, du si* tg-koj pod prvo točko postavi ra/« prs v« o odgovornosti zu vojno, li««f drug« točko pa vprašanje bo-loče ftiterua« luuale, Tliomas je u-temeljil *voj predlog z iudirekt* dni napadom na nemške večinske mcisliste, katerim je očital. «ls de-•ijo odgovornost s kujzerjeni. vsled česar Jih mors socialistični kongres zaslišali in obsoditi, tileile druge točke je «lcjal Tliomaa, da mora kongri * takoj v začetku le« ;iti vprašanje, dali Interuaeionala pripozns bolJŠ«i'v|a«*m kot del so. 'ialisličnegii uihaiijii iu «lali se mo* re "diktntuia prolrtsrljsla" In-leniIfieuriti z «lemokra«'ijo.
Thomasov predlog Je Izzval vb lisrn« debato, kl se je iiailaljevula c Aiedo, Med fraue«iskimi iu nemškimi so«'ialisti se je vnel pravi •/ovorniški <l\««boj, \ katerem mi 'Irugi drugim ttiel.ili očitke in se lolžili krivih* /11 vej no, Nemšk I delegat tU t«« NVels je dejal. <ls s« so "iulisti v Nemčiji že icmIII vpraša iije. tidgovornostl za vojno s tem,N da so pometali s prestolov vse kralje iu prince, da ue ho«|o mogli v«/* IMivrrnčitl liobene Vojne. fllavttO vprašanje je z«laj, da prepreči vsaka druga vojna We|* je dslje rekel da te Asulija s »vojo "gls> do v Ito bbika«lo" liMMirtila 7'SI.MHI otrok iu «l'irlh Ijmli v Neoičiji, Končno jc ilejal. «la bi izklju<-llev nemških M»elalf*tov ugio/ilo re kousi r«ik«'ij « Intenmeionale.
Obe nemški noci*distični sliauki i ion 1 n dvanajst delegatov v Beruu, todn značilno ie, «1» uiti eden izmed mil« ni v konfeienčiiili odbo-rili Dr TuV'T»"T/ Tryenibilje ln d»T Meitz i/ Nemške Avstrije »la bila i/.volteua |M»dpredseduik<Miie konference.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NABOPNEj»OPPO*NE JEDNOTE
LASTNINA 8L0VEN8KK NARODNE PODPORNE JEDNOTE
C«ne oifi;»:ov po dogovoru. Rokopisi •» nevrmčeje.
DOPISI.
Naročnina: Ze.Jinjene driava (izven Chicago) in Canada $4.00 na lato. $2.00 ta pot lota in $1.00 za tri m«a«ca; Chicago $6.60 aa lato, $2.76 ta pol leta, $1.40 ta tri mesece, in ta inozemstvo $7.00. _
Na.lov aa v—, kar imm »tik • lutoait
"PROSVETA"
2657 So. Uw«iaU Aooauo, Cktcaio, UHaoU.
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa of tko Sioroaic Natjoaal Boaoflt SoeUtj.
Owaod bjr tbo Slovnic N.tion.l Bonollt Socioty.
Advertining ratea on agreement
Chicago
Subscription; United State« (ezcept Chicago) and Canada $4 par year;
aeriptic $6.60,
and foreign eountrie* $7.00 per year.
si
Datum w okUpar ju a. pr. (Januar 31-19) polog vai«n iiwu ia pomeni, d« vam jo • tam dnevom potokla naročnina. Ponovit« jo t uno, da »a vam na uetavi li.t.	_____
imena in naslova pravo-
JAVNA DELA ALI JAVNA DOBRODELNOST."
Union Lcague klub je izdal letak s tem napisom, ki pove jasno, kakšen je položaj!	'•
Tovarne ne obratujejo danes več s polno paro in podjetniki so skrčili število zaposlenih delavcev. Iz armade odpuste vsaki dan več vojakov. General March, šef generalnega štaba, je dejal, da bodo v enem mescu demobilizirali 785,000 mož, ki se nahajajo Sfedaj v ameriških taboriščih. Njegova izjava pomeni, da se bo armada brezposelnih delavcev v nekaj tednih pomnožila za več sto-tisoč mož, če se ne spremeni položaj. Očividna znamenja brezposelnosti so tukaj in opazi jih lahko vsakdo, ki nima mrene na očeh in ni slep za pojave v industriji.
Ta znamenja opominjajo, da je treba nekaj storiti, da se brezposelnost omeji, če ne, se bomo nekega ju^ra zbudili in videli trume brezposelnih delavcev, ki bodo od tovarne do tovarne hodile za delom. Imeli bomo vse grozote gospodarske krize s prikaznimi, ki spremljajo tako reakcijo v produkciji. Zdaj je še čas, da se brezposelnost od vrne, če prično vlada, države, okraji in občine z javnimi deli in nadaljujejo z njimi, dokler ni nevarnost brezposelnosti minila.
Ce sc? izvede načrt mr. Lana, tajnika za notranje zadeve, po katerem bodo naseljevali vojake in delavce na neobdelanih zemljiščih, gradili naprave za umetno namakanje zemljišč in osuševali močvirata tla, bo zaposlenih na stotisoče ljudi. Ako bodo razne države, ki so dovolile denar za gradnjo novih cest, pričele z delom, bodo drugi tisoči dobili delo, ki bi v nasprotnem slučaju pohajali.' Ali s temi deli je treba pričeti takoj, kajti odlašanje povečava le opasnost položaja.
Same razprave o javnih delih in obljube, da bomo pričeli z njimi, ne omilijo položaja in ne bodo preskrbele brezposelnim dela in jih nasitile, če bodo lačni. Brezposelni delavci se ne bodo dali odpraviti z obljubami,- da bo čez nekaj mescev veliko dela, ko bodo izravnane diference na mirovni konferenci. In zato so jasni vzroki. Lačen želodec se ne da potolažiti z obljubami, ampak zahteva hrano. Ljudstvo je slišalo in čitalo dosti obljub v vojnem času. Ce spozna, da se te obljube niso spolnile, bo toliko manj verjelo novim obljubam, kajti če je izgubljeno zaupanje, je izgubljeno vse.
Ohraniti je treba zaupanje ljudstva, ali to se ne da obdržati, če se bo število brezposelnih delavcev pomnožilo, mesto skrčilo. '
Brezposelnost je pred durmi in o tem ni dvoma. Da se je ubranimo je treba brez odloga pričeti z javnimi deli in nadaljevati z njimi, dokler ne bo industrija zopet v naravnih tokih.
Somerset, Oolo. — Zgodil ae je
jc velik preobrat v alovenakem narodu. Prebudil ae je iu začel delati za svobodo in prostoet.
Prebudili smo ae nekako pozno, ker je aolnee že takorekoč na uredi obzorja. Kadi tega moramo toliko bolj hiteti z našim delom, da nadomestimo to, kar amo prej zu mudili. I>a amo toliko napredovali v zadnjem lasu, ae moramo zahvaliti na^im zavednim voditeljem, ki žrtvujejo avoj prost Čas iu celo zdravje za uaiio atvar.
