Naročnina
Dnevna Itdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedellskn izdala celoletno vJugoslaviji ao Din, za Inozemstvo 100 D
SEOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pellf-vrsla mali oglasi po 1-30 ln 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v urednMkem delu vrstica po 10 Dir o Pri večjem g naročilu popust
Izide ob 4 zluiraj
razen pondelJKo In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici St. 9IIII Kokoplsl se ne vračata, nefranhlrana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon Stev. SO, upravniitva Stev. 329
Političen list xa slovenski narodi
Uprava fe v Kopitarjevi al. št. O - čekovni račun: Cfnblfana Stev. lO.SSO ln IOJ4J xa lnserate. Sara/evošt.7363. Zaareb St. 39.Olt, Vraga ln Dona/ St. 24.797
Vedno hujši teror v Srbiji.
Belgrad, 12. avg. (Izv.) Poslednje dni razvijajo radičevci precej živahno agitacijo in napovedujejo po 15. septembru važne dogodke. Posebno se vrše velike priprave za sejo poslanskega kluba HSS, ki bo 18. t. m. v Zagrebu, kjer bodo razpravljali o nadaljni taktiki. Radičevci nameravajo poslati v Srbijo nekaj svojih poslancev, da bodo kontrolirali, kako se izvajajo v Srbiji občinske volitve. Glavno težišče vsega zanimanja HSS pa je borba Radiča proti Nikiču. Proti Nikiču pa dajejo radičevci vsak dan kako ostro izjavo, iz česar se jasno vidi, da ga hočejo popolnoma onemogočiti. Vendar se na to Radičevo akcijo ne gleda s posebnim zanimanjem, kakor bi se sicer, ako bi se vsa pozornost v tukajšnji politični javnosti ne sukala okoli predstr.;ečih občinskih volitev v Srbiji. Radikali še vedno izvajajo najhujši teror, demokrati pa ne odstopajo od svoje agitacije. Demokratski idub je danes izdal ponovno daljše obvestilo o terorju, iz katerega se vidi, da so v službi terorja vse upravne oblasti, politične, finančne in šumarske.
V negotinskem, kavadolskem ter gjevgje-lijskem okrožju so policijske oblasti aretirale vse nositelje demokratskih list pri občinskih volitvah. Trije policijski uradniki v družbi žandarmerijskega častnika ter petnajstorice žandarjev hodijo od vasi do vasi, pretijo demokratskim nositeljem list, jih pretepajo ter zapirajo. Demokratski glavni odbor, ki je navedeno poročilo izdal, pravi, da noče z objavljanjem tega poročila protestirati, ampak javnost samo obvestiti o tem terorju, ki se vrši.
Glavno zanimanje pa se posveča razmeram v Belgradu. Bobič razvija živahno agitacijo med svojimi pristaši ter izdaja svoj list, v katerem odkriva strašne stvari o nasiljih tako zvsnih Maksimovičevih »policajskih« radikalov. V tukajšnjih krogih se misli, da se bo Bobiču posrečilo pridobiti toliko volivcev zase, da bo s tem onemogočena zmaga »poli-cajških« radikalov. Maksimoviča podpirajo predvsem volivci, ki so uslužbeni pri železnici ter tako zvani »Lumpenproletariat«, ki voli vedno onega, ki ima v rokah oblast in moč.
spor z
Belgrad, 12. avgusta. (Izv.) Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo danes zvečer uradno bvestilo o vsebini kolektivne note, ki je bila včeraj izročena bolgarskemu zunanjemu ministru g. Burovu. Sama vsebina note je najboljši dokaz, da je bila od nekaterih strani cela zadeva preveč napihnjena in je pisanje nekaterih listov, ki so grmeli in pozivali vlado, da naj prične z vojno, gotovo več škodovala naši stvari, kakor pa koristila. Zanimivo, pa je dejstvo, da ,fe poleg kolektivne note izročena bolgarskemu zunanjemu ministru še posebna naša nota. kar izvemo iz uradnega ob\*estila zunanjega ministrstva. Malomarnost zunanjega ministrstva je brezdvomno to, da ni povedala tega že v včerajšnjem svojem uradnem obvestilu. Tako je naša posebna separatna akcija še bolj padla v oči in je nesoglasje s sosednjimi državami na ta način še bolj očito. Opravičilo zunanjega ministrstva, da takih in sličnih povodov za nastop v Romuniji in Grčiji ni bilo, ne drži. In s tem se tudi ne zakriva poraz g. Ninčiča. Kakor je razvidno iz vsebine note, je kolektiven nastop naše države, Romunije in Grčije bolj formalnega značaja. Našega slučaja pa niti prisrčna zaveznica Romunija ni hotela braniti. To so res lepi uspehi iskrene in prijateljske politike!
