SLOVENSKI ČE E ELM fi ' If f|ljütliv ij| j j •XV', GLASILO ČEBELARSKIH OBGAHIZAQJ SLOVE«m LtTO 1959 ŠTEV- 6 SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ ČEBELAR ST. 6 LJUBLJANA, 15. JUNIJA 1959 LETNIK LXI VSEBINA Pismo uredniku: Prevaževalčev med je grenak 129 Lojze Babnik: AZ-panj — izboljšan in pokvarjen ..................................132 "Leopold Zor: Matica.......................134 Edi Senegačnik: Brezpašna julijska doba . . 136 Janez Trot: Dvomatični sistem.............137 NASA ORGANIZACIJA V Občni zbor čebelarskega društva za Maribor in okolico............................ . . . 140 Iz Kanala ob Soči................................142 Iz Radovljice....................................144 Iz Ilirske Bistrice..............................144 VINJETA PANJSKE KONCNICE Marsikatera ženska se niti hudiča ne boji NA OVITKU Poročilo opazovalnic za mesec april. Cenik najvažnejših proizvodov trgovskega podjetja Medeks. Mali oglasi List izhaja vsakega 15. v mesecu. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina 650 din, za inozemstvo 1000 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 80 din, na 16 straneh 40 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje list v obrokih, se s1 prvim obrokom zaveže, da bo do konca leta poravnal celotno naročnino. Številka čekovnega računa pri Komunalni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta 600-70 3-1077 prbvaževalCev med je grenak V Mačvi, 8. maja 1959 Dragi tovariš urednik! Ležimo pod cvetočimi akacijami in utrujeni do smrti opazujemo modro mačvansko nebo. Celi roji naših čebelic obletavajo čudovito dišeče in omamne akacijeve cvetove. Zares prelepa je narava! Kdo je ne bi bil vesel? Nam pa je ob vsem tem pri srcu hudo, ker čutimo dan za dnem, kako delajo čebelarjem težave, kjer koli le morejo. Po dolgi odisejadi smo prispeli semkaj in sklenili, da Ti napišemo tele vrstice. Sam si tudi navdušen prevaževalec in poznaš vse mogoče težave, ki jih na svojih potih doživljajo naši čebelarji. Zato si postal pametnejši od nas in se ne odpravljaš več na tako dolga in nezanesljiva pota. Dobro veš, da je železniška uprava lani podražila tovornino za čebele kar za 50%. Pa naj že bo tako, če ne gre drugače. Toda zdi se, da je s povišano tovornino sklenila povečati še težave, ki so jih doslej povzročali nekateri nerazsodni in brezčutni železniški uslužbenci na Hrvatskem in v Srbiji. Dokler si v Sloveniji, gre vse v redu. Vsa čast tovarišem na naši direkciji in vsem železniškim uslužbencem v naši republiki! Do minute natančno boš prispel na cilj, kajti vsi se zavedajo, kaj so čebele. Dobro so jim znani predpisi, ki jih je izdala Generalna železniška direkcija v Beogradu glede prevoza čebel. Na Hrvatskem in v Srbiji pa so ti pred- pisi le kos nepomembnega papirja. Sicer res ne vem, ali nismo čebelarji sami krivi, da je tako. Premalo smo se brigali za napake in nihče jih ni javljal, zato pa postaja prevažanje vedno težje. Glede tega bo treba vsekakor nekaj ukreniti, kajti zaradi malomarnosti in neodgovornosti nekaterih ljudi, ki nam včasih namenoma nagajajo, pride lahko še do večje škode. No, le poslušaj dalje! Odpotovali smo v obljubljeno deželo 8. maja zjutraj. Ljubljančani smo imeli 18 vagonov čebel. Železniška direkcija nam je pripravila same nove in prostorne vagone z velikimi zračniki, ki so bili kot nalašč za prevoz čebel. Lokomotiva nas je odpeljala v Zalog, kjer so nas priklopili posebnemu brzotovornemu vlaku, ki vozi tja do Skoplja in se ustavlja le na večjih postajah. Ob določeni uri smo se odpeljali in se do Zagreba nismo nikjer ustavili. Hiteli smo z brzino brzovlaka in kar toplo nam je bilo pri srcu ob misli, da bo neznansko lepo, če bomo takole potovali tja do Rume. Pa se je ustavilo že v Zagrebu. Neprijazni vlakovodja je sumljivo ogledoval naše vagone in skušal najti kako napako. Pri novih vagonih je to težko. Nekaj pa je le moralo biti. Obregnil se je ob naše vozovnice. Potovali smo namreč skupinsko kot planinci in imeli polovično vožnjo. Pa je modri mož pogruntal, da tako ne gre. Čebelarji so »pridobitniki«, je dejal, in potujejo privatno; zato naj le plačajo celo vozovnico. Omenil sem mu, da so nekoč zastopniki jugoslovanskih čebelarjev posredovali v Beogradu, da bi imeli prevaževalci polovično voznino, kadar bi spremljali čebele. Na najvišjem mestu so jim dejali, da se lahko vozimo s planinsko karto ali s sindikalno, kadar nas je pet ali več. Mož me je izpod svojih košatih obrvi sumljivo pogledal in dejal: »Mene se Beograd ništa ne tiče!« Začel jc pisati zapisnik, mi pa smo se muzali. Pašelov Janez je začel glasno brundati in izgovoril je v ogorčenju nekaj tistih srbskih besed, ki so prodrle že tudi v našo jezikovno zakladnico in postale menda splošna jugoslovanska lastnina. Nam pa jc dejal: »Vidite, fantje, v Zagrebu se je začelo, naprej pa bo še slabše. Žal mi je, da sem šel na to pot!« Prepričan je bil, da bomo že v Zagrebu obtičali. A smo kmalu drseli dalje. Dan je bil topel in sončen. Zelena polja so se vrtela okrog nas in nas spremljala tja do mraka. Čebelice so mirno ždele v svojih panjih in se niso prav nič razburjale. Morali smo jih nekajkrat pomiriti z vodo, vendar hujšega ni bilo. V mraku smo prispeli v Vin-kovce, kjer smo utonili med vagoni na ogromni tovorni postaji, ki je največja v Jugoslaviji oziroma na vsem Balkanu. Že prvi železničar nas je potolažil, da bomo nadaljevali pot ne z brzotovornim vlakom, kot je bilo določeno, pač pa z navadnim nabiralnikom, to je s tovornim vlakom, ki manevrira na vseh postajah. Seveda smo takoj posredovali. Dobre prijatelje čebelarje imamo tudi med železničarji in ti so napravili vse, da smo odpoiovali po načrtu: deset vagonov proti Subotici, osem pa v Srbijo. Toda naš vlak se je močno zakasnil. Nekaj ni bilo z lokomotivo v redu in v Rumo smo prišli namesto opolnoči ob treh zjutraj. Niti minute nisem mogel zaspati. Kot potni maršal sem nosil vso odgovornost za uspeh naše ekspedicije. Vsake pol ure sem prižgal baterijo in meril čas... Bil sem neznansko nestrpen in želel sem si, da bi že prišla Ruma, kajti od tam gre potem naš lokalni vlak ob 3.15 uri. Moji tovariši so po napornem dnevu v svojih vagonih mirno spali. Privoščil sem jim ta počitek, saj bodo potrebovali zjutraj novih moči pri razkladanju in postavljanju čebelnjakov. Kakšna sreča! V Rumo smo prispeli ob 2.55. Še celih dvajset minut je bilo časa, da bi nas priklopili k lokalnemu vlaku za Mačvo. Vse bo v redu, sem si mislil. Skočil sem iz vagona in odhitel v prometno pisarno. Za mizo je sedel mlad prometnik kakih tridesetih let. Na prijazen pozdrav mi sploh ni odgovoril, pač pa je dejal: »Vi ste sigurno došli zbog pčela. E, ne možete dalje. Voz je več otišao!