Da Slovenci dobro napredujemo v naši naselbini, se je pokaza lo v zadnjem času pri kampanji za miljondolarski sklad. Nabrali amo Že precej lepo avoto It ljub mali naselbini. Seveda ae mora dati vse priznanje nabiralcem, ro jakom Mati Kermelju, Louis Žur-neku in Mike Kruleju, ki so uabi rali prostovoljni narodni davek. Nabrali so $362.50. Nabrili bi več, ko bi bile delavske razmere neko-liko boljše, kajti premogokop ol) ratuje samo dva do tri dni v tednu. Ustanovili smo tudi lokalno organizacijo »SRZ., pri kateri so raz ven par "častnih" izjem vsi rojaki. Organizacija šteje okrog 50 članov.
Prihodnja seja lokalne organi zacije SRŽ. sc vrši dne 9. februarja t. 1. ob drugi uri popoldne v "Social Club Hali". Kličem vsem rojakom, da se udeleže .te seje v obilnem številu. Imamo več zelo važnih točk, razviti moramo ibolj nafte delovanje kot dosedaj. Kaj ti delati moramo vsi kot ena ose ba.
Naslednje prinašam nekaj pro-vizoričnih pravil, in želim, da jih rojaki vpofttcvajo ter izpolnjujejo, ako žele, da b^ nafta novopeče na organizacija najslavnejšo na predovala—rakovo pot, v brezduo pozabi jivoeti:
1.—Ni	poitrebno hoditi k sejam.
2.—Ako	pridete na sejo, pridite prepozno, da bodete le areča vali Člane idoče domov.
3.—Ako	je vreme malo sla)l>ejše, ui potreba niti misliti na sejo. Ho dite raje doma pri peči in »i pri povedujte razno pravljice. To je tudi v korist rojakom v stari domovini. ,
4.—Ako	se udeležite seje, kriti zirajte kolikor mogoče odbornike za njihovo dobro delo.
5.—Ne	smete nikdar misliti, da je lažje kritizirati kot pa*stvarno delati.
6.—Ujezite	se, ako vidite, da se nc morete otresti kritike nad od borniki, ampak le nad seboj. Si oer ni potreba priti na sejo, na kateri so navzoči odborniki in raz-•odlli člani.
7.—Ako	vns pozove predsednik seje, da izrazito svoje misli o kaki važni sit vari in v korist naroda, mu povejte, da nimate nič poro vati. Ko je pa seja končana, pa začnite pripovedovati vsakemu posebej, du bi morala biti ta in ta stvar tako in tako urejena.
H.—Potreba ni »toriti za onga nizaeijo prav nič več kot ae ravno mora. Ko pa opazi«, da si kak ne-botigatreba viha rokave za nedo-brobit organizacije, stori ti taisto, kajti ta organizacija jc zato, da sc stepemo in sicer z zavihanimi rokavi. Seveda nihče ne bi smel biti vsaj brez malega noža, kajti naši pradedje so so menda tudi tako pozdravljali in mi jim moramo pokuzati, da nismo odpadniki.
10.—^Ni t roba takoj plačevati prostovoljnih prispevkov, ali pa sploh ni potreba plačevati. Kajti poata ima še dovolj znamk in ima
Rojaki, delavci, nikar ti ne pustite metati peaka v oči od strani nam neprijateljskih slojev. Pokažite se, da stoparte z duhom čaau naprej po začrtani poti in da nc spadate več T proAlo stoletje.
Joseph Koejančič.
ZAPISNIK
seje okrožne organizacije it. 2. S. R. Z. sa Johnstovvn in okolico, dne 25. januarja 1910 v slovenskem Isobr. domu, South Fork, Pennsylvania.
Vojaška justicn. ~ - Mr. Page, predsednik advokatske
zbornice, je v svoji obtožbi proti zastarelemu vojaškemu zakoniku tole povedal:
"Šestnajstleten deček je bil ravnokar odpuščen iz bolnišnice, kjer je ležal radi influence. Mesto da bi dobil pet prostih dni, ki so bili v navadi, je moral snažiti tlak in opravljati stražo. l»rotestiral je, da ne more opravljati
tega ti,la ker je prešibek kljub temu je moral opravljati indiVd.^j ^^ga p^-sirazo dalj kot ponavadi. Pričelo ga je zebsti in M je po|ja, da drti.no korcnpondetieo z plaič v šotor. Ko je hil tam, se jo vsedel na svoj plašč. Ujeli so tfa, da je glavo podpiral z rokama. Obtožen je
bil, da je spal na rtrafti. Trdil je, da ni spal, da se je udal ....... Uli
le uudnostl, toda vojlio sodišče K" je obsodilo v pet in «»r<l *vet. Govorniki, kateri hodi-dvajsetletno ječo."	jo okrog in rfbdrlavajo shode ttr
Kljub ukini ,.<r.k„m ae nekateri čudijo, zakaj Je'^SttSt i age, predsednik advokatske zbornice, pričel s kam- ko naj plačujejo vozno stroške jo, da m- vojaški zakonik temeljito spremeni Ce so r,uni	ao na primer
mogoče tirke obsodbe na podlagi vojaškega zakonika ie'*11 /n<lnjW v Wwhlnft,m' D c-dcnmnešen dokaz, da je treba spremeniti vojaški »k Jk ^ z vsemi njegovimi pntiklinami, ki omogočujejo take ob-U« i.nai tudi mogoče najiepio pri-
■Odbe.	I Uko. Prepusti
glavnim uradom. Tiskarna ima tu di še dovolj papirja in črnila ui tiskovine, katere potrebuje eksekutiva SltZ., da razširja resnieo
mr panjo
Predsednik okrožne organizacije br. Vidrich otvori sejo z primernim nagovorom na navzoče lokalne zastopnike in obenem poroča o namenu današnje seje .
Prečka zapisnik seje, nakar se soglasno »prejme.
Tajnik L. Krasna prečita pismo izvrševalnega odbora SRZ., v katerem se zahvaljuje naši okrajni organizaciji za poslani prvi tisočak v miljondolarski sklad, priznavajoč požrtvovalnost in agil-nost zastopnikov okrožne organizacije in zavednost naših rojakov. Pismo se vzame na znanje.
Predsednik na to poroča, da so nekatera društva začela pošiljati prispevke naravnost na gl. urad SRZ., mesto da bi iste poslala na našo okrožno organizacijo, kjer se vai prispevki vknjižijo in se odpošljejo na gl. urad NRZ., iko se nabere večja vsota. Okrožna organizacija se trudi, kolikor ji je le mogoče, da se kampanja za miljondolarski sklad vrši kar najbolj povoljno v njenem okrožju. Da ima boljšo kontrolo, je bi lo potrebno, da je izdala posebne izkaznice, vsled česar so jako manjša število narodnih "slae-kerjev". Nato apelira na vse krajevne zaetopnike v tem okrožju, da naj pridno agitirajo med roja ki za miljondolaraki sklad ter toč no poročajo vse prispevke in da rovalce, da čim prej dosežemo naš cilj in ako je le mogoče, da gremo "over the top."