Uradno obvestilo samo pa se glasi: »Kolektivna nota, ki je bila včeraj iz-ročena bolgarski vladi od strani našega poslanika ter poslanikov Grčije in Romunije bolgarski vladi v Sobiji, vsebuje sledeče tri zahteve. .1. Da bolgarska vlada pozove svoje obmejne oblasti, da vrše svojo dolžnost, kakor to zahtevajo ne samo dobri sosednji od-nošaji, ampak tudi pisani sporazumi, sprejeti v cilju preganjanja komitskih band. 2. Da bolgarska vlada, dobro poznavajoč, kje se nahaja vir zlu, in kroge, ki izvršujejo take zločine, podvzame najostrejše mere, da se njihova aktivnost onemogoči. 3. Pričakuje, da bolgarska vlada s hitro izpolnitvijo teh zahtev doprinese dokaz, da želi vzdržati dobre od-nošaje s sosednjimi državami.
Tem zahtevam je dodana še motivacija, ki so jo izdelali poslaniki države SHS, Romunije in Grčije v Sofiji.
Poleg tega je izročena posebna naša no-ia, v kateri se zahteva od bolgarske vlade ekstradicija onih naših podanikov, ki so zbežali v Bolgarijo, od tam pa kot komiti ali pa kot bolgarski orožniki prihajajo na naš teritorij ter izvršujejo zločine.
Ta dopolnilna nota je bila izročena samo z naše strani, kar napram Romuniji in Grčiji sličnih slučajev ni bilo.«
Pred konferenco fugoslo^. epiškopata v
Zagreb, 12. avg. (Izv.) Na jesen se bo vršila konferenca jugoslovanskega episkopata.v Zagrebu, kjer se bodo pretresala vsa cerkve-nopolitična vprašanja naše države. Vprašanja, ki se bodo obravnavala ob tej priliki,, so: 1. rešitev agrarnega vprašanja v Dalmaciji; 2. vprašanja, ki so se pojavila v poslednjem času v razmerju med Cerkvijo in državo; 3. preganjanje grških katolikov v Bosni. Ravno za to
zadnje vprašanje se pripravlja obširno gradivo. V belgrajskih političnih krogih vlada za to konferenco veliko zanimanje, posebno radi tega, ker so omenjena tri vprašanja posebno aktualna. Ta konferenca pa ne bo samo velike važnosti za razmerje med Cerkvijo in državo pri nas, ampak tudi' za poglobitev notranjega verskega življenja.
Poslanec BedianK za nase poplavljence.
MINISTER PUCELJ ODGOVORIL, DA BO TEŽKO ŠLO
Belgrad, 12. avg. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad narodni poslanec Andrej B e d j a -nič, ki je pri ministru za poljedelstvo interveniral za vse one, ki so bili po veliki katastrofi v Ormožu oškodovani. Minister Pucelj je odgovoril, da bo težko Šlo s podporo, češ, da je treba kredite razdeliti najprej v Vojvo-
dini ter v Srbiji. Nato se je narodni poslanec Bedjanič oglasil v ministrstvu za notranje zadeve z intervencijo za podporo, v finančnem ministrstvu pa za odpis davkov. Glede odpisa davkov se bo finančno ministrstvo sporazumelo z ljubljansko delegacijo ministrstva financ.
OŽJA OPOZICIJA IN INTERPA RLAMEN-
TARNA KONFERENCA V ŽENEVI. .
Belgrad, ;i2. avgusta. (Izv.) Gosp. Ljuba Davidovič je dobil od predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča obvestilo, da gredo na interparlamentarno konferenco, ki se vrši začetkom septembra v Ženevi, 4 Člani vladne večine in 3 člani opozicije. Predsednik narodne skupščine prosi obenem Lj. Davido-viča, da mu naznani imena kandidatov opozicije. Ljuba Davidovič je izjavil, da bo lahko dal odgovor samo v imenu ožjega bloka opozicije, in smatra, da mora v delegacijo po en član demokratskega, Jugoslovanskega kluba ter poslanskega kluba JMO. Od opozicije prihajajo vpošlev dr. Voja Marinkovič od demokratskega, dr. K u lovec od Jugoslovanskega ter Sa 1 ] i h - B a 1 i i č od muslinian-fikeca kluba,.	.
Pogajanja za konkordat.
Zagreb 12. avgusta. (Izv.) Vprašanje obnove pogajanj med našo državo in Vatikanom je dalo povod, da je odpotoval v Rim papeški nuncij v Belgradu monsiguor Her-menegild Pellegrinetti. V ministrstvu za zunanje zadeve so vse priprave za pogajanja že dovršene. Ni pa še odločeno, kdo bo zastopal našo državo. Najbrž bo mesto dr. Smodlake nastopil dr. Simič.
UPOKOJITVE GLEDALIŠKIH IGRALCEV.
Belgrad, 12. avgusta. (Izv.) Današnje »Službene Novine« prinašajo ukaz o upokojitvi gledališkega osobja. Od članov ljubljanskega gledališkega osobja so upokojeni gosp. Danilo-Cerar, gospa R o g o z o v a ter gospa, ŠesUJVinJrova.^ -
Romunski tisk o bolgarskih vpadih.