« Povedal sem mu takoj, da znamo Slovenci brati vozni red in da je do odhoda vlaka še celih dvajset minut, torej časa dovolj, da nas priklopijo. Sicer pa je ljubljanska direkcija sporočila, da pridemo, in tudi iz Vinkovcev ga je šef postaje obvestil o tem pred dobro uro. Pa je bilo vse zaman. Zafrkljivo in neprijazno je odgovoril: »Mene se vaša direkcija ništa ne tiče. Idete dalje teretnim vozom, pa gotova stvar!« Ko sem ga skušal opozoriti na predpise in na morebitno škodo, ki lahko nastane zaradi podaljševanja vožnje, je dejal: »Nemojte mi solit pameti! Ja vse više znam od vas. Izvolite u svoja kola!« Vlak je potem pred mojimi očmi odpeljal, jaz pa nisem vedel, kaj naj napravim. Premišljeval sem, a mi ni nič pametnega padlo v glavo. Prišel sem do zaključka, da tu ni nekaj v redu in da je troba take ljudi poklicati na odgovor. Kot državni uslužbenci morajo opravljati svojo službo tako, da je za vse prav. Zbudil sem svoje tovariše, ki so ob neprijetni novici vsi zaspani buljili v megleno jutro, se jezni spet vrgli na svoja ciganska ležišča ter zaspali. Tudi mene je tokrat premagala utrujenost in zaspal sem za kako uro. Do sedmih je še dovolj časa. Takrat pa gremo dalje s tovornim vlakom. Res smo šli, toda okrog devete ure so se začele čebele razburjati. Ker je bil naš cilj še daleč, ni kazalo nič drugega kakor to, da panje čez dan na vmesni postaji razložimo. Padlo je povelje in začeli smo razkladati. Kakih deset delavcev se je zapodilo v vagone in v pol ure je bilo 200 panjev postavljenih ob progi. Prišli so nepričakovani stroški: tisočak in pol od vagona, a prav toliko tudi zvečer. Tri jurčke več bo stala ta pot in še dan bomo po nepotrebnem zapravili. V naglici smo začeli odpirati panje. Toda, o joj! Iz nekaterih niso in niso čebele zletele. Vedeli smo, kaj se je zgodilo! Zadušile so se. Sreča je bila v tem, da smo pravočasno razložili, sicer bi lahko zgubili vse družine. Tako pa je bilo v nekaterih panjih do palic mrtvic. Izgrebli smo jih in, ko smo to opravili, je bilo na deskah pred skladovnicami na kupe mrtvih čebel. Kdo neki je kriv te nesreče? Uboga žival, ki pozna samo delo in žrtvuje vse svoje življenje zanj, se je morala zadušiti zaradi malomarnosti enega samega človeka. Ali ni to sploh mučenje živali? Koliko medu bi lahko nabrale te čebele? In kdo bi dobil med, ki je šel tako v nič? Vsekakor naš delovni človek, ki ga potrebuje za svojo moč in zdravje. Mogoče pa bi šel drugam in bi dobili zanj dragocene devize. Prav gotovo nismo imeli pri tem škodo samo čebelarji, ker smo zgubili večji del pašne živali, temveč jo je imela tudi vsa naša skupnost. A čemu vse to, ko bi se dala škoda z malo dobre volje preprečiti? O tem >n še o drugem simo premišljevali, ko smo pokopali svoje ljubljenke in trdno sklenili, da se nikdar več ne bomo odpravili v tako negostoljubno deželo. (Dalje prihodnjič) AŽ-PANJ — IZBOLJŠAN IN POKVARJEN LOJZE BABNIK Na enem izmed sestankov ljubljanske čebelarske družine je prišlo do razprave o AZ-panju in njegovih izboljšavah. Razprava je zanetila močan ogenj med navzočnimi čebelarji. K temu ognju sem pristavil tudi jaz svoj lonček in povedal, kaj mislim o raznih novostih, ki smo jih uvedli pri AŽ-panju in dostikrat že po kratki preizkušnji zavrgli. Ker zanimajo verjetno ta vprašanja tudi druge čebelarje, jih bom na kratko obdelal v Slovenskem čebelarju. Najprej nekaj besed o begalnici. Koliko hvale je bilo nekdaj o njej, danes pa je le še nepotrebna navlaka pri panju. Noben čebelar se več ne ogreva zanjo. Kdor jo je imel, jo je zamašil in s tem preprečil izletavanje čebel tam nekje pod stropom verande. Drtigo vprašanje se tiče ameriškega žrela. Le kdaj ga uporabljamo? Da bi sipredaj čistili panje, skoraj ni potrebno. To naredijo čebele same. Ce pa drobirja kaj ostane na dnu panja, ga lahko odstranimo odzadaj. Tako nujno to delo nikdar ni, da ne bi mogli z njim počakati do splošnega pregleda. Tudi ob dobri paši je ameriško žrelo nepotrebno. Le kdo more trditi, da so mu čebele nanesle več medu, če je bilo odprto po vsej širini panja? Preizkusil sem ta patent pri več družinah, toda uspeha ni bilo. Zato v zagozdo pri ameriškem žrelu na vsakem koncu po en žebelj, škrnjaka, ki nam ostaneta, pa uporabimo kje drugje! Tretja je lepenka, ki jo vtikamo na jesen pod sate. Ne pripisujem ji prav nobene prednosti. Vseeno je, če je ni. Tisti čebelar, ki bo skušal dognati v marcu porabo medu po drobirju na lepenki, bo konec aprila lahko ugotovil kvečjemu to, da so mu družine od lakote poginile. Stanju medenih zalog marca meseca ni treba posvečati večje pozornosti, ker mora biti tedaj v panju najmanj še 2/3 zimske zaloge. Ce najdemo na lepenki mrtvo matico, nam s tem ni nič pomagano. Ko odpremo panj, nam močno šumenje čebel takoj pove, koliko je ura. Če panj šumi, pa moramo tako in tako izvleči eden ali dva sata, da se prepričamo, kako je z zalego. Kje tedaj družina sedi, nam povedo čebele, ko pritečejo po satju nazaj. Le redko nas bo to ogoljufalo. Kaj bi lahko še videli na lepenki, res ne vem. Zato je večji čebelar ne pogreša. Z grebljico tako hitro očisti dno panja, da mu to delo sploh ne povzroča nikakih preglavic. Četrta stvar so slamnice. Vse sem zavrgel, ker mi ustreza bolj časopisni papir, zložen do dva centimetra na debelo. Papir ni nikdar tako moker kot slamnice in tudi ne plesni. Za papirjem ni v čebelnjaku nobenih smeti in, ker ljubim red, jih odklanjam. Razen tega časopisni papir tako rekoč nič ne stane, medtem ko so slamnice, zlasti če jih kupimo v trgovini, precej drage. Peta so pitalniki. Doslej so se najbolje obnesli pločevinasti pitalniki za krmljenje odspodaj in lesonitni za dodajanje zimske zaloge odzadaj. Pri pitanju na zalego pa so pitalniki sploh nepotrebni, ker lahko krmimo z medenim testom na matični rešetki. Zakaj s testom in ne s sladkorno raztopino, bom skušal dokazati v drugem članku. Šesta zadeva je gradilnik. Brez tega prav lahko shajamo. Dajmo družinam raje graditi nove satnice, pu bomo imeli v panjih m.nogo manj takega satja, ki mu pravimo »šota«. Ko sta prvi dve sat niči zalezeni, dajmo v plo-dišee takoj novi dve. Z izdelavo satnic bomo odvrnili družine od rojenja bolje kakor z gradilnikom. Imel sem pri 60 plemenjakih v dveh letih samo dva roja, in še ta dva sta nastala zaradi višje sile. Pri meni ni v plodiščih nad tri leta starega satja; tudi trotovskega ne, ker ga takoj prestavim v medišče. šibkejše družine ojačam z zalego močnejših. Čeprav ne prestavljam rad satja iz panja v panj, je to včasih neogibno. Pravijo, da spoznamo po delu čebel v gradilniku, kdaj misli družina na rojenje. Ne ugovarjam', trdim le to, da moramo družine odvračati od rojenja dovolj zgodaj. Ko je gradilnik že zaležen, je prepozno. Družina bo začela lenariti in satje v medišču bo ostalo