Brat Fr. Naglič iz Dunty Pa., poroča, da je bilo v njegovo na selbino in nekatere druge tnale naselbine poslanih več iztisov "Slovcniau Revicvv". Ker je pa v takih malih naselbinah jako malo ljudi, kateri bi razumeli pomen se obvesti gl. urad SRZ., da naj v bodoče razpošlje več iztisov "Slovcnian Revicvv" zastopnikom v večjih mestih, 'kamere naj potem raizdele vsem vplivnim osebam v dotičnem okrožju. Poročilo sc vza me na znanje.
Brat tajnik priporoča vsem krajevnim zastopnikom, da naj posa mezne iztiso "Slovcnian Revicvv" pošljejo po pošiti vsem vplivnej šini osebam v Cambria County. Za mesto Johnstovvn bo sam pre-skrbel.
Brat Novak poroča,/da so je u-deležil seje oziroma shoda, katerega so aklicali zastopniki sloveli skih društev v Cambria City, kjer so sklenili, da« prirede veselico
enega govornika iz Chicage. Oklene se aoglaano, da se povabi govornika iz Chicage. Cisti dohodek te veselice je namenjen za miljon-»ki sklad SRZ., radi tega se že se-laj opozarja vae krajevne zastopnike SRZ., naše okrožne organizacije, da naj opozarjajo svoja krajevna društva, da se rojaki udeleže te veselice v kolikor mogoče obilem številu. Vstopnino na to veselico se določi na 75e za molke, ženske ao vstopnine proste. Naroči se 500 vstopnic, katere se razpošlje posameznim krajevnim zastopnikom," katere naj potem razproda jajo med rojaki. Obenem ae-sklene, da se povabi slovensko godbo iz Dunla* Pa., da sodeluje na tej veselici. Člani te godbe so se izjavili po svojem zastopniku, da sodelujejo radevolje na tej veselici.
Podrobnosti tc veselice se pre-ložc na prihodnjo sejo, katera se vrši dne 9. februarja v prostorih slovenskega pevskega in izobraževalnega društva "Bled" (po&t-nc poslopje) v Ctmemaugh, Pa.
Na zahtevo nekaterih udeleženci te seje hrvatttke narodnosti, pojasni predsednik istim namen in potrebo Sloventikega republičanakega združenju, ki so poslušali z velikim zanimanjem in z o-dobravanjem Vfceli na znanje.
Ker jc dn<?vni red izčrpan, zaključi predsednik sejo ter se zahvali zastopnikom za polnoštevil-no udeležbo ter jih pozove, da naj se udeleže prihodnje redne seje istotako poliioštcvilno. Zahvali se tudi south-forškim Slovencem za prijazen in gostoljuben sprejem krajevnih zastopnikov SRZ. in zn dvorano, katero so obljubili za slučajne seje SRZ.
Zaključek seje.
A. Vidrich, predsednik.
Avgust Orel, zapisnikar.
POZIV S pota. — Teni
potom
poziv.
to 'on ga v emu
Disciplina je potrebna v armadi za vzdrževanje reda	.. ,
ali disciplina ni šikana. Ker uiaem prav preprUan. U-^ . liko bodo valegla ta moj« provi-^w	^ -—-— , <	/oričua pravila, radi tega ne eo-
Marsikdo smatra .sebe za humorista, če se mu pri hlnMa'* ^l^irih^je'^ smehu odpirajo usta do usec. V resnici je pa njegov hv- ^ra^e «e«aniaari> hrz poln* mor podoben klovnišketmt pačenju ki k večjem izvabi *1|,v*lnn- Pro*r»'"« imamo več smeh le še pri otrocih.	• |etv.raHi trfk aa rrfliev katere
ao v veliko fcoriat vaeh delavcev.
skupnih društev 15. februarja t. 1., katere čisti dohodek jc namenjen polovico za SKZ. miljonski sklad in drugo polovico pa za Mu-goslav Relief Fund'. Priporoča vsem rojakom, da ne po možnosti udeleže tc veselice, ker s tem pri-poinoremo naši do4)ri ideji.
Brat Pavovčič priporoču, da naj sc sedaj v prvi vrsti deluje na to, da zberemo en miljon dolarjev iu k« !><> to delo dovršeno, poteni naj se deluje za druge sklade in da naj se prepriča preje, za kake stvari se bodo iste porabili in kako so v dobrih rokah. Kajti v Ameriki se je že nabiral denar za raolične skla<b". o katerih pa ne vemo sedaj, kje so. Radi tega je potrebno, da se zahtevu o vseh natančne podatke, v kake namene se je denar porabil, ker naš slovenski narod v Ameriki se ne sme več zlorabiti, kakor se je n. pr. s SI. Ligo. Vname se o tem debata, nakar se sklene, da bo naša organizacija sodelovala na o-aienjeni veselici. Soglasno sprejeto.
Ker krajevna organizacija S. R. Z. št. 2 ae zastopnikom iate priporoča, da to stvar reni jo definitiv-no na prihodnji seji.
Sledi razmotrivanje glede na-meravane veselice okrožne org«. nizarije, ki se ima vršiti dne 1. mana t .1. v dvorani društ\a hv. Alojalja v Ctmemaugh. Pn.
Rojak Avguat Orel poroča,
Ijam dotičnega, »kateri <fa raznaaati nekatere nesramnelf
blali?"! ^
blatil delovanje SRZ n« t 14 dni ih uko mon le .k0lifki,j " '
« ftAmt dolarjev, aku
«e P« med I.m 5a,o,„ „e ^ podarim 4a
/ _kot odgoror „a one ,„,,,„„„,:
Mirni., Jan. 3__1919
M»tija Pogorele.
Odmevi.
Ob času sodne obravnave socialistu Bergerju ki njegov tovarišem je prišlo na dan, da ne-kateri člani f'Ameriške prtHI tivue lige", ki jc imela med vo/ 110 braniti ustavo, niti ne ve<lo kakšna je ameriška uetava. Eden teh je izjavil, pred sodnikom da m žc 25 let čital ameriško ustave drugi pa je ni sploh nikdar čital' Cas je torej, da gotovi amertka nizatorji začno' amerfkanizirati Anienkance.
proti
nu
Richmond, Oal. — Kakor po
vseh naselbinah, tako je tudi v tej naselbini razuajala španska influenca. Sedaj nas je začela zapuščati in zdravniške odredbe, katere «o bile za časa bolezni v tej naselbini, so tudi prišle "ob veljavo". Nam ni prav nič žal ne za "flu", katera nas zapušča, kakor tudi ne za raz ne zdravniške odredbe.
V zadnji uradni štoevilki "Prosvete" sem čital izjavo brata gl. blagajnika, da je bolniški sklad praflen, ker ga je posušila "ftnr in da je nemogoče za nekaj časa iz plučati bolniško podporo. Po mojem mnenju no j bi se bolniška pod pora izplačala iz kakega drugega sklada, saj vendar niso vsi skladi prazni, tako daleč šc menda nismo. Kajti nekateri člani potrebujejo denar, pcuebno ako imajo večje družine, za katere je treba istotako skrbeti. Ako se izposodi iz enega sklada, se pa potem povrne. To je meni nerazumljivo, zakaj bi se pustilo člane čakati, na bolniško podporo, saj sc njih ne pusti čakati z asemucntoin, in sc ga takoj suspendira, ako le en mesec nc plača.