Bukarešta, 12. avgusta. (Izv.) Vladno glasilo »Indepandence Roumaine« piše, da ima točne informacije, na podlagi katerih se je vršila 20. julija v Sofiji v poslopju vojaške akademije konferenca pod vodstvom polkovnika Marka Andrejeva, katere so se udeležili tudi: polkovnik Walcev, predsednik bolgarske vojaške lige, Jiccev iu Saligarov, vodji iredentističnih organizacij v Dobrudži, odposlanci obmejnih mesi Varne, Ruščuka i. dr. Na tej konferenci je šef macedonskega komiteja general Protogerov predložil natančen načrt o vpadih v Dobrudžo. Komitaši so bili
nekaj dni po tej konferenci opremljeni s strojnimi puškami in so prejeli od vojaškega depota samokrese. Komitaši so se vadili v vojaških vajah v vojašnici 8. peš. polka v Sofiji Bolgarska vlada je dala akciji 10 milijonov levov na razpolago, od katerega zneska je ma-oedonski komite že prejel 5 milijonov. Po tem načrtu naj bi komitaši napadli najprej Romunijo, nato pa Jugoslavijo. List končuje: »Te točne informacije ne potrebujejo nikakih ko-mentarjev in upamo, da se bodo sedaj odprle oči tudi itstim, ki so do sedaj verovali uradnim poročilom iz Sofije.«
Pred zasedanjem v Ženevi.
Pari«, 12. avgusta. (Izv.) Briand, ki stopa zopet v ospredje političnega življenja, se pripravlja mrzlično na zasedanje v Ženevi. 0 vstopu Nemčije v društvo narodov je konfe-riral s španskim poslanikom v Parizu Quino-nes de Leonom, kakor tudi z Vanderveldom in poslanikom Hoeschom. Nemčija zahteva znižanje čet v zasedenem ozemlju na 20.000 in druge olajšave kot predpogoj vstopa v društvo narodov. »Intransigent« piše k tej zahtevi: »Koncesija, kot jo zahteva Nemčija, se more le tedaj sprejeti, če nemški tisk preneha
s hujskanjem in prenehajo nemške nacionalistične organizacije s svojo propagando v Porenju.«
Ženeva, 12. avgusta. (Izv.) K jesenskemu zasedanju društva narodov bo dospelo iz južne Amerike najbrže ravno toliko delegatov kot septembra [1925 ali marca 1926, ko je bilo zastopano 12 južno ameriških držav. Več držav je svoje delegate že imenovalo. Kakor se doznava, bo zastopana sedaj tudi Bolivia. Brazilija in Costarica sta javili svoj izstop.
Draginja v Franciji.
Pariš, 12. avgusta. (Izv.) Vlada je napovedala boj draginji. Po vsej Franciji je namreč draginjski val zajel široke meje. Pariški policijski prefekt je sklical zastopnike trgovine, da se začne uspešna akcija zoper nadaljnje zvišanje cen življenjskih potrebščin. Prefekt je povdarjal predvsem dejstvo, da se cene niso znižale vkljub dvigu franiva. Zato je zastopnike pozval, da mu pomagajo v boju zoper oderuhe. Izdal bo naredbo, po kateri bodo morale vse trgovine imeti v izložbah sezname cen. Izvolil se je odbor osmih članov s prefektom na čelu. Ta odbor ima nalogo, da preštudira vsa sredstva, ki bodo v stanu uravnati cene. — Železnice so sklenile zvišati železniške tarife in sicer v osebnem prometu za 30%, v blagovnem
J pa 24—28%. Nove tarife bodo stopile v veljavo 16. t. m. Ministrski predsednik Poincare je odklonil debato o davku na tujce, ker bi tak davek nasprotoval mednarodnim pogodbam.
Parlament je šel na počitnice. Po izjavi ministrskega predsednika se bo sestal najkasneje v dveh mesecih. Do 15. oktobra mora biti izglasovan proračun in parlament mora kmalu rešiti vprašanje washingtonske pogodbe. Smatra se, da ni izključeno, da se bo moral parlament sestati kmalu, ker se ne izključujejo nepredvidene nujnosti.
Pariz, 12. avg. (Izv.) Komunisti in socialisti v Nancyju so priredili demonstracije proti draginji. Posredovati je morala policija.
Državni proražun za 1926-27.
Belgrad, 12. avg. (Izv.) Današnje >Novo-sti« priobčujejo sledečo izjavo nekega člana vladne večine o delu, ki se vrši na proračunu: »Vlada je najbolj zaposlena z delom o redukciji izdatkov v proračunu za leto 1926-27. V težkem položaju, v katerem se nahaja naša država po težkih nesrečah, ki so jo zadele v poslednjem času, vidimo, da proračunske številke dohodkov spadajo v kraljestvo fantazije. Dohodki v novem proračunu so izdatno zmanjšani. Zato delujejo vsi člani vlade na tem, da reducirajo vse proračunske izdatke za 10 odstotkov. Posebno pa je to štedenje potrebno radi inozemstva. Nam je potrebno na vsak način, da končamo proračunsko leto s čim največjim suficitom, da lahko dobimo potem v inozemstvu posojilo. Sicer sedanji finančni minister dr. Peric ne bo napravil velikih stvari, ali vsaj toliko lahko, da se pride do čim večjih proračunskih prihrankov. Preti pa še ena velika nevarnost. Poplave n&mreč niso povročile tako katastrofalne škode, ker predstavlja poplavljena zemlja razmeroma majhen procent celotnega zemljišča. Veliko večja nevarnost bi bila, če bi še dalj Časa padal dež. V tem času bi namreč deževje lahko občutno škodovalo koruzi in krompirju, ki sta najvažnejša prehra-nitbena predmeta za naše prebivalstvo.«
ARETIRANI ORJUNAŠI.