tudi ob dobri paši prazno. Na sedmem mestu naj se dotaknem prezračevanja panjev. Zračnike so napravili najprej spredaj, nato zgoraj in sedaj še spodaj. Če bo šlo tako naprej, bo panj kmalu videti kakor ptičja kletka. A vse skupaj nič ne pomaga. Prevozniki na velike razdalje jiravijo, da je treba panje razložiti in odpreti žrela, ko nastopi huda vročina. Zakaj potem toliko zamreženih lukenj v panju? Naposled še o ozkih ulicah med sati. Zakaj izdelujejo samo panje z ozkimi ulicami, ko pa jih nekateri čebelarji sploh ne marajo? Saj je v njih, če je kaj paše, vse prepreženo s prizidki. Le kakšno korist imamo od tega? Prav gotovo nobene, škodo pa precejšnjo, ker taremo čebele, ko vlečemo sate iz panja. Verjetno sem kaj pozabil, a naj to zadostuje. Toda, že slišim novotarje, ki mi skušajo ugovarjati. Drugi bo zopet rekel, da sem stare vere čebelar. Vendar mi taki očitki ne grejo na živce. Tudi ne nameravani nikogar prepričevati o pravilnosti svojega stališča. Kdor ljubi navlako, naj jo ima, zanjo pa naj si postavi za čebelnjakom še ropotarnico. Kakšen je AZ-panj z vsemi naštetimi pritiklinami, si lahko ogledate v trgovini Medeks. Tam si lahko tudi vso to ropotijo nabavite po mili volji in po »primernih cenah«. Jaz tega ne bom storil. Kakšen panj si potemtakem želim? Na to vprašanje bom odgovoril čisto na kratko. Panj je lahko na devet, deset ali celo na enajst satov. Brada naj bo primerno velika in naj se zapira v verando. Okrogli izrez v njej je nepotreben. V vratih naj bo vdelana loputica, ki se odpira pri prevozu navznoter. Ogrodje panja naj bo staknjeno na lastovičji rep. Vse prej navedene hibe naj odpadejo. Ze samo s tem bi se cena panja primerno znižala, njegova trdnost pa bi bila mnogo večja. Kje bomo dobili take panje, si ne delajmo skrbi. Zelo dobre in solidne zna izdelati čebelar in mizar Grom na Vrhniki. Imam njegove panje okrog trideset let in nisem do danes še nobenega popravil. Naredil pa sem z njimi že na tisoče kilometrov poti. Svetoval bi vodstvu »Medeksa«, da naj prodaja take panje, kakršne hočejo imeti čebelarji in ne takih, kot si jih zamišljajo posamezniki. Glede izdelave panjev se je treba posvetovati z ljudmi, ki imajo smisel za praktično čebelarsko delo in tudi dovolj izkušenj. 1T3 i MATICA LEOPOLD ZOR Matica je edina prava samica v panju in živi okoli pet let, kar je redkost med žuželkami. V panju ne dela nič drugega, kakor samo zalega in tako skrbi za obstoj družine. Čez zimo z zaleganjem preneha, spomladi pa se ji zadek zopet opne, nakar začne leči nova jajčeca, v vsako celico po eno. Med zaleganjem jo obdaja častna straža mladih čebel, ki so vedno pripravljene, da ji zagotove nemoteno delo. Ko je najbolj aktivna — maja in junija mesca — izleže dnevno toliko jajčec, da odtehtajo njeno dvojno težo. Ob takem ritmu leženja naraste število jajčec v dobi 4 do 5 let na milijon, kar pomeni, da se razvije v tem času skoraj enako število čebel. Čebele imajo čudovito sposobnost, da lahko poljubno vzrede matice, za kar potrebujejo le oplojena jajčeca. Če panj matico iz kakršnega koli vzroka zgubi ali če se čebele zarote, da nočejo več starajoče se gospodurice, ki ne izpolnjuje v redu svoje naloge, vzrede več matic. V ta namen izberejo mlade ličinke, stare 12 do 36 ur, in jim na škodo sosednih celic povečajo zibke. Nato začno 5 do 14 dni stare rodnice pitati mlade izbranke z matičjim mlečkom. V 5 dneh tako izdatno hranjena ličinka 5000-krat poveča svojo prvotno težo in se zabubi. Čez nadaljnjih osem dni prileze iz matičnika vitka matica, potem ko ga je z lastno močjo odprla. Takoj jo vdane služabnice začno otipavati, čistiti in lizati, trepetajoč od veselja, da so dobile mlado, življenja polno vladarico. Iz strahu, da bi panj ostal brez matice, zgrade čebele večje ali manjše število matičnikov in pitajo v njih razvijajoče se ličinke. Videti je, kakor da bo v kratkem času zavladalo v panju 6, 8, 10 ali morda še več matic; toda narava je odločila, da je oblast v panju nedeljiva. Mlada matica, ki se je prva rodila, z brezprimerno ognjevitostjo in sovražnostjo razruši vse zibke, v katerih čepe njene sestrice, ter v nekaj urah pomori svoje mlajše konkurentinje, da si zagotovi oblast in moč, kar je tenkočutni Maeterlink pripisoval tako imenovanemu »duhu panja«. Brž ko pride matica iz svoje izbice, ji začne streči brez ukazovanja vse njeno osebje. Dvaj-setorica mladih čebel red nie, ki so jim goltne žleze v polnem razvoju, jo nesebično pita z matičjim mlečkom, s tisto čudovito snovjo, ki povzroči, da se iz ličinke razvije ravno matica. Venomer jo gladijo in snažijo ter si prizadevajo, da bi izpolnile sleherno njeno željo. Preden začne leči jajčeca, se mlada deviška matica odpravi na svatbeni izlet. V sosednem ali njenem rodnem panju nestrpno pričakuje tega trenutka množica snubačev, ki jim je narava podelila lagodno življenje, a vendar ne brez pomena. Lepega sončnega popoldneva zapusti svoj mračni dom in se preda zraku, za njo pa se brneč zapode številni »zalezovalci«, zakaj vsak bi hotel biti njen svatbeni drug. Hipoma se eden od njih, nedvomno najhitrejši in najbolj žilavi, z njo spolno združi, plača pa ta užitek z lastnim življenjem. Mrtev obvisi na matici in oba skupaj začneta vrtoglavo padati proti zemlji. Ostali, ki niso uspeli v tej življenjski tekmi, se vrnejo v panj in čakajo na ugodnejšo priložnost. Še pred desetletjem so bili čebelarji prepričani, da se matica le enkrat v življenju združi s trotom; danes pa se že uveljavlja trditev, da zleti na praho lahko 2 do 3-krat. Navadno na tleh se matica oprosti mrtvega ženina in se vrne v panj. Njena semenska mošnjica je napolnjena s trotovimi semenicami, s katerimi po svoji volji oplaja jajčeca. Iz oplojenih jajčec se razvijejo čebele ali matice, kar je odvisno od različnega hranjenja ličink; troti pa se razvijejo v malo večjih celicah iz neoplojenih jajčec. Med lezenjem jajčec se potemtakem vsebina matičine semenske mošnjice neprestano manjša; zato zalega ostarela matica, ko izčrpa semenice, le neoplojena, trotovska jajčeca. Omenili smo že, s kakšno zagrizenostjo uniči prvorojena matica svoje mlajše vrstnice, da bi sama vladala v panju. Vendar lahko v posebnih razmerah, na primer po preleženju, živita v panju istočasno dve matici; toda če združi čebelar dve družini, ki imata vsaka po eno matico, se vname med njima dramatična bitka za oblast. Nasprotnici se spoprime ta na življenje in smrt ter poskušata druga drugo zvijačno ugonobiti. Zdaj napade ena, medtem ko se druga spretno umakne in obratno, zdaj se tesno, neusmiljeno zgrabita in obdelujeta, dokler se eni ne posreči, da zapiči svoje želo v mehko mesto med dvema hitinastima obročkoma. Borba traja včasih 10 minut, a vedno zmaga mlajša, to je krepkejša matica. Takšen