John Božič.
Brat. Vi ste pozabili, da zakon določa, da mora biti jednotino premoženje razdeljeno v različne sklade. Ako nastane v kakem skla du primankljaj, sc mora razpisati izreden asesment za pokritje iste ga, ni pa dovoljeno izplačilo iz ka kega drugega sklada.
Kar sc tiče nakupovanja "Bon dov" ste istotako v zmoti. Ako konvencija sklene, da sc jednotin denar nalaga razen v bankah tudi na dobre bondc, zato se ni potreba posebnega dovoljenja od članstva.
Liberty Bonde" se-je pa kupilo radi tega, ker jc denar v njih na ložen najbolj varno in tudi najboljše, o čemu jc bilo že velikokrat poročano in je menda tudi vsakemu dbHfo znano; o tem pisati in razlagati je žc skoro neumestno. To nalaga tudi dolžnowt zvestega državljana, da naloži svoj denar v "Liberty Bondc". Za nakup "U-berty Bondov" se pa kljub temu ni porabil denar iz bolniškega sklada, ker je bil ta sklad tako skoro vedno prazen, kar menda sami dobro vestn. ker je bilo toliko posebnih naklad v ta sklad.
Vinc. Cainkar, Pred. SNPJ.
Kazimir ima v zadnji 'Ave Ma-nji goreč apel na vse brate Slovence v Ameriki, da naj delujejo složno za stvar Jugoslavije in naj nehajo z vsemi medsebojnimi pre. piri in napadi. V ravno tisti šte-vilki pa nadaljuje s svojimi običajnimi napadi na slovenske so-cialiste in celo spravlja »loveiigki socializem v zvezo z nekini dvom-ljivim umorom v Rusiji.
Tako se dajejo dobri zgledi! e
Poročilo se glasi, da na Sloven-skem in Hrvaškem narašča nezadovoljnost proti srbski dinastiji in sedanji centralni vladi v Bel-gradu. Srbski političarji stare io-le so obdoHeni, da se nič ne bri-gajo, če Slovenci obdrže Trst iu Gorico in Hrvatje Istro ali ne, samo da ostane Jugoslaviji Reka in Dalmacija in da oni dobe svo-je zahteve v Macedoniji. Čudili se bi, če bi kdo sploh poročal o zadovoljnosti slovenskega in hrvaškega ljudstva napram dina-sti^ akoprav^ ,'Jugoslovan-,?, . i ' v 'it
Vsakdanje kratke in dolge br-zojavke o razvoju Jugoslovan-sko-italijonskega konflikta potr-ju je jo slutnjo sfcarok rajskih rojakov na vsej črti.
Vsa poročila govore le o Reki in Dalmaciji, a o Trstu, Gorici, Postojni in Ložu ter o Istri splodi ni več b^ede, kakor da je usoda teh krajev že davno zapečatena, in kakor da se gre zdaj le za rešitev Reke in Dalmacijo. Ali ni bil VosniČ tisti, ki jc rekel, da je zahteva Italijanov za Trst "lako velika, da se ji Srbija ne more ustavljati?" In Vesni* je delegat, na mirovnem kongresu.
Resnica je, da se Slovenci 1***1 j zanašajo na Wilsona, kot pa na Petrove Srbe.
e
Ožji interesi! Tam jc Mucedo-nija, za katero se Italija Jie zalima. Tukaj je Trst, za kWoj<a se Srbija ne zanima donti.*talij« lahko napravi kupčijo. Maredo-nija Srbiji in Trst Italiji! — Mi nc vemo. Ne bomo rčkli, da jc Ink pakt. Ali znamenja, znamenja! Zakaj se v Parizu govori le o Dalmaciji in Reki? Jn zakaj w tako molči o Trstu, Gorici in I* driji?
• •
"Burbonci ac niso nikdar nie naučili". Ko je nekdo svetoval kralju pred francosko revolucijo, da naj vlada kupi zemljišča od plemenitih graačakov in jih proda kmetom po zmerni ceni, je -bil dotlčnik "izdajalec". Nekaj let. pozneje je kralju in pfetaeni!*-šem giljotina odrezala glave, kmetje So pa dobili zemljo — stonj.
DVOBOJ NA ULICI.
s .............4" Tfzi^t nsrr
tantl ra icro. katera mi \prizuri
Chicagy, 111. — J„hn H. Peter-Hon. bogat trgovec z opojnimi pijačami. je padel v dvoboju, ki ga jaf*10^ osvoboditev, stala ameriško i—.---...	'ljudstvo preoej krvi in denarja
Ko je Henry Clay pre<l civilno vojno v Ameriki svetoval, da naj vlada odkupi Črnokoine sužnje za 12 miljonov dolarjev, je *>H "izdajale**." Nekaj let pozneje niso magnatje na jugu dobili niti centa za sužnje, čeprav je nji-
Danes ae kapitalisti trdovratno
- vleklo zgarano k lju se, kakor da ae, upirajo pmlržavljenju ^elesnir »"
• i •.». i»u*rbncga ugodilo.	' i.	■	----- ____ J..ta.«'lUI
Irugfh javnih naprav, daairavm1
plačati
na omenjeni vmelifi, ntslno nri	,	n	j
pravi jajo Nadalje pri mn ^ ako I mokr^l v kit"	P^vljeno piar...
hi bilo le mogoče da sc l.biLi , ^"u"0 ,IH	'^»'o Uatnino. Ali ^ bodo Bur a * vgi 0 ubijalcu ni aledl bonei kdaj kaj naučiU? Nikdar!
'lUhlihhhh hUfi J/JiCTJi J* Ji J< 'i'' 1'JtTl'1 ''J''''''''';<'''''' h lj
iu pošlje vojaške Čete v vse kraje kjer se vrše delavski neiairi. IV ložaj v Antofagasti je zelo kriti eeu. Delavci zahtevajo svojo vla
Podporna Jednota.
Sloienska Narodna
Ameriške vesli
Vm »rttaAka proti nrvSalilvu ilaalla m mJ m*1J«J« »r*4a«telk« tlakov*««* e*en VImmi Caajkarju.
Val Saflal la dnifl aplal. Mirnih, *«Ual, mi*IiIm ki aplak vaa, kar |a v avaal ■ fUattMM Maata, mJ m M«UJa M Mala vi "Pr*avaU,,I MT-M i«. LavaSaU Ava«
CkUM%	«
VABILO NA PLESNO VESELICO
katero priredi DRUŠTVO "DANICA", STEV. 44, S. N. P. J.
t v to bo t o dn« 8. februarja 1019 v Slovenakem Izob. Domu, na Franklin Boro, Pa.
Začetek veselice ob 7 uri svečer. Godba igrajo Slovenski tamburaši is So. Fork, Pa.
Vatopnina sa osebo je 30c.