Split, 12. avgusta. (Izv.) V zvezi s stavko delavstva v cementni tovarni v Kaštel Sučur-cu so bili aretirani na zahtevo državnega pravdnika načelnik Orjune Valentin Žit ter še dva orjunaša. Odvedeni so bili v zapore okrožnega sodišča v Splitu.
NEMŠKI UČENJAKI V JUGOSLAVIJI.
Zagreb, 12. avgusta. (Izv.) Koncem meseca pride v Zagreb 30 nemških vseučiliških profesorjev in učenjakov, kjer ostanejo nekaj časa, nalo pa bodo v turneji si ogledali najvažnejša mesta naše države.
PREPOVEDANA MANIFESTACIJA ZA GENERALA GAJD0. ?a, 12. avgusta. (Izv.) Za danes skli-anifestacijo češkoslovaške narodno-tske stranke s programom: general
i jo policija prepovedala, j.
Kriza v Mehiki.
New York, 12. avgusta. (Izv.) »Associated Press« javlja iz Mehike: Mehikanski minister za finance je imenoval posebno komisijo strokovnjakov iz zastopnikov bank in denarnih zavodov, ki naj prouči gospodarski položaj in padanje meničnih kurzov.
Newyork, 12. avg. (Izv.) Mehikanski škofje so objavili izjavo na ameriško prebivalstvo, v kateri podajajo podrobnosti o odredbah proti katoliški cerkvi. Odredbe onemogočajo vsako gibanje katoličanov v Mehiki, dočim morejo protestantski duhovniki svobodno izvrševati svojo službo. To dokazuje, da je Calles zavzel izjemno stališče samo proti katoliški cerkvi.
Mehiko, 12. avg. (Izv.) Mestni župan v Mehiko je odredil, da naj zanaprej straže prt cerkvah obstojajo iz 5 katoličanov in 5 mož. ki jih imenuje občina. Dosedaj je te straže določevala občina. To je prvo priznanje me-hikanskim katoličanom.
Vtis Ciemenceaujevega pisma v AmenkL
Pari®, 12. avgusta. (Izv.) Dopisnik Pelit Parisien« javlja iz New Yorka: Pismo Cie-menceaua je v Ameriki napravilo globi* vtis kot se je prvoino trdilo. Predsednik Coolidge se je odločil, da bo odgovoril. Dospel je v Wa-shington« in prejema številna mnenja Ameri-kancev k temu pismu. Mesto njega pa bo o«-govoril Kol log ali pa Mellon. Chicago Tribune« pa nasprotno doznava iz Nevv *Yorkn, da je to pismo napravilo v Ameriki slab vtis. zlasti pasus, ko primerja vvashinglonsko pogodbo z mirom v Brestu Litovskem.
ONetnlca weimarske ustave.
Berlin, 12. avgusta. (Izv.) Letošnja proslava obletnice vveimarske ustave je imela izrazito uradni značaj. Proslave se je udeležil tudi predsednik Hindenburg z državno in prusko vlado. Slavnostni govor je imel minister Killz, ki je poudarjal visoko etično vsebino vveimarske ustave, ki je zmaga volje nemške-ga naroda do samoobrambe. Nemčija in republika in vsi, ki dobro mislijo in hočejo, naj sodelujejo pri delu za visoke cilje weimar-ske ustave. Kancler dr. Marx je govoril o pomenu ustave in vzklikal nemški republiki. ilin<tQnbur£a je množica burno pozdravljala.
»Kultura".
V času, ko takozvana samostojna demokratska stranka kot politična tvorba rapidno propada in se je otresajo za uradništvom in učiteljstvom tudi pridobitni krogi, se >Jutro< v svojem včerajšnjem uvodniku tolaži s tem, da >ni v zadnjih letih • med Slovenci in za Slovence storil nihče toliko kulturnega dela kot SDS-arji!« Ce je res, kakor pravi nemški pregovor, da »samohvala smrdi«, potem je to res še prav posebno v tem slučaju!