je naravni zakon selekcije, ki ohrani najboljše in zavrže, kar ni vredno, da bi živelo v potomstvu. Čebelarji dobro vedo, kako različen je donos v panjih istega čebelnjaka. Medtem ko da eden le nekaj kilogramov medu, ga da drugi ob sicer enakih zunanjih okoliščinah na primer 25 kg. Kmalu so spoznali, da izvirajo te razlike od kakovosti matice, od njene aktivnosti in od marljivosti čebel. Čim več jajčec matica izleže, tem številnejša je družina, tem več nabere medu. Zato napredni čebelarji že dalj časa vzrejajo matice, ki imajo zaželene lastnosti, in jih skušajo oprašiti s prav tako izbranimi troti. Gre za umetni izbor ali selekcijo, ki je v tem, da iz množice izberemo najboljše osebke in le tem omogočimo nadaljnje razmnoževanje. Rezultat takega načrtnega ravnanja so gospodarsko pomembne in neprecenljive pasme domačih živali, goveda, konj, ovac, perutnine itd., kakor tudi številne kulturne rastline. Selekcionirana krava daje na primer 2-krat več mleka, kokoš pa 2-krat več jajc od navadne, neselekcionirane. Selekcionirana matica lahko izleže v najugodnejšem času na dan 2000—3000 jajčec, medtem ko jih neselekcionirana kvečjemu 1500. Ko čebelar odkrije najboljšo družino v čebelnjaku, ji vzame nekaj enodnevnih ličink in jih prenese v umetne nastavke matičnikov. Nastavke z ličinkami postavi nato v panj-rednik, ki mu je prej odstranil matico. Čebele tega panja dogradijo nastavke v matičnike in jih po enem tednu zapro. Tako zaprte matičnike spravi čebelar v majhne škatlice, imenovane matičnice (valilne kletke), te pa namesti v redniku. Ko se matice izležejo, jih doda majhnim družinicam, ki jim prej odstrani vse trote. Družinice odnese na plemenilno postajo, kjer se matice spraše s prav tako selekcioniranimi troti. Tako je umni čebelar mojstrsko rešil nalogo in utrl pot smotrnejšemu čebelarjenju, ne da bi povečal število panjev. V panju živi poleg matice nekaj sto trotov in več tisoč marljivih čebelic, ki jim je najljubše opravilo nabiranje nektarja in cvetnega prahu na cvetlicah okoli njihovega doma. Pri tem oprašujejo cvetlice in sadno drevje, da lahko rodi, obenem pa dajejo človeku med, vosek in prijetno razvedrilo, s čimer mu poplačajo njegov trud. Povest o teh nesebičnih bitjih, katerih življenje je en sam delovni dan, pa je še lepša in zanimivejša kot povest o visokorodni matici. BREZPAŠNA JULIJSKA DOBA EDI SENEGAČNIK Kadar pri nas ne medi gozd, takrat nastopijo v juliju za naše čebele prav kritični časi: travniki so pokošeni in izginile so zadnje cvetlice, ki so privabljale čebele in jim nudile sladko medičino; tudi kostanj je že odcvetel, prva otava pa je še premlada, da bi z belo in rumeno deteljico ter drugimi cvetlicami nudila vsaj .nekaj paše. Ni čudno, da nastane v čebelji družini zastoj, ki pogosto usodno vpliva na nadaljnji razvoj: matica omeji zaleganje ali pa sploh več ne zalega. Stare pašne čebele pomro in v družinah opazimo neko oslabelost, ki je čebelarji nismo prav nič veseli. Če pa je čebelar po junijski paši pošteno iztočil vsa mcdišča in čebelam ni pustil rezervne zaloge, potem bo taki čebelji družini kaj trda predla. Pri točenju konec junija se zavedajmo starega pravila, ki pravi, da se rodi med le na medu. Zato pustimo v medišču vsaj dva do tri polne sate medu za kritično brezpašno dobo. Najbolje napravi čebelar, ki sploh ne toči, ampak pusti mcdišča polna tja do jesenske paše. Morda bo imel zaradi tega res kak kilogram medu manj, toda ta primanjkljaj bodo nadomestile močne čebelje družine v nekaj dneh ob količkaj ugodni jesenski paši. In prav te močne družine bodo šle kasneje v jesen in zimo. Korist bo potem kar dvojna. Čebele, ki se zvule julija in avgusta, naberejo zimsko zalogo in tudi prezimijo. Torej ni vseeno, ali matica mesca juliju in avgusta zalega ali ne. Zaleganje v tej dobi je prav tako važno kot spomladi in zato skrbimo, da bodo imele čebele v tej dobi dovolj paše. Če je ne nudi narava, naj jo nadomesti čebelar, in sicer s krmljenjem na zalego. O tem smo že v prejšnjih številkah mnogo pisali. Za to dobo priporočamo krmljenje s suhim sladkorjem, ki mu lahko dodamo kot nadomestilo za obnožino na vsak kilogram kristalnega sladkorja še lOdkg mleka v prahu. Poskusi, ki so jih delali drugod, so pokazali odlične uspehe. Tudi sam -sem v julijski dobi dodajal čebeljim družinam suh sladkor in opazil, da je matica normalno zalegala, čeprav v naravi zaradi uničujoče vročine in suše ni bilo paše. Kilogram kristalnega sladkorja zadostuje za teden dni. Dodajamo ga v pitalnikih, napravljenih v obliki škatel; dobri so tudi Vukeličevi. V nizkih pločevinastih bi čebele znosile sladkor iz panja, ker bi ga imele za drobir. Najbolje ga je dodajati v Vukeličevih pitalnikih ali drugih, ki jih postavljamo za okenca, tako da imajo čebele hrano tik ob gnezdu. Kristalizirani sladkor polijemo z medeno vodo, da ga čebele raje jemljejo. Sem in tja bodo odnesle kak kristal tudi na brado, toda to naj nas ne plaši. Večinoma odnesejo ves sladkor v plodišča. Zanimivo je, da imajo čebele s pospravljanjem sladkorja obilo opravka noč in dan. V panju imajo tako rekoč »večno pašo«. Kadar pa se pojavi paša v naravi, se za sladkor ne zmenijo več. lak način krmljenja priporočamo v tem času ne samo čebelarjem, ki čebelarijo na stalnem mestu, temveč zlasti prevaževalcem. Ti pogosto ne morejo računati na zanesljivo pašo, čeprav vozijo na kolikor toliko sigurna pasišča. Julij je pač mesec, ko je v naših krajih malo padavin. Zato je prav, da dodajo vsaki družini, takoj ko pripeljejo na pašo, vsaj pol kilograma kristalnega sladkorja. Jaz napolnim pitalnike do kraja s sladkorjem in tako sem brez skrbi za čebele vsaj za deset dni. Potem jih spet obiščem. Ob dobri paši sladkorja navadno ne porabijo, ob slabi pa so pitalniki prazni. Seveda jih takoj spet napolnim. Važno je, da imajo čebele v bližini dovolj vode. Vse to se mi bogato obrestuje, kajti ob jesenski paši imam obilo mladih čebel, ki potem prezimijo. Spomladi so družine vedno močne. Kdor čebelari na stalnem mestu in ima čas, ta lahko poklada čebelam tudi sladkorno ali medeno raztopino v razmerju 1 : 1, in sicer vsak večer ali vsak drugi dan po 1,5—2 del. Ta način krmljenja je tudi dober, a zahteva več časa. Uspeh pa nikakor ni tako velik kot pri krmljenju s suhim sladkorjem. Mesca julij in avgust sta odločilna za moč naših čebeljih družin ne samo jeseni, ampak tudi spomladi. Čebelarjevo leto se začne torej že sedaj in ne šele spomladi. Zato skrbimo, da bomo v tej dobi storili za naše čebelje družine vse, da ne bodo ostale brez zadostne hrane. DVOMATICNT sistem čebelarja Janeza 1 rota »Nisem mislila, da si tako za luno!