Ker bo to edina veselica v ti sezoni na Franklin, se najuljudneje vabi vse slovensko občinstvo domače in bljižnjtf okolice, da se te zabave mnogefttevilno udeleže. ODBOR.
Cemu biti bolan?
JUVITO
wat»v|J#n« Ir. pupolaoma /utiga niirsviicgs mIIMs, lirs>tl*tfa |mi pri« Ju /metu aoliiru in Ueftju |mi umi m v i »Hitil.
Naalov: JUVITO LABORATORY South Hill Branch 6	PITTSBURGH, PA.
NAPREDEK
Kdor dam t« ca mlljon dolarski sklad, daruje aa svojo svobodo, aa svobodo svojih otrok, sorodnikov iti ananeev — sa svobodo vsa«a Človeštva !
P EO 8 V B TI
AVSTRALIJA DOBI VEČ ŽE LEZNIC.
Z oziram na to, da ao s padcem nemškega militarizma vkc prej za demokracijo obstoječe nevarnoati Železniško omrežje »e podal jaa in odpravljene, je logično, da s 4em
zgTade nova pristaniiča ob južnem obrežju.
A\ siralska vlada se je začela re-
odpade v»aka moralna pravfca vuieševanja v ruake razmere.
Načela demokracije, ki ao bila v tej vojni od strani zaveznikov j naglasana, zahtevajo,
„no baviti, kako bi bilo mogoče : posebno najlnilj povzdigniti domaČo in pre- da vsak narod odločuje o svoji
J	,	„«. ,1 „ lil, I llkOlM SMIII. IVlČtl lOCMOMt 7.1IVAZDI.
Umorsko trgovino. N zadnji« dvajsetih letih se resno bavi z ua
usodi sam. Pričujočnoat za vezni Jških čet v Rusiji pa ima tenden-
c r i o i i i zgraditi ob jugovzhodnem ^ da utrjuje v ruski demokra 0br,ŽJU dolrro luko in zgraditi že-T.T^J^
izpostav vzne
1,/oieo katera bi vezala notranja Hslistične težnje vsled trgovska mesta z primorskimi ka-,'">trar,je stanje Kuaije
kor Adelaidc, Lueindale in Mllli- * večjemu neredu iu rent. Vlada je imenovala razne ko mirjenju
i,linije, katere ao izdelale načrte Na podlagi teb važnih histori
oje
Za izvedbo zgoraj omenjenega načrta bi znašali okroglo 472.000 funtov šterlingov (f-\265,<iOO).
Kavno tako imajo v načrtu gradili železnice ob obredju iu od njega notranjost dežele Povzdigniti hočejo kolikor mogoče visoko domačo trgovino in tudi prekomor-sko.
Havijo se tudi z načrtom, na kakšen način hi bilo mogoče povzdigniti kmetijstvo. Havijo se z načrti za namakanje zemlje. Poskušali so žc z marsikaterimi sredstvi, toda radi pomanjkanja rek niso dobili pričakovanega uspeha.
Dokler nimajo dovolj ugodne zemlje za kmetijstvo, ktfkoršnega imajo nekateri vladni uradniki, se ne izplača graditi železnice iu pristanišča, ker ti odgovarjajo potrebam. Kadi tega priporočajo, da naj se prične prej z namakanjem zemlje iu da se lalko povzdigne kmetijstvo iu naseljevanje, predno se prične z gradbo pristanišč iu železnic. Kajti, železnice, katere sedaj vežejo posamezna mesta, niso preveč zaposlene, keT se večina zemlje, po katerih tečejo železnice, porabi za pašnike in edino, kar i majo za prevažati je volna.
Ko bi sc pričelo z kultiviranjem zemlje, in bi sc povzdignilo kmetijstvo, potem ihi sc izplačalo graditi železnice in pristanišča. Kajti podnebje je jako vgodno za razna žita, iu pridelke, kakor ua primer; pšenico, rž, krompir, ječmen, o ves. Po poročilu poslovodja "Maf-fra Sugar-Bcet Factory" v Victo-riji jc svet ugoden tudi za sladkorno peso.
Toda omenil je obenem, da se nt moro računati ua izvoz sladkor ne pese, ker se porabi ves sladkor lahko doma, akoravno hi imeli deset sladkornih tovarn. l)a so morejo graditi tovarne v krajih, kjer je zemlja ugodna za pridelovanje sladkorne pese, je krivo pomanjkanje potrebnega stavbenega materijah!.
Toda drugi ho zopet mnenja, da sc mora najprej zgraditi železnice, predno se more misliti na kultivi-ranjc zemlje. Kadi tega je pozvala avstralska vlada vs«« zemljemerske korporacije, da naj izdelajo načite za posamezne Železniške proge med posameznimi večjimi mesti, katera naj bi bila vezana z notranjostjo dežele. Kavno tako naj pred lože tudi načrte za gradnjo večjih trgovskih pristanišč na ju go s /.liotlui obali.
Čnih izprememb, to je poraza av tokraeijc centralnih sil, izjavlja gl. odbor J. H. Z., da bo v naprej zagovarjal odpoklic zavezniških čet iz Kusijc in podpiral to akcijo po svoji najboljši moči. . Chicago, III., dne 25. jan. 1919.
fllavni odbor J. S. Z.
VONOOVEOA MORILCA I6ČE JO V NEW Y0RKU.
Washington, D. C. — Detektivi, ki iščejo morilca dr. T. T. Vonga iu dveh kitajskih dijakov, so odpotovali v Nevv Vork. Do sedaj še ui bil nihče aretiran radi trojnega u-mora.
VOJNI TAJNIK SE ZANIMA ZA OBSOJENE VOJAKE.
Washington, D. 0. — Razkritja m r. Paga, predsednika ameriše advokatske zbornice, ki jih je napravil /. oz i rom na vojaško justico so napravila učinek ua vojnega tajnika Bakerja, tako da bo dal uvesti preiskavo glede krivice, ki se je dogodila nekaterim vojakom.
Oeneral Crovvder se je odpeljal v Camp Meriti in je našel tam 171 mož v zaporu prek 40 dni, kar je v protislovju z vojaškim službov-n i kom.
IZVOteNE OMEJITVE ZA ŽITO ODPRAVLJENE.
Washington, D. 0. — Odkar je podpisano premirje, je bil izdan dalekoeežen preklic za izvozne odredbe. po katerem je sedaj dovoljeno izvažati ječmen, koruzo, riž produkte iz ječmena, žito za po-vovaruarje, fiždl, grah, sladkor ln olje iz bombaževega semena.
OSEMURNI DELAVNIK ZA ŽE NE V ILLINOISU.
Springfield, 111. — V tukajšnjih političnih krogih govore, da bo sprejeta predloga, Icf določa osemurni delavni za ženske. Podjetniki ne bodo nasprotovali predlogi. '
IZJAVA OL. ODBORA J 8 Z GLEDE INTERVENCIJE V RUSIJI.