Z začudenjem se je moral vsak slovenski čitatelj vprašati, v čem neki obstoja kulturno delo SDS za Slovenijo. Mar v tem, da je ta stranka uvedla v naše javno življenje metode, ki so zanikanje vsake kulture, ki so v temeljnem nasprotju z vsako moralo in morejo slovenski narod le pred celim svetom globoko diskrediti rati, če bi ga svet sodil po tej »kulturi«? I Mar je to kultura, če SDS-arski tisk vsakega, kdor ni za življenje in smrt zapisan tej stranki, kleveče, blati in ga devlje v nič, naj je še toliko storil za umski, moralni in gospodarski napredek slovenskega naroda? Mar je to kulturno delo, če SDS-arski tisk dam za dnevom napada, sumniči in skuša uničiti kulturne zavode, naprave in prizadeva- | nja, če niso žigosana z žigom tajništva SDS, j pa naj so še toliko storila in store za prosvet- j ljenje in napredek našega naroda? Koliko je J ie izlil ta tisk psovk, zaničevanja in grdenja na slovenska nabožna društva, na krščanska izobraževalna društva, na orlovstvo, ki se trudijo za versko, narodno in srčno kulturo najširših plasti slovenskega naroda! Mar je to kultura, če so glasila SDS celo vrsto naših najodličnejših kulturnih delavcev, ker so se izrekli za kulturno delo na podlagi slovenstva, smešila in jih proglašala za nekakšne manjvredne ljudi? Mar je to delo za kulturo, če se omalovažuje slovenska univerza, ker je, kakor je tožil nek odlični voditelj SDS, varala nade te stranice, da bi vzgojila štab pristnih in pravih SDS-arjev? Mogoče pa je kultura to, da je SDS-arski tisk ljuto napadal in skušal preprečiti ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti, ker se to ni zgodilo pod patronanco gospodov iz ljubljanske kazine? Mogoče je kulturno delo, če se v SDS-arskem tisku naš lepi in čisti slovenski jezik mrcvari in izkvarja in če se sploh zani-kuje slovenstvo kot samosvoja kulturna sila in če ta tisk propagira izbrisan je in potopitev slovenstva v neki jugoslavenščini? Če se skuša dosledno slovenski jezik kot nositelj naše kulture izriniti iz šole, iz uradov, iz javnega življenja sploh?
Enako je »kulturno« delo SDS-arjev (da rabimo izraz »Jutra« samega) na vseh drugih področjih. Kdor hoče uničiti verski in moralni temelj, na katerem kulturna moč slovenskega naroda sloni, ta ne opravlja kulturnega dela, ampak kulturo samo ruši. Ta vceplja ljudem sovraštvo, fanatizem, jih demoralizu-je, razdira vse sveto in lepo, ter pušča v srcih samo razvaline in jih zavaja v materijalizem, jih oropa vsakega trdnega moralnega pravca. Toliko, kar se tiče tega Kar pa zadeva politično in socialno kulturo našega naroda, zagovarja in razširja SDS-arski tisk najizrazitejšo reakcijo, devlje v nič demokracijo, zagovarja sedanji zastareli družabni red in ploska nasilju ter zatiranju ljudskih pravic. Prav v vsa področja, v vsa stanovska združenja, povsod uvaja SDS-arstvo najzagrizenejše stranka rstvo, ovira vsak poizkus osvoboditve od zgolj strankarskih pogledov, vsako kulturno skupnost slovenskega naroda, samo razdira, ločuje in fanatizira.
To je v velikih obrisih pristna in verna elika SDS-arskega »kulturnega dela«. In ker so vsi stanovi našega naroda kakovost tega nekulturnega dela do dobra spoznali, se od njega odvračajo. In prav je tako! To je začetek splošnega, resničnega kulturnega povzdi-ga slovenskega naroda!
ZAKIjJUČITEV PRAVNIŠKEGA KONGRESA NA DUNAJU.
Dunaj, 12. avgusta. (Izv.) Pri zaključitvi kongresa pravnikov je vlado zastopal pod-kancler Haber. Predsednik Phillimore je slavil zveznega predsednika Hainischa. Za njim so govorili Anglež Whitman, Šved Bagge in bivši ogrski pravosodni minister dr. Nagy. Dr. Mit-telstein se je zahvalil za gostoljubnost Dunaju. Prof. dr. Walker se zahvalil predsednikom znanstvenih sekcij in povdarjal velik pomen tega kongresa, zlasti z stališča pacifizma ter naglašal pomen okolnosti, da je zunanji svet spoznal povojno usodo nemškega naroda. Udeleženci kongresa so se nato odpeljali v Budimpešto.
OGRSKO-ČEŠKA TRGOVSKA POGAJANJA.
Budimpešta, 12. avgusta. (Izv.) Včeraj
so se vršila pri trgovinskem ministru dr. Bal-ku posvetovanja, katerih se je udeležil poleg strokovnjakov tudi državni tajnik Wimmers-berg. Predmet posvetovanj so bila trgovska pogajanja s Prago. Iz Prage je dospel sem vodja ogrske trgovske delegacije dr. Nickl, ki je po posvetovanju zgodaj v jutro z aeropla-nom odšel nazaj v Prago. Posvetovanja so v zvezi s spornimi točkami pogodbe in z dej-etvoiii, ua bi se radi iega podaljšal provizorij med obema državama vsaj za 3 mesece po želji Ogrske, po želji Prage ca za 5.
Glas pridobitnih krosov Slovenije.
Na zadnjem zborovanju slovenskih pridobitnih krogov je nekdo izmed zborovalcev opozarjal tovariše, naj posvetijo vso skrb temu, da se od strani demokratske stranke in njenega glasila ne bodo volivci v trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico begali in naj računajo z dejstvom, da je od te strani pričakovati vse: da'bodo lagali, da bodo falzifici-rali, intrigirali, grozili, pritiskali na svoje so-mišnjenike v državnih uradih, objavljali napačne podpise itd. In dobro je bilo, da je ta opomin izšel ravno iz vrst slovenskega gospodarstva, iz tabora, ki je politično drugače orientiran kot mi in to ravno v dneh, ko ta stranka v zadnjih krčih in zvijanjih poskuša — nedvomno zadnjič — samo njej lastne metode javnega življenja. Znak, da bomo v kratkem imeli enega političnega mrtveca več, da je. laž splošno razgaljena in se vsaj s te strani bližamo h konsolidaciji vsaj domačih slovenskih razmer.