« me je prej neki dan prisrčno pozdravila žena, ko sem se ob pol enajstih zvečer ves zmožgan privlekel od duliamornega pouka na večerni šoli, kamor zahajam ob večerih po honorarne ure sebi za tobak in čebelam za sladkor. Lepo sem se ji zahvalil za milo-ljubki sprejem in jo hkrati poučil, da je njeno izražanje skrajno zastarelo, kajti je današnji tehnični človek za satelitom ali za raketo, nikakor pa ne za luno, ki da je postala že muzejska fraza- »Pa 'si le za luno! Trikrat, ne enkrat!« je vztrajala pri svojem, čemur •sem se zelo čudil, ker je v 'splošnem hudo moderna ženska in je na primer lani samo svoj »filcasti« klobuk dala petnajstkrat »preformat«, ker se je moda ženskih klobukov'tako hitro spreminjala. Tu pa vam vztraja pri svoji predpotopni luni, ki je že starim Slovanom sijala na pleše... lako mi torej ni preostalo drugega, kot da sem se pozanimal, kdaj in po kakšnih zaslugah sem zavzel tak zavidljiv položaj v družbeni lestvici današnje stvarnosti. »Tukajle beri! Na, beri, pa boš videl, da še takega položaja ne zaslužiš!« se je repenčila in mi s preganjcnim časopisom opletala pred nosom. »Pomiri se, prosim te, draga Evlalija, saj vidiš, da se mi ne ljubi ob tej uri norcev briti! Raje jjovej, kje te čevelj tišči, pa bova skušala zadevo urediti na miren način!« sem ji prigovarjal z žametnim glasom. »Le kar sum jo uredi, saj isi ti čebelar, ne jaz! Na tistih sto kil medu, ki ga spraviš skupaj na leto in ki še za doni ne zadostuje, jaz kihnem, saj me več stane, kot če 'bi ga v štucuini kupila! Pa tudi ni nič čudnega, če je toliko stroškov, ko sploh ne znaš čeibelariti! Le čemu vtikaš nos v stvari, ki jim nisi kos?! Tisti čas, ki ga potratiš brez haska pri čebelah, hi mnogo koristneje izrabil, če bi meni posodo brisal im parket biksal! Kategorično zahtevam, da s čebelami enkrat za vselej opraviš in se lotiš pametnejšega dela! S prvim bom služkinji odpovedala in boš ti prevzel njena opravila. Drugi možje tudi delajo doma, zakaj bi ravno ti lenobo pasel! Še angleški predsednik Eden sam pomiva posodo, pa je ne bi takale reva, kot si ti!« je bruhalo iz nje kot iz Vezuva ob zasutju Pompejev. Že v začetku njenih kominformovskih žalitev in provokacij mi je začela kri kipeti in se je z vsakim stavkom bolj in bolj bližala vrelišču, dokler mi ni pri Edenu končnoveljavno zavrela in sem se spozabil: »Nehaj, krucinal-tavžentroža!« sem grozansko zaklel in treščil s pestjo po mizi, da je solnik napravil salto-mortale ter sta se sol in poper zmešala v neločljivo godljo. »Sicer pa Eden že deset let ni več angleški predsednik!« sem bleknil, da bi ublažil strahotno grobost kletvine in treskanja s pestjo po mizi. Pa ni bilo več pomoči. Razkoračila se je pred ma.no, se podbočila z rokami in se zamajala v bokih, kot bi pravkar odsunila z njimi hula-hup obroč. »Takooo? Suroviniti znaš, čebelariti pa ne!« je zavreščula in mi treščila časopis v glavo. »Analfabet si, čebelarski analfabet! Posodo pa le pomiva, da veš čeprav ni predsednik!« Razgrnil sem časopis in begal z očmi po njem od prve do zadnje strani, ti nič takega nisem mogel zaslediti, kar bi opravičevalo tak besen napad na mojo čebelarsko čast. »Tole preberi, tole o dvomatičnem sistemu!« je potrkala s kuhalnico po članku na zadnji strani in potem še trikrat po moji pleši, da je votlo zadonelo po kuhinji. »Štirikrat več medu se da natočiti, kdor zrna! Štiri-krat-več!« je zabijala zloge v moje slušne organe, da sta mi bobniča poskakovala kot splašena konja. Potem je — hvala bogu — odvihrala v posteljo, da sem se lahko zbral in v miru prežvečil usodni članek. Zares: v njem je stalo črno na belem, da so študentje matematično-prirodoslovne fakultete z beograjske univerze nekje pod Fmško goro pri istih pašnih razmerah pridelali štirikratno količino medu na panj v primerjavi z zastarelim enomatičnim sistemom, s kakršnim se ubadamo okoreli čebelarji starega kova. Članek je imel eno samo malenkostno pomanjkljivost: nič ni razložil, kako se tej reči streže- Tisto noč postelje sploh nisem povohal. Do belega dne sem čepel za mizo in glodal dvomatični sistem. Temeljito sem premozgal vse možnosti in prišel do naslednjih zaključkov: 1. En način bi bil ta, da bi pustil po dve matici v visalkem panju. Ta način pa ima to nevšečnost, da čebele ne puste dveh matic in da so poleg tega tudi matice same tako slabo vzgojene, da ne trpe konkurence, kajti ustroj čebelje družine je klasičen primer monarhije. Iz zgodovine rimske države so sicer znani primeri, da sta si po dva cesarja državo razdelila po bratovsko in jo molzla vsak po svojih močeh in sposobnostih, vendar to ni nikoli 'prav dolgo trpelo, ker sta se kmalu začela grizti, dokler ni bil eden oglodan do kosti ali colo oba in je bilo treba postaviti novega cesarja. Glode na to sem ta način že v samem zarodku izločil iz kombinacije. 2. Druga varianta, ki se mi je poblisnila za uihlji, bi zahtevala pregraditev plodišča po dolžini z lesonitmo ploščo, da matici ne bi videli druga druge in ne bi zašli v skušnjavo pete božje zapovedi. Plošča bi morala segali skozi žrelo tudi na verandi, nekako tako, kot je to urejeno na balkonih pri sodobnih bajticah in blokih, da se ženske ne morejo prepirati in lasati kar na balkonih. Medišče pa naj bi seveda ostalo pozorišče kolektivnega sodelovanja obeh družin. Toda, ali ne bi v tein primeru nerazsodne čebele usekale kar po obeli maticah?! One z leve »sobe« utesnjenega stanovanja bi likvidirale matico v desni sobi in narobe. Tako bi se dvomatični sistem utegnil izmaličiti v brezmatičneiga, ki pa po dosedanjih izkušnjah zelo slabo medi. 3. Odkril sem še tretjo možnost, ki bi utegnila biti najboljša. Ves panj bi predelil od vrha do tal z lesonitno ploščo in bi tako vsaka družina lahko napolnila z medom le po pet satov v medišču. Tako majhno normo bi pri današnji propagandi za višjo storilnost zanesljivo izpolnile v dveh, treh dneh in jaz bi, postavim, na akacijevi paši točil štirikrat namesto enkrat. ■. Toda (vedno ta vražji »toda«!) zaradi majhnega stanovanjskega prostora bi se mi poleti najbrž vse muhe izrojile in bi spet šlo vse po zlu!... Kaj pametnejšega mi kljub oglodan ju vseh nohtov ni padlo v glavo. Vendar — dvomatični sistem je po višjih družinskih direktivah treba urediti, pa naj se to izg odi tako ali tako! Že zavoljo ljubega miru, če ne zaradi medu. A kako?! Gornje tri možnosti sem ovrgel, četrto se pa nisem mogel domisliti. Šele jutranja zarja mi je razsvetlila prazno glavo. Sam ne vem, kako sem se domislil sestrične Jere, ki je lani pri tridesetih letih ovdovela na lepi kmetiji v Kurji vasi na Dolenjskem. Ko je bil še rajni pri močeh, sem nekajkrat zapeljal muhe k njima na pašo in sem vselej dobro odrezal pri medu in sestrični. Potem je pa rajni začel hirati in me ni več pustil blizu. Zdaj je ta ovira odpadla in tudi žena ne bi nič zvedela, če bi polovico panjev zapeljal k Jeri, ženi