Svoječasno, ko Nemčija in Av s'iija, ki sta bili v tej vojni označeni kot avtokrati ja centralnih sil se nista bili poraženi iu je po i/povi-di ruskih socialistov samih oh*!«pila nevarno«!, da ti dve si-Ii izkoristila rusko revolucijo v svoje namene ter uničita Rusijo gospodarsko, moralno in politič no in * tem zadati hud udarec tudi zaveznikom in svetovni demo krat iji, je glavni odbor .1 S / \ sporazumu ruskih, ukrajinskih, židovskih in poljskih socialistov polom SiN-ial demokratične liWc \ Ameriki podpual telegram /a i u sko intervencijo, ki naj bi pr« prečila načrte neniško-avstrijsk* a vi ok mcije v Htisijl
Toda razmere so ne i//M tega | kategorično časa v marsičem i/premcnile Nemčija in njena glavna ra vezni ca Avstrija, ste I• 11 a poraJent in revolucija narodov. hve. ili \ ,,k virju rentralnib sil M- p,,„„.,•• vsr sledove hohenroleruske habsburške vlade Narodi ki bili pod pritiskom s\.,,,|, ,lV
kratičnih vladarjev priM,,. tu l/ro>uti gonpodnrsko n, m,,n,| stanje nove Kusije kakor i • b jo svetovne t|r>moki,i, m I• sumi demokrati.'m hi dni iut la d« liiiui lik ve. i,< u ni niski republiki luokraejji, ampak moralna opora.
Boj za demokratijo v Jugoslaviji.
11 stare domovine poročajo, da ><c je prod kratkim tapi ustanovi-J« »"va organizacija pod imenom "Jugoslnv, demokratična zveza". Kdo jc ua čelu te organizacije in kje ima svoj sedež, žc ni znano v tem času, ko to pišenvo, znano pa je, da sestoji iz večine mladih "> agilnih ljudi, ki so pripravljeni zastaviti vse njihove sile za do-brobit in demokracijo osvoboje-dh Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Na svojem prvem zborovanju je ta zveza sprejela sledečo reso-učijo:
Splošna jugoslovanska ustavo-lajna skupščina je edino kompe-leni na ustavno urediti jugoslovansko državo in vsled tega cza odločno pripravljena, da
odprto izzivanje vseh onih, ki so prikrajftani ns javnih in zasebnih
pravicah, dalje žalitev človeškega ponosa in kateri ao glavni vzroki, da je med ljudstvom pomanjkanje zaupanja v oblasti.
2.	Narodno Veče naj takoj stori neškodljive vse hujskače v deželi in s tem si naj pridobi moralni ugled pred narodom.
3.	Narodno Veče naj zaključi, da se obramba domovine ižroči v roke ljudi, ki poznajo razmere v deželi in kateri jamčijo z njihovo
organizatorično pripravljenostjo,Jugoslovani nismo nobena izjema
je
ds so sposobni za tako delo.
4.	Narodno Veče naj hitro razpusti dosedanjo stalno armado, ki je v glavnem demoralizirana in namesto nje naj organizira narodno milico na podlagi stroge discipline in pod vodstvom lastnikov, kateri imajo zaupanje pri ljudstvu.
5.	Narodno Veče naj odpravi izredne vojaške naredbe proti delavskemu razredu in naj ustano-vi odsek za javna dela, ki imajo z demokratičnim postopanjem zn-jamčiti narodno produkcijo.
6.	Narodno Veče naj prične z izvrševanjem agrarne reforme in takoj mora razglasiti tuja velc-posestva (domene nadvojvode Friderika* Thurn-Taxisa, Odescal-chia in drugih) za ljudsko posest, medtem ko naj prepusti u-stavodajni skupščini, da ona izvede podržavljen je ostalih velepo-sestev iti cerkvenih domen.
1. Narodno Veče naj prevzame razlaščena zemljišča pod svojo u-pravo in organizira kolonizacijo tako, da bodo vojaki ,ki se vračajo domov, pa nimajo svoje zemlje, imeli .takoj svoja zemljišča za obstanek in prehrano.
H. Narodno Veče naj dulje izvrši socialno-političue reforme za varstvo delavcev, posebno pa nedoraslih žena iu otrok; uvede naj osemurni delavnik in zavarovanje proti bolezni, nemoči in brezposelnosti; ustanovi naj posredovalnice za delo in preskrbi delavcem cenejša stanovanja. Vr to svrho uaj Narodno veče ustanovi vladni odsek za socialno politiko, da se bodo mogli tudi jugoslovanski delavci zavedati interesov za razvoj naše države.
9.	Narodno Veče naj ustavi ku-pičenjc zaloge raznih živil in skrbi, da bodo reveži luhko dobili živež za nižjo ceno.
10.	Končno se naj Narodno Veče potrudi, da se umaknejo z me-rodajnih mest vsi tinti elementi, ki so prej in zdaj pokazali, da nimajo nobenih zmožnosti, in na njihova mesta naj postavi sposobne osebe.
To je resolucija ki je vsekakor snadilna v časih prve iu kratke dobe obstanka jugoslovanske države.
< Domovinski listi, 'ki so objavili resolucijo, v večini odobravajo nastop iu zahteve Jugoslovanske demokratične zveze. Urednikov komentar v nekem listu se glasi:
"Socialistični duh, ki veje iz resolucije, ue sme planit i nikogar. Ljudje, ki so se zbrali v demokratični zvezi, imajo željo opustiti marsikatero predvojno zmoto in frazo. Prepričani smo, da bodo o-ni tvorili najmočnejšo politično stranko v momentu, ko pride priložnost za ustvarjanje novih političnih strank v naši enotni jugoslovanski državi,"
Veliko pojasnila ae manjka v tem trenutku, toda zdi se nam, da so ustanovitelji te organizacije socialisti v družbi z demokratično in rsdikalno mladino.
Intcresantne so točke v gornji resoluciji. Med vrsticami je lahko čitati, da so na "mcrodajojh mestih", torej na čelu nove drža ve ali v odgovornih javnih služ-
loat tudi za to ui bil, kajti &u£-terči če v a klika še ni pozabljena?) — in ves narod je složen, da mu Italijani, Nemci in Ogri ue vza. mejo, kar je njegovega. Ako bi ne bilo edinstva v tem oziru, potem Slovenci niao vredni, ds eksi-stirajo, a kam še, da bi imeli ne-odvianost I Ali tiste idejalne sloge, lepe notranje sloge, ki se tako rada plazi v verzih in dekla-macijah, ne bo toliko časa, dokler obstoje razredna nasprotja. To velja za vae civilizirane narode in
To je povedal 1udi Jože Kopač dne 7. novembra v Ljubljani, ko je Slovenija praznovala veliki dan neodvisnosti. Rekel je: "Slovenski proletarijat je z vami, gospod-je, dokler boste ščitili njegove pravice, ali če prelomite besedo pojde socialna demokracija zopet avojo pot sama in borila se bo za dosego delavskih pravic,-kakor se je zmiraj."
Vesti iz stare domofine.
ITALIJANSKA OKUPACIJA NA JADRANU.
(JuKo.lov. «... bln>> w..hin,ton. D. C)
Zagrebški "Ohzor" pi*e pod tem naslovom 13 novembra.