K otvoritvi . volivnega boja v slovenski gospodarski parlament je »Jutro« polnilo kolone, da je stranka SDS na teh volitvan des-interesirana, da bo posegala le v toliko v ta bolivni boj, v kolikor bo to zahtevalo stanov-stvo in strokovne organizacije. Ves svet je sicer takoj vedel, da je to navadna laž in zadnje gospodarsko zborovanje je z dokazi to laž pred vso našo javnostjo postavilo na pranger. SDS jc na volitvah v zbornico desinteresirana, piše »Jutro«, a dejansko se je razkrilo, da je ta stranka z zlorabo stanovskih organizacij diktirala obrtnikom svoje kandidate že me« seca aprila in maja; da je razposlala po deželi ducate svojih tajnikov, ki naj bi zbirali strankarske podpise pod pretvezo nadstrankar-stva; da se je s predstavniki zbornice in drugih strank pogajal za volitve oficielno v imenu SDS njen član načelstva g. Petovar; da je doseženi sporazum SDS prelomila in je dr. Kramer v imenu SDS vodil nadaljna pogajanja, diktiral, da se pogajanj udeležujeta le SDS in SLS, zahteval, da se da SDS veČina v zbornici; da je SDS v svojem strankarskem diktatorstvu preprečila skupen nastop voliv-stva v našo zbornico!
Kljub temu pa »Jutro« pogumno laže naprej. Ne-SDSarski listi so prinesli proglas trgovcem, obrtnikom in industrijcem v Sloveniji, sprejet na zborovanju prejšnjega dne. podpisan od 61 nositeljev našega gospodarstva, pristašev vseh strank razen SDS, odličnih industrijcev, trgovcev in obrtnikov, predsednikov zvez in gremijev ter odločilnih gospodarskih faktorjev. A istodnevno »Jutro« piše, »da se je vabilom na zborovanje odzvalo vsega skupaj le. kakih 25 oseb, po veliki večini pristašev klerikalne stranke, da od uglednih trgovcev in obrtnikov iz Ljubljane in z dežele ni bilo skoraj nobenega!« In dasi je bilo na zborovanju navdušeno razpoloženje, dasi so zborovalci vse govore sprejeli z odo^ bravanjem, dasi so sprejeli in podpisali proglas, določili natančno način agitacije, se precizno sporazumeli glede kandidatov, trdi istodnevno »Jutro«, »da je na sestanku vladalo preccj mučno razpoloženje in da do sklepov ni prišlo!« In dasi ni bilo niti besede o »klerikalnih« zahtevah, kvasi »Jutro«, »da so se najnaivnejši teh klerikalnih zahtev ustrašili«. In dasi so vsi udeleženci s podpisom, glasovanjem in govori odobrili soglasno skupni nastop in proglas, si izmišlja »Jutro«, »da mu je eden izmed udeleženceev izjavil, da hočejo klerikalci nas obrtnike porabiti za kanonen-futter, da se nam studijo hinavski in brezvestni napadi klerikalnega časopisja na SDS, da so klerikalci največji podporniki centralizma, naj razpuste Gospodarsko zvezo, demontirajo obrtniške delavnice po zavodih in samostanih, razpuste konzume, v katerih se igrajo gg. župniki in kaplani trgovce in obrtnike, da ne gremo v boj proti stanovsko zavednim tovarišem,« — same laži, izkuhane pod krinko »eden izmed udeležencev« v generalnem štabu SDS!
Nam je vseeno pisanje glasila SDS »Jutra«. Z zadovoljstvom moramo namreč ugotoviti, da je tudi dosedanji njegov tabor med slovenskim trgovskim in industrijskim svetom opozoril druge tovariše na njegov značaj, ki je: ne smeš mi verjeti! Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da se je slovenski pridobitni svet za vedno oddaljil od SDS, zavrgel njen program, obsodil njene agitacijske metode, sam postavil lažnjivce na pranger, in se jc »Jutru« vsesplošno odrekla vsaka verodostojnost. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je izginilo med gospodarstvom Sloveniji sovražno SDSarsko stališče, da jc izdana parola o Sloveniji kot gospodarski enoti, ki zahteva nujen korelat' — upravno samostojnost. In vsakega Slovenca mora razveseliti dejstvo, da se jc ustanovila slovenska gospodarska fronta, z močno voljo, da hoče svoje zadeve sama, z lastno inicijativo urejevati. S tem je pa ipso facto že izrečena končna obsodba SDS!
POTRES NA ISLANDIJI.
Koponhagon, 12. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Reykjavika je v torek razsajal na Is- ' landu hud potres, ki je trajal 24 ur nepretr- ! goma. Prebivalstvo biva na prostem. Škoda je ! ogromna. Nemški in danski znanstveniki, ki I so dospeli semkaj, trdijo, da gre za tektouični ! potres.	1
„Za svobodo misli in veroizpovedi."