pa natvezel, da sem jih prodal, kajti sta z Jero že nekaj let v prekinjenih diplomatskih odnosih, ker je Jera nekoč govorila z našo sosedo, ki je žena žive ne more! To me sicer živo spominja na prekinitev diplomatskih odnosov Zahodne Nemčije z našo državo, ker je le-ta priznala obstoj Vzhod ne Nemčije, vendar nimam namena mešati politike v čebelarstvo. Dejstvo je, da bi na ta način najlepše rešil vprašanje dvomatič-nega sistema, ker bi na vsak domači panj točil še enkrat pri Jeri in bi na videz pridelal vsaj dvojno, kar bi nemara ženo omehčalo, da me ne bi začarala v gospodinjsko pomočnico. Pisal sem Jeri ljubeznivo pisemce in ji razložil svoj načrt z dvomatičnim sistemom. Včeraj sem dobil odgovor, da se sicer ona bolj navdušuje za enoniatični sistem, da pa glede na to, da me je vedno rada videla, pristane tudi na dvomatičnega, da pa naj posledice, če žena zve, pripišem sebi... Pismo je zaključila z nestrpnim pričakovanjem in vročim poljubom. Čudno, prečudno, 'kalko je ta ženska čisto po svoje razumela moje strogo čebelarsko pismo! Dragi tovariši, svetujte mi, kaj naj istorim? Ali naj ostanem pri eno-matičnem sistemu in se vpišem v društvo gospodinjskih pomočnic, ali pa naj se predani dvomatičnemu z dvojnimi — stroški —? •.. zu vzrejo matic. Podoben tečaj je bil tudi pri družini Spodnja Kungota (tov. Leopold Ul). Šest družin ima svoje čebele, največ družina Ruše. Stiskalnice zu vosek oziroma naprave za kuhanje vosku ima 7 družin. V splošnem primanjkuje teh naprav, četudi pomaga društvo pri nubuvi. Družine in KG so sadile medovite rastline, zlasti pujesen, zlato rozgo, akacijo in vrbove potaknjence. Razen tega so sejale tudi medeno deteljo, inkurnutko, OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU Čebelarji nekdanjega okraja Maribor so se 5. aprila 1959 zbrali nu občnem zboru v Mariboru. Od 73 delegatov je bilo navzočih 44. zastopanih pa od 28 družin 18; od 15 pravnih oseb so bile zastopane le 3. Občnemu zboru so prisostvovali: vet. inšpektor tovariš Menina, dr. Baš ter zastopnik OZZ v Mariboru tovariš A. Horvat. Udeleženci občnegu zbora Čebelarskega društva za Maribor in okolico Iz poroči! nekaj podatkov: 1. Čebelarske družine. Na področju društva je v letu 1958 delovalo 27 družin s 631 člani. V letu 1959 je bila ustanovljena še družina Tabor. V društvu je včlanjenih 7 KG. 4 KZ in 3 zavodi. Kot poseben član je »Čebelarski krožek« Srednje kmetijske šole v Mariboru. Skupaj je 646 članov. Članstvo je glede na leto 1957 zraslo za 70 članov. Kakor kažejo dosedanja plačilu naročnine za list, se število članov v letu 1959 ne bo posebno spremenilo. Predavanj je bilo 16 pri 10 družinah. Družina llače je imela trodnevni tečuj espurzeto in fucelijo. Nekaj družin ima za te namene zemljišče. 2. Delo društvenega odbora. Seje so bile redno vsak mesec. Načrt čebelarskega zakona smo obravnavali na izredni seji. Skupno z okrajno komisijo za zatiranje čebeljih kužnih bolezni smo pl in il i panje na območju družin Šent-lovrene na Pohorju in v Ribnici na Pohorju. En primer pršičavosti, ki se je pojavil, smo v kali zatrli. Tudi proti gnilobi čebelje zalege v Sentlovrencu v Slovenskih goricah smo uspešno nastopili. Posebno priznanje gre požrtvovalnim čebelarskim izvedencem. Občinski ljudski odbor pa doslej še ni plačal odškodnine prizadetim čebelarjem. Na več sejali je upravni odbor društva razpravljal o čebelarskem naraščaju in sestavil pravilnik o pomoči mladim čebelarjem. Čebelarskemu krožku Srednje kmetijske šole v Mariboru nudi vso moralno in finančno pomoč, da bi tako zvišal število strokovnjakov za čebelarstvo. Med drugim smo na sejah obravnavali: čebelarske potrebščine, poročila o sejah Zveze, opazovalne postaje, članke o čebelarstvu v časopisih, ustanovitev novih družin, zboljšanje čebelje paše, sprejem novih članov, tečaje in predavanja, čebelarski zakon, gospodarski načrt in proračun, vprašanja plemenilne postaje, varstvo vrb in pomladnih cvetlic. Na čebelarski kongres v Rim je odbor poslal tovarišu J. Resnika. Upravni odbor zastopa mnenje, da so čebelarske družine samostojne edinice v okviru društva in morajo zato same skrbeti za napredek čebelarstva v svojem okolišu. Odbori družin, ki se tega zavedajo, imajo tudi lepe uspehe. Zastopniki društva so prisostvovali občnemu zboru pri 14 družinah, bodrili čebelarje in priporočali knjigo »Sodobno čebelarjenje«. 3. Tečaji, predavanja, izleti. Dne 15. junija 1958 je bil pri tovarišu Kirarju tečaj za vzrejo matic, 25. januarja 1959 pa tečaj za kuhanje voščin pri tovarišu Resniku. V dneh 22.februarja. I. in 8.marca 1959 so bila razna predavanja. Prvi dan jc predaval o nosemavosti, gnilobi čebelje zaloge in pršičavosti prof. Tomašec iz Zagreba. V ostalih dneh so bila predavanja o važnosti čebel za oprašitev sadnega drevja, o škropljenju sadnega drevja, o obnožini in matičjem mlečku. Predavali so tovariši Dolinšek, Močnik i'n prof. Senegačnik. Dne 11. septembra 1958 je upravni odbor priredil izlet v Brezovico (čebelarska farma) in Kranj (čebelarska razstava). O čebelarskem kongresu v Rimu je bilo predavanje v Radvanju (14. februarja 1959) in na Srednji kmetijski šoli v Mariboru (18. februarja 1959). Predaval je tovariš Joško Resnik. Tečaj za čebelarske preglednike, ki ga je priredila OZZ Maribor v dneh 29., 30. in 31. januarja 1959, je obiskalo 9 naših članov. Predavala je tovarišica dr. Snojeva iz Ljubljane. 4. Blagovni promet. »Minulo leto je šlo mimo nas v znamenju čebelarske krize. Ukinitev regresa za čebelarske potrebščine, zastoj v odkupu in plasiranju medu, slaba jesenska paša, podražitev sladkorja, podražitev prevoza čebel na posamezna pasišča in še več takih tegob so čebelarje prav občutno obremenile.« Tako je pričel tovariš blagajnik prof. Struna svoje poročilo in nadaljeval : Dr. Tomašec kot predavatelj v Mariboru »Promet v letu 1958 je dosegel znesek 13,575.000 din. To je komaj tretjina prometa iz leta 1957, ko ga jc bilo nad 40 milijonov dinarjev. Ta padec je povzročila predvsem nizka cena medu. Medtem ko jc bilo na račun Medeksa v letu 1957 prodanega za 7,407.000 din medu, ga je bilo v letu 1958 le za približno 99.000 dinl Našim članom smo preskrbeli vse potrebščine, zlasti sat-nice, katerih »o čebelarji dobili 1347 kg. Tovariš Obrovnik se je potrudil, da je ustregel povpraševanju in navalu na satnice. Ker primanjkuje voska, bomo letos oddajali satnice samo proti zamenjavi za voščine. Ker je bila Medeksova odkupna cena 220 din za kilogram cvetličnega medu prenizka, nismo krili pri njegovi prodaji niti efektivnih stroškov. Sladkor za čebele je bil vedno nu razpolago in so čebele dobro prezimile. Za poslovne prostore smo izdali 56 tisoč 670 din, za predavanja in sestanke ter občne zbore 27.550 din, za pisarniške potrebščine in pošto 25.828 din. Panjev čebelarji zaradi povišane cene niso kupovali. V strokovni knjižnici je 180 knjig; vse so vezane. Zal čebelarji premalo segajo po njih. Društvo je naročeno na 8 publikacij.