V	nedeljo poooidne ob treh je prišel poveljnik Julijanske oktj-pacijske vojake admiral Gu/Utie ro Reincr v mestfao zbornico,
so se bili zbrali člani italijanske^
Narodnega Svet«, in jih nagovoril približno sledeče«: "Rezani,'Italijani, bratje. Naš ljubljeni vlainr nam je milostno poslal br?..jav. ko, katero Vam hočem prečitafi. "Italijanskemu Narodnemu Veči Reka:
"Reka, ki je vzgledno ust raj nost jo reešla .preko vseh težkih h kufienj in ohranila neugasljivo i:, plamtečo luč svojega italijaustve, potrjuje danes v času zmage 'n slave čut svoje vere in svojega u-punja. Vsakeuiga Italijana navdaja to z bratskim veseljem, v mojem srcu pa ostavlja'globok od utev. Vittorio Kmanuele."
Po govoru dr. 'Jrossicha se j; admiral zahvalil iu rekel: "Žclfm, da bi vam mogel javiti ie kaku lupo vest."
Proglas italijanskega poveljnika v Poreču.
Iz Poreča poročajo: Italijanski poveljnik je izdal jia prebival-stvo'sledoči proglas :
V	imenu njegovega Veličanstva kralja Viktorja Emanuela in v sporazumu z zavezniškimi država: mi setn v sinoči prevzel pove!j*tvo v tetn mestu in s tem tudi vojašl o in civilno upravo. V času, ko sto-jamo ua zemljo, v kateri se le 1.M-šče v svoji veličini spomeniki iz rim.vke dobe in krilati beneški V v sv. Marka spominja,na slavna dela Benetk. Vam prinašam, Poročati! topli in prisrčni pozdrav njegovega Veličanstva kraija naroda cele Italije, ki sc v tem srečnem času z vami veseli in raduje. I rimski in navdušeni sprejem mi dokazuje, da bodo nnšle moje zapo"?di v vsakem izmed vas vestnega izvrševalca na korint in veličino domovine. Ne dvomim, da ste srečni, ker ste po dolgih letih suŽr.osti dosegli zaželjeno svobodo in da me bodete dobrovoljno podpiral' v izvrševanju javnega roda. Živela 1-
talija, živijo kralj, živijo Per č. Kapel an Vascalo. Uradni preklic italijanskih laži.
Splet, II. novembra. Narodno Veče v Za g robu najodločneje dc-mentira izmiftljenc vesti italijanskih listov, v katere se poroča, da so bili Italijani v Dalmaciji na v-dušeno sprejeti.
Resnica pa je nasprotno, da so prebivalci v vsakem mestu, kjer so se Italijani izkrcali, celo v Zrdru samem, ostro protestirali in df.*to prebivalstvo dan za dnem pošilja še sedaj ostre proteste proti novim prekrfiajeni celokupnosti iu suverenosti države SHS, ter obenem vedno zagovarja svojo vtr-nost in udauost Narodnemu Wu v Zagrebu, katerega prosi, da ga reši italijanskega nasilja.
Sestanek jugoslovanskih demo-kratov v Ljubljani. — Dne 7. novembra se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani sestanek jugoslo vanske demokratske stranke. Ta sestanek je otvoril urednik Pea-jan, ki je o&tto obsodil anarhijo, izjavljajoč, da je soeijakia demokracija stopila v vlado, da izvini svojo narodno milijo .Od narodne vlade se ne morejo zahtevati čude ži, to je da izvede v teh težkil- ča sih vse, kar bi se moralo izve-ti. V svojem govoru je pozival delavce, da vzdrže disciplino. Ostro jf, nastopil proti vzn^mirjajočv.n vestem češ, da vladi .vzoren red aiei! vojaki, ki se veseljli vračajo v domovino. Med drugim je rekel : "Dajte vojakom hrane in vse ho dobro." Za njim je govori, ze-stopni'k za javna dela in ob»",, in ženir Remec, ki je rekel: Pred nami so podrtije velike z državne zgradilie, v kateri <0 ptanova! no-Ijoni proti svoji volji. V nevarnosti smo, da izgubimo svobcdc. katero Mino dosegli, ako ne dokaže-mo z deli, da smo te svobode vredni. Danes moremo upreti vscj .nilo, da zgradimo to zgradbo, Državljani delavci! Ena n.ivel naj nam vedno plava pred očmi: "Bodimo pravični drug proti drugemu!" Govornik je nato opozoril na korake, katere je treba podvzeti Prisiljeni smo, da prosimo delavje, k niso vojaki za pomoč, da bi sreč-no preživeli ta čas
Kako je Oradec reagiral na bolgarsko katastrofo. — "Marbur-ger Zeitung", poroča, da je bila prva posledica bolgarskih vesti v Gradcu ta, da so razni prekupčevalci z moko začeli prodajati svoj dragoceni prašek naenkrat po 4 K za kg. #>rej je stali kg moke v Gradcu pod roko 20 K in še več!
Propadanje Dalmacije. — Kaj dela vojne z jugoslovanskimi deželami, odseva najstrašnejše v Dalmaciji. Leta 1910 je štela Dalmacija 650.000 prebivalcev. Porodov je bilo na leto 26.000, mrtvih slučajev 14.000. V čanu vojne se je s število porodov znižalo za 50 odstatokov, število mrtvih slučajev je na rast lo za 40 odstot kov. Dobe se kraji, kjer se padlo število porodov za 80 odstotkov, število smrtnih slučajev je narastlo celo za 100 do 200 odstotkov. V vaseh je slabše nego v meutih. Povprečno računano je bilo tekom vojne 52(555 manj porodov, smrtni slučaji pa so dosegli število 63.400. Tako izumira Dalmacija pod kruto vojno težo in nečloveškimi aprovizačnimi razmerami.
|AXCAR1N
ODPRAVI ZAPRTNICO GLAVOBOL MIGRENO
Prodaja g« pri LAXCARIN PRODUCTS CO
Ona ao dolar.
Dept. Z. 2. Pittabnrgh, Pa.
Rojaki pozor!
Cenjenim rojakom se naznanjs da se je ustanovila družba THr AMERICAN AMUSEMENT & THEATRE OO, INC. z glavnic"
$100.000 z namenom, da nabavi kar več mogoče gledališč. Načrti so le izdelani kje se bode vzelo 10 gledališč v letu 1919, od kate-rrh se sedaj že laaftuje dva in i-mamo dva pod arom. Za vse te stvari je pa potrebno veliko de-narja. Družba sedaj nudi napro-daj svoje delnice po zelo ntokj ceni $1.00 vsaka. Dobičdk je pre-računjen, da bi mogel doseči do 40% v letu 1919. Pišite po ni-tančnejSa pojasnila na naslov:-,
Mr, John Bahorich, 129 Bake. well Bldg., Pittsburgh, Pa.
SLOVENSKI KROJAČ.
Priporočam se rojakom za delo oblek. Ravnokar sem prejel lup« in krasne vzorce za možke in len. ske obleke, kakor tudi površni-ke za dež. V družbi nisem z nohe-nim nič več. Vse delo izvriujeai doma v svojem stanovanju, pri-dite k meni na dom. Obiskal vsi bodem na vašem domu in vzel vi-šo mero za obleko. Za vsako d'.!o jamčim. John Teran, krojaški mojster, Rly, Minn.