Za sovražnike vere kot faktorja y javnem življenju narodov je bild od nekdaj značilno, da so z vsemi sredstvi skušali prikriti svoj pravi namen in so, pobijajoč ustanove, brez katerih nobena vera obstati ne more, vedno zatrjevali, da veri nikakor niso nasprotni, marveč so le proti zlorabi vere v politične svrhe, proti nadvladi duhovščine. Vedo pač, da bi bitko vnaprej izgubili, ako bi odkrito povedali, da sovražijo vero in zlasti vsak njen javni pojav in da hočejo Boga vreči s.prestola in pomesti z njegovimi zakoni. V normalnih časih za tako politiko nobenega ljudstva ni mogoče dobiti, še manj pa celokupnega javnega mnenja civiliziranega sveta. Zato se tudi sedanja mehiška vlada v naj izdatnejši meri poslužuje laži in hinavščine, da bi preslepila široki svet in vtolažila domače ljudstvo. Tako izjavlja mehiški poslanik v Berlinu v svojih dopisih na časopisje: »Načelo naših zakonov, na katerem želimo vstrajati, je ravno absolutna svoboda misij in veroizpovedi.«
Pač čudna slika svobode: cerkev oropana vseh sredstev in ustanov za izvrševanje svojega versko-kulturnega in socijalnega poslanstva, brez pravice in možnosti za vzdrževanje zadostnega števila duhovnikov in drugih verskih delavcev, Ie-ti oropani vseh državljanskih pravic, oropani celo pravice, da hodijo v stanovski obleki in izpolnjujejo Svoje stanovske obljube in dolžnosti, kar je dovoljeno drugače vsakemu ciganu. To se pravi, cerkev vklenjena v verige in privezana ob sramotnem stebru, okolu nje pa orožniki in biriči z bajoneti in biči, ki pazijo na vsak njen gibljaj. Vsekakor — tudi jetniku je misel še svobodna, to pa le zato, ker takoimenovani svobodomisleci še niso iznašli sredstev, s katerimi bi se dala misel prijeti, vkleniti in ugonobiti.
Mehiški vladi se ne bo posrečilo, da bi s svojim zavijanjem in svojo hinavščino kogarkoli preslepila. Njene izjave pač z naslado razširjajo vsi očiti in prikriti svobodnjaški listi od slovenskega »Jutra« in »Edinosti« pa do zadnjega protestantovskega tednika na »Divjem Zapadli«; toda ti listi razen svojega najožjega kroga, ki je neznaten in brezpomemben dovolj, ne bodo nikogar prepričali. Dosegli bodo le to, da jih bo razsodna javnost le še bolj točno poznala in — cenila.
Sovjetski državni proračun za leto 1926.-1927.
Narodni komisar financ je določil državne dohodke in izdatke za prihodnje leto V skupnem znesku 4.586, 1 mil. rubljev (t. j. 2.293 mil. dolarjev) ali za 13.5 % več kakor lani. Dohodki od državnih davkov so napredovali manj (za 14%) kakor ostali posredni dohodki (20 %). Izmed davkov bodo vrgli 683 milijonov rubljev dohodninski in zemljiški davki, 1.200 mil. monopolni in akcizni davki ter 192 mil. carine. To pomeni napredek za 17% v prvi skupini, oziroma za 6 in 13 v ostalih. Carinske dohodke ovira neznosno tihotapljenje ob vzhodni meji in pred vsem na Črnem morju. Finančni komisarijat ceni vtihotapljenO blago predvsem vžigalice, svilo, obleko, saharin in slično za 100 milijonov rubljev. Zaplenjeno je bilo v letu 1925 le za 638 tisoč rubljev blaga, izdatki za stražo pa znašajo 5.720 tisoč. Država odločno ni kos tihotapcem.
Med ostalimi dohodki so na prvem mestu železniški in paroplovbeni v znesku 1.650 miL Njim sledijo dohodki od državnih zemljišč in podjetij s 507 mil., od industrije — 170 mil., od rudnikov — 42 mil. in pošte ter brzojava - 170 mil.
Izdatki Sovjetske Zveze so narastli od lani za 17% in znašajo 2.169,7 mil. Največji del med njimi znašajo izdatki prometnega komisarijata: 1.650 mil. (lam 1.129 mil.) Narasli so za 30% tudi izdatki za armado in vojno mornarico, katerih natančni znesek še ni gotov z obzirom na uzakonjeno podaljšanje službenega roka. 676 mil. zahteva podpiranje narodnega gospodarstva in 300 milijonov težka industrija. Drž. kontrola se je izrazila za zvišanje proračuna do 4.700 mil. s tem, da bodo povečani izdatki za pošto, promet, komunalne kredite in električno napeljavo.
Za samoupravo
Z ozirom na članek pod gornjim naslovom v 175. številki našega lista z dne 5. avgusta 1.1. smo prejeli sledeči popravak:
Ni res, da sem se jaz čudil, da je izšel ravno od delavsko razredne stranke predlog po poskusnih volitvah; res pa je, da o poskus- I nih volitvah na sestanku, ki ga je sklicala i SDSJ dne 4. t. m. sploh nisem govoril. Čudil pa sem se, da delavske stranke govore najprej o razdelitvi mandatov in ne o akciji za | obrambo ljubljanske občinske avtonomije. Ravno tako tudi ni res, da sem se strinjal v bistvu z g. dr. Slanovnikom; re6 pa je, da se ravno v bistvu nisem strinjal ž njim, vsled česar sem predlagal trajno akcijo za. obrambo obč. avtonomije ili odklanjal debato o skupnem nastopu pri volitvah. — Z odličnim spoštovanjem Ing. D. Gustinčič. — Ljubljana, U. av-uusta 1926.