« 5. Predlogi in sklepi. Občni zbor je v zvezi s poročili in glede na razpravo, ki se je po poročilih razvila, sprejel naslednje predloge: 1. Več let že razpravljamo o čebelarskem zakonu tuko pri Zvezi čebelarskih društev kakor pri GZZ, vendar je ostala zadeva na mrtvi točki. To je velika ovira za prevažanje čebel in izkoriščanje čebelje paše. Medovite rastline so brez varstva izročene zatiranju. Ker ni pravih vzrokov za odlašanje, pozivamo Zvezo čebelarskih društev, da stvar pospeši, sicer bomo društva primorana izposlovati glede tega odloike pri Okrajnih ljudskih odborih. 2. Občni zbor ugotavlja, da so letos zopet na veliko prodajali na živilskem trgu v Mariboru vrbove vejice, zvončke, teloh in pomladansko resje kljub čl. 6 odloka o tržnem in sejemskem redu, ki ga je izdal Svet za gospodarstvo okraju Maribor. Obenem prosi upravo milice, da prepreči prodajo navedenih cvetlic in vrbovih vejic po ulicah in hišah (gostilnah) v Mariboru. 3. Cena medu je izredno nizka, medtem ko se je cena sladkorja dvignila in je bil ukinjen regres za panje in čebelarsko orodje. Prosimo Zvezo čebelarskih društev, da skuša »Medeks« pridobiti za izvoz medu v inozemstvo brez zaslužka, kajti tam je cena medu izredno visoka. 4. Še vedno sekajo razno grmovje ob otokih, ki medi in služi čebelam za rano. Ker je to delo brez pravega pomena, bi morali sekanje opustiti. Nobene škode ni, ako rastejo ob rekah in potokih vrbe. Posebno temeljito smo razpravljali o zatiranju čebeljih kužnih bolezni, zlasti ršice. Ker je prenehala z delom okrajna omisija za zatiranje čebeljih kužnih bolezni pri OZZ Maribor, smo sprejeli sklep, da se bo društvo povezalo s sosednimi društvi v Ptuju, Dravogradu in Mežici ter tako zamašilo nastalo vrzel. Veterinarski inšpektor Menina je opisal težave, ki so nastale zaradi odredbe z dne 23. decembra 1958 o množičnih veterinarskih ukrepih, ki jih je treba opravljati na stroške lastnikov živali. Pregled panja in ugotovitev bolezni po bakterio-logu bi stala 600 din. Zatiranje čebeljih kužnih bolezni ne moremo vzporejati z zatiranjem pri ostali živini. Za čebelarstvo mora ostati v veljavi Temeljni zakon o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. Občni zbor se zahvaljuje vet. inšp. dr. Menini in dr. Bašu za veliko skrb, ki jo posvečata zdravju čebel. Sklenil je, da morajo pomagati bolezenski izvedenci pri zatiranju čebeljih kužnih bolezni tudi izven območja društva, zlasti v občini Radlje. Delegati so se nadalje zedinili za skupen fond samopomoči v primeru škode. 6. Volitve. Izvoljen je bil z manjšimi spremembami naslednji upravni odbor: Peter Močnik, Franc Kirar, Martin Šu-menjak, Jože Grajf, Janko Fabič, Jože Hanjc, Jože Pipenbaher, Tobija Baumgartner, Leopold Ul, Joško Grmek, Franc Curk. Lojze Struna, Miroslav Furek, Joško Resnik in Tone Bratkovič. Nadzorni odbor: Roman Blasin, Tone Lazar, Josip Bravnik. Delegati za občni zbor: Peter Močnik, Franc Kirar, Martin Šumenjak, Joško Resnik, Lojze Struna, Roman Blasin in Leopold Ul. 7. Gospodarski načrt in proračun: Občni zbor je sprejel gospodarski načrt, ki se nanaša na predavanja, ustanovitev novih družin, tečaje za vzrejo matic in kuhanje voščin, sestanek prosvetnih delavcev, organizacijo poučnih izletov, saditev in pridobivanje semena medovitih rastlin, razstavo ter pomoč čebelarskih družin šolskim zadrugam. Dalje je sprejel proračun stroškov za poslovno leto 1959 v višini 257.000 din. Ta bi bil krit s prodajo potrebščin, voska in sladkorja. IZ KANALA OB SOCI Toplo sonce zgodnje pomladi ogreva dolino Soče in prebuja naravo iz zimskega spanja. Vsa pobočja so bela od cvetja sadnega drevja in drobne čebelice nabirajo na njem sladki nektar. Kdo bi ostal v zaprtih prostorih; vsakogar žene sveži zrak na prosto, v naravo. Tudi čebelarji občine Kanal so se zbrali 29. marca v Kanalu, da se pogo- vore o delovanju čebelarskega odseka kmetijske zadruge in si določijo naloge za tekoče leto. Tov. tajnik Karel Martelanc je podal poročilo upravnega odbora. Sledile so razprave o najvažnejših vprašanjih. Čebelja paša je tudi pri nas iz letu v leto revnejša. Kostanj so zaradi raka že skoraj popolnoma iztrebili. Tudi lipe močno sekajo. Kar pa lipam in obenem čebelarjem zelo škoduje, je nabiranje lipovega cvetju. Nabiralci zdravilnih rastlin gredo v senožeti, oklestijo vse ki nimajo te paše, je videti že iz tega, da je lansko leto dovolila dovoz na pašo (M7 AŽ-panjem čebel, čeprav jih je bilo po prvotnem pašnem katastru določenih samo 425. Pa se še najdejo nezadovoljneži, ki zahtevajo od oblasti, naj bi bile vse paše proste. Čebelarji naj bi smeli postaviti čebele, kamorkoli bi se jim zljubilo, tudi v neposredno bližino domačega čebelarja. Celo čebelarski zakon naj bi to dovoljeval. Kaj bi tedaj nastalo? Ali bi bilo to res v korist čebelarstva in narodnega Kanalski čebelarji so na občnem zboru čebelarskega odseka kmetijske zadruge dne 29. marca odločno nastopili proti prekomernemu dovozu čebel na njihova pasišča cvetoče veje in jih na vozovih pripeljejo domov, kjer jih potom oberejo. Ne vprašajo, čigava last je drevo, ker menijo, da imajo pravico nabirati cvetje, kjerkoli ga najdejo. Kmetje imajo pri tem veliko škodo. Naj navedem, da je KZ v nekem manjšem 'kraju lani odkupila kar 1000 kg suhega lipovega cvetja. Občinski ljudski odbor bo moral to prepovedati. Akacije je tod bolj malo, a tudi to, za čebele tako koristno rastlino, vse preveč izsekavajo, posebno nekoliko debelejšu drevesa. Med cvetenjem kostanja in lipe pa silijo čebelarji z vseh strani s svojimi čebelami k nam. Da naša organizacija ni sebična in da gre na roko čebelarjem, blagostanja? Poizkusite, pa boste videli, kakšen bo uspeh! Prav gotovo bi nastala velika zmešnjava, iz katere bi bilo težko najti izhod. Čebelarji so zavzeli odločno stališče proti taki odredbi in l)i se morali, če bi se kaj takega zgodilo, obrniti na pristojno oblast za varstvo svojih čebel. Ali pa bi naša organizacija, kakor se je izrazil predsednik odseka, morala propasti, ker bi bila nepotrebna in nezmožna, da kaj ukrene v korist čebelarjev. Čebelarski odsek KZ je podelil tov. Avgustu Brezavščku, učitelju v pokoju, diplomo za njegovo vestno delo v prid čebelarstva. Po končanem razpravljanju je tov. inž. Jože Rihar predaval o preprosti vzreji matic ter o pridobivanju mlečka in njegovi uporabi. Nato je sledil film »Čebelarjevo leto«, ki je vzbujal veliko pozornost med gledalci. Čebelarski odsek se v imenu vseh čebelarjev iskreno zahvaljuje tov. Riharju za njegovo zanimivo predavanje in za tolmačenje filma ter