S DR. JOS. V. GRAHEK
j	edini slovenski zdravnik
S	in ranocelnik v Pennsylva-
5	ni j i. Zdravi vae otročje,
p	ženske in mpike bolezni, i Uradne ure so: 10 ure
#	zjutraj do 2 ure popoldan.
R	liell Telephone Cedar 2388
S 1ua v ruu ci___ S
Cenjeni rojaki pozor!
Cenjenim rojakom naznanimo, da mi kupujemo vse Liberty Bon-de ter jih plačujemo v gotovem denarju po dnevnem KURZU (njih vrednosti). Rojaki, katerim je nemogoče priti osebno v nal urad, naj pošljejo svoje B0NDK v priporočenem pismu (rogistri-rane<m), ker nn drug način mi nismo odgovorni v slučaju izgub« po po#tni ali drugi pošiljatvi. -Pošljite na naslov:
Mr. John Bahorich, 129 Bake-well Bldg., PitUburgh, Pa.
vsesimuHko agitaeijo prepreči j bali gotovi nazadnjaški elementi,
ki nc razumejo duha zasa niti nujnih potreb nove-dobe. To je krivo, da ljudstvo izgublja zaupanje v novo oblst. Izdane so bile tiile vojaške naredbe proti delavskemu gibanju: pojavili ko se
vsako protivno drlo, ker smatra, ds bi vsako delo za ureditev države i/ven skupščine škodilo edin-stvu Jugoslovanov.
Konsekventno we obrača Jugo-slovanaka demokratična zveza na
Narodno Veče z zahtevo, da ono j fipekulsnt je z živili. V«e polno kri-
izjavi, da se smatra I v ie in uedostatkov
je naštetih v
edinim organom celokupne drža tej resoluciji in za vsak nedost
»c SI IS in da poaebej obvesti za-j tek se nudi zdravilo. Dali je ve/niške vlade o tem svojem dr-'rodno Veče uslišalo zahtev
ta vu
Na-
lin
in
pravnem značaju kakor tudi. dn smejo zavezniške čete /a-
>r%ti pokrajine ua teritoriju biv-še .1 v stro ogrske motisrhije kot o/emlje bivše »rh»ke kraljevine
Da se pa čim prej uredijo raz-mere v tem delu Jugoslavije, t
e v e#-
loti ali deloma, nam še ni znano. Zahteve so naravno pravične, in če hoče bili JugoHlavijn demokratična iu pravična napram sami sebi, se mora ozirati na te zahteve. Koncem kone« je pa resolucija poleg mnogih drugih vesti ii
katerem dane« vlada Narodno stare domovine, kl prihajajo zdaj N ečr, zahteva Jugoalovanska de '..........
ln s|i!
mokratična zveza sledeče:
t Narodno VmV naj nemndo-m i	odločne korake proti ti-
no upiavlteljrm, kmetih pri«ot. nn važnih mestih delele je
se v kratkih odlomkih - nadalj-ni dokaz, da ui tam tiste Ijulirz-njive sloge, o kateri	toliko
vpitja v Ameriki Sloga je pač— ves narod je bil »Inirn ra to, ds se zruši Avstrija (stojmo! na Ia-
........................................
1Z ognjem in mečem, ii
ZGODOVINSKI ROMAN.
I Poljaki spisal 8ienkiewiwici. — Poslovenil i i I	PodravskL
..........................muni'
v	(Nadaljevanje.)
, , l i«?.1 T, bl,° tw,ik0 Ža1	sko-
ro tako veliki, kakor so nemške kneževine, marveč mu je bilo žal, ker je bilo delo njegovih rok katero je ljubil. Vedel je. da bo vse konec storilo, ko njega tukaj ne bo, da bo naenkrat vse porušeno, da bo njegov trud zaman. Suro-voh, be»napet zavladala tukaj, požurji bodo kot,-ča i vasi ,n mesta; Tatar bo zopet napajal konje v teh rekah, gozd zraste na pogoriščih, - i„ & Hog da, da da se še kedaj vrne, moral bo vse vse začeti i, „„v«. Hog 7,,«. če ti »o imel za tu še' potrebnih moči, časa in zaupanja, kakoršno je • mel v arvu iz početka Tu ao mu n.inola let« o katerih si je pridobil slavo pred ljudmi, zaslug pred liogom: sedaj pn naj slava in zasluge /gi. ne jo kakor dim. , ,	*
Dve dclieli solzi sc mu uternete
.............. " »•••'
Knezov konj stegne vrat ter zarezgets Ts koj so mu <Klgavurili njegovi tovariši v vojaki 1. glssovi v z« I ram i jo k,,e,a iz zami*ljenost||n" mu v ijo vesrlo nado v Cllej! pH „>„, > «e ostalo aes. tim* tovar^v. šes, (Unč val^lj s katerimi gre med svet in katerih čaka k«kor provska idila je končan. Tam, kjer topovi „„T
me, kjer vasi in mesta ugonobi ja požar, kjer nf po noci 7. rezgetanjem tatarskih konj iu krikom Kozakov meša jok vjetnikov, zdihovanje mol, *en 111 otrok, — tam ima širno polje, da si prido-in slave rešitelj in oče domovine. . . Kedo bo se-g^l po tem vencu slave, kedo rešil tako osramočeno z nogami prostakov poteptano, ponižano, umirajočo domovino, če ne on — knez, — če ne 1« vojska, katere orožje se sveti in leskeče tam po dolini v solnčnih žarkih? •
Vojska je korakala le ob vznožju holmac v ojaki, zapazivši kneza, stoječega z bnlflvo v roki n„ holmci pod križem, zakriče, kakor z jed-nega grla:
"Živijo knez! Živijo naš vodja in hetnian •Jeremija Višnje veek i!"
. ...1,1 "Mina praporov «c ntu je priklopila "HpI7-mijivo. IIusarji so se svojimi kratkimi meči grozno zaropotali ia s kotli zagromeli. Med tem tu-knez potegne saJdjo. jo dvigne kvišku ter proti jnebu jame govoriti tako : Jaz Jeremija Višnjevecki,' vojvod« ruski, v Ljubnu in Višnjeveih prisegam Tr4ri jedini v svetej Trojiei bi Tebi najsvetej-Mali da te sablje, ki aem jo potegnil proti razbojnikom, ki sramote našo domovino, ne vts-Knem. prej v nožnico, dokler ne izgubim moči in /1 v I jen ja dokler te sramote ne izmijem. vsake k« sovražnika k nogam poljske Ijudovlsde ne vrzem. I krajine ne pomirim in kmelake vstaje x krvi ne zadušim. Neprisiljen in odkritega sr-
pnaegani. Da avojo prisego tudi spolnim »nngsj mi Hog. — Amen!"
'<> rekši. stal je še nekaj časa ter zrl pr«»-ti nebu. Potem je jezdtl p<»čaai nazaj s gomile k praporom	(D||lj€ prihodnjič.)
di
gledajoč
knez.