želi, da bi jih še večkrat obiskal. Še o marsičem smo govorili ■ na tem sestanku, a to zanima predvsem doanače čebelarje. Naposled smo se še slikali. Sliko pošiljamo uredništvu Slovenskega čebelarja s prošnjo, da jo objavi hkrati z našim poročilom. IZ RADOVLJICE Čebelarsko društvo Radovljica je priredilo 7. februarja 1959 družabni večer v počastitev starejših in najzaslužnejših članov. Zbrali smo se pri »Lectarju«. Tu 4se danes ne ukvarjajo več z izdelovanjem lecta, ipuč pa strežejo gostom z jedačo in pijačo-. Gostišče slovi po svoji dobri postrežbi. Najprej smo si ogledali čebelarski muzej, ki je nameščen v dveh obsežnih sobah bivše graščine blizu Linhartove rojstne hiše. Vsi smo bili kar precej iz-nenadeni zaradi obilice lepo urejenih starinskih predmetov, ki jih je strokovnjaško konzervirali znani strokovnjaki za te stvari, prof. Rakovec. V oficialnem delu tega večera je .predsednik Franc Resman z jedrnatimi besedami prikazal razvoj našega čebelarstva na Gorenjskem, razvoj čebelarskega muzeja in čebelarske uspehe naših slavljencev. Lepe diplome, delo čebelarja in mojstra umetne obrti D. Višnarja, so prejeli tovariši: Vovk, Šetinc in Topna, več zaslužnih čebelarjev pa »priznanja«. Najlepšo plaketo je društvo poklonilo (predsedniku, čigar delo za napredek čebelarstva in čebelarskega muzeja je orisal tovariš Pohar. Sledila je pogostitev in zabavni del. Pri tein je bila izrečena marsikatera vesela. Zato smeha in dobrega razpoloženja ni manjkalo. Ena izmed mnogih: Pravijo, da traja medena doba po poroki 6 tednov. V čebelarskem zakonu pa so medeni vsi tedni. Nič mi čudnega, da se mlada dekleta tako ogrevajo za čebelarje ... Valko IZ ILIRSKE BISTRICE Prvič se oglašam v našem glasilu, čeprav sem že star čebelar. Morda se bo kdo temu čudil, toda zdi se mi potrebno, dji (»pišem nekoliko čebelarske razmere v okolici Ilirske Bistrice. Lansko pomlad nam je delala precej preglavic nosemavost- Imeli smo jo prav blizu. Zaradi te bolezni so bili prizadeti predvsem večji čebelarji. Samo eden izmed njih je bil manjši čebelar, a ta je izgubil polovico družin. Kakor hitro je bila bolezen ugotovljena, smo šli takoj v okužene čebelnjake in se posvetovali, kaj bi bilo treba ukreniti, da omejimo njeno širjenje. Šibke, življenja nezmožne družine smo zažvep-lali, druge pa smo začeli zdraviti z no-semakom. Ravno manjši čebelar, ki je bil najbolj prizadet, ni imel čebel zavarovanih pri DOZ-u. Na priporočilo veterinarske inšpekcije pa mu je škodo poravnala občina. Največ družin je izgubil Joško Renko. Pri zatiranju bolezni zasluži naš veterinar vse priznanje. Kljub temu da je bil preobložen z drugim delom, se je vneto zanimal za čebele in nudil čebelarjem izdatno pomoč. Osebno je šel v Ljubljano po nosemak, ga pripeljal s seboj in ga razdelil zlasti med manjše čebelarje. Ker pa ga je zmanjkalo, ga je Joško Renko, ki je velik čebelarski strokovnjak, naročil iz Nemčije. Zdravilo so mu poslali kar z avionom.-Ko ga je dobil, ga je posodil tudi drugim čebelarjem ter jim tako pomagal iz zadrege. Zdravljenje z nosemakom sprva ni bilo povoljno. Družine so kljub pokladanju zdravilne tekočine še naprej hirale. Šele potem, ko je nastopilo toplejše vreme, so se začele |x>pravljati in razvijati. Pred nekaj dnevi sem vprašal prizadete čebelarje, kakšne so sedaj njihove družine. Povedali so mi, da so družine dobro prezimile in da so spomladi živahno izletavale. Kljub temu so se odločili, da jih bodo spomladi zopet zdravili z nosemakom. To bodo storili celo nekateri taki čebelarji, ki niso imeli lani nosema vili čebel. 26. februarja smo poslali veterinarsko-bakteriološkemu zavodu v Ljubljano več vzorcev čebel v preiskavo. Sedaj čakamo na izvid, čakamo pa tudi na nosemak. Upamo, da ga bo Zveza kmalu dobila. Ko nam ga bo poslala, bomo z našo zdravstveno akcijo nadaljevali. POROČILO ZA APRIL V začetku aprila je bilo dokaj lepo vreme. Dne 7. aprila je prečkala Slovenijo hladna fronta, ki je povzročila močne nevihte (Breg—Tržič, Žerovnica—Postojna, Cezanjevci). Ponekod je snežilo (Dražgoše, Rogatec, Selnica na Pohorju). V prvi polovici 2. mesečne tretjine se je vreme zboljšalo, kmalu nato pa so nastopili deževni dnevi in ohladitve, ki so bile posebno močne po 20. aprilu. Skoraj po vsej Sloveniji je bila slana. V aprilu je več opazovalcev zaznamovalo dvig tehtnice (Cezaujevci, Bučkovci, Pušča—Bistra), in sicer predvsem v 1. dekadi, nekaj pa tudi v naslednji. Čebele so brale na oljni repici in na sadnem drevju. V zadnji mesečni tretjini so'zaradi neugodnega vremena malo dobile v naravi. Družine so se dobro razvile, zaloga je hitro skopnela in marsikdo jih je krmil. V 1. in 2. dekadi so cveteli črni trn, repica, borovnica, regrat, češnje in slive; v drugi in tretji pa jablana, hruška in divji kostanj. Slana je ponekod poškodovala sadno drevje. Škodovala je tudi inkarnatki (Prosenjakovci), posebno pa robiniji. Ta je ponekod sploh pozebla (Lovrenc na Dravskem polju, Cezanjevci, Prosenjakovci, Lendava). Donos al! poraba v Skupno Srednja Dnevi I. II. III. pridobil me- 0 Sončni Kraj opazovalnice ali sečna lt "S .S o sij porabil toplina S v “T v urah mesečni tretjini dkg dkt •C 3 v ■o "o M Breg—Tržič — 40 + 80 + 40 + 9,8 24 9 171 Dražgoše—Sk. Loka — 90 —390 —480 + 6,3 20 15 1 152 Žerovnica—Postojna — 80 — 85 — 60 —225 — 24 8 190 Krka—Stična .... — — — — — — — — Novo mesto .... Sv-Lovrenc na Pohorju — 85 — 75 —105 —265 + 10,8 24 8 131 Sv. Lovrenc na Drav.p. — 20 + 40 — 75 — 55 + 9.8 29 9 — 181 Dobova—Krško • • • — — — — — — — — Rogatec + Klešče za sate.....................................1.190 Osmukač za cvetni prah.............................. 500 Sestavni deli za Langstroth-Roothov panj Podnica............................................. 750 Plodišče............................................ 950 Medišče ........................................... 800 Vmesni pokrov....................................... 300 Streha, pokrita s pločevino......................... 950 Okvir................................................ »2 Vse navedene cene so neobvezne, franko nakladalna postaja. Pakiranje in poštnino zaračunamo po dejanskih stroških. Čist čebelji vosek odkupujemo po din 1000 za kg, fco. Ljubljana. Predelava vosku v satnice stane din 120 od vsakega kilograma izdelanih satnic. Kmetijske zadruge, čebelarska društva, čebelarske družine in čebelarji, pohitite z naročili! Zahtevajte prospekte! Za katalog s cenikom pošljite din 40 v znamkah! » PRODAM tri prazne AŽ-panje na 9 satov, en fiolovičar, dva kranjiča in nekaj čebe-arskega orodja — Zupančič Marija, Ljubljana-Moste, Ribniška 18. PRODAM več naseljenih AZ-panjev in nekaj drugih čebelarskih potrebščin, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru — Helena Oberwalder, Domžale.