• A Kongres UJU v Belgradu je končal » zmago znane deklaracije slovenskega učitelj-stva, ki se je otreslo jarma SDS in nastopilo za pretvoriteV društva v čisto stanovsko, politično'neodvisno organizacijo. Temu stališču se je na kongresu pridružila tudi večina srbskih in hrvatskih delegatov, in tako je torej SDS tudi v UJU svojo vlogo doigrala, kakor jo do-igraya povsod. Seveda je njen tisk o poteku kongresa UJU popolnoma napačno poročal, da bi tako prikril blamažo. Tako je poročalo »Jutro« o sijajni manifestaciji »državnega in narodnega edinstva« na kongresu. V resnici pa o tem sploh niti govora ni bilo. Kakšen vzrok pa naj bi tudi imelo učiteljstvo manifestirati na svojem kongresu pribičevičevsko državno in narodno edinstvo alias centralizem? Morda iz hvaležnosti za reducirane plače, ki so jih doživeli pod bankrotskim gospodarstvom centralizma, ki ga je vpeljala SDS? .
A Kdo je kriv poplav? Kakor znano, je g. minister Pucelj izjavil, da je povodnji v Vojvodini kriv »sam gospod Boge. Temu nasproti pa dokazuje spomenica hidrotehničnega urada v Somboru, da bi do teh poplav nikoli ne bilo prišlo, pa naj bi še tako deževalo, ako bi se bili izvršili projekti za vzdrževanje nasipov in regulacijo Donave, ki so bili svoj čas že odobreni od generalne direkcije vod; to se pravi, ako bi bila vlada dala za to potrebne kredite. Toda finančni minister Stojadinovič je v budžetu za to določene kredite enostavno spet črtal. Seveda bo g. minister Pucelj zdaj porekel, da je bilo to šparanje. Iz česar pa sledi, da je bilo krivo teh poplav le pogrešeno šparanje vlade in je zato tudi edino samo ona kriva teh poplav. Zato pa namerava, kakor poročajo belgrajski listi, poslanec g. Zarija Stankovič v skupščini staviti predlog, da se bivši finančni minister Stojadinovič posadi na zatožno klop.
A 0 terorju v Južni Srbiji, ki ga počenjajo radikali povodom občinskih volitev, objavlja Davidovičev klub med mnogimi tudi to-le brzojavko iz Prištine: »Moj tata Rako Popovič je v zaporu, a moj mali brat Momčilo umira. Mama joka in moli k Bogu. Jaz ne vem, kaj naj storim. Že je peti dan, da je sodišče razveljavilo odlok o zaporu, toda okrajni glavar noče očeta izpustiti, dokler ne minejo volitve. Evgenija Popovič.« — Spada tudi v »Jutrovoc rubriko: Naši kraji in ljudje.
A In končno! tako piše včerajšnje »Jutro« v svojem uvodniku, hvaleč in ponujajoč na debelo esdeesarsko »kulturno« robo: »Kdo se more med Slovenci meriti po vsebini in po številu naklade i »JutrOm«? Pod našim vplivom se je skušal celo reakcijonami »Sloveuee« modernizirati, dasi zaman, ker cela vesoljni SLS ne premore moči, ki bi mogle v iovfhsas stvu konkurirati z nami. A kako naj gleda trezna in uvidevna slovenska javnost na glasilo političnih avanturistov in zgagarjev, ki izhajajo morda v 1000 izvodih in živijo po večini samo od slabega prepisovanja drugih listov ter od prežvekovanja »Jutrovih vesti?« (Tu je mišljen neki drug slovenski dnevnik.) In končno! Je to taka otročja samohvala, da jo mora vsak resen človek pomilovati, in tako neumna domišljavost, da se ji bo ves svet na glas smejaL In končno! Je to taka čisto čifut-ska reklama, kakor je zgodovina slovenske žurnalistike ne pomni. In končno! Je to klasičen dokument kulturnega pojmovanja in sploh najsvetlejše zrcalo kulture »Jutra« in SDS. In končno — talca pisava je čisto navaden kulturni škandali
A Mali mož na prste stopi... »SDSarji smo v zadnjih letih med Slovenci in za Slovence storili toliko kulturnega dela kot nihče drugi in od nas ustanovljene in od nas vodene prosvetne organizacije so na kulturnem višku, na katerega mora toliko širokoustna SLS gledati od spodaj navzgor, vsi drugi pa so naravnost brezpomembne ničle,« se junaško baha včerajšnje »Jutro« in našteva SDS kulturna dela: Vodnikovo družbo, zvezo kulturnih društev, ti »kovno zadrugo in — »Jutro!... Prvič je dobro, da vendar jasno ta gospoda enkrat pove, katere organizacije so SDSarske in drugič vsaj vemo, kaj vsi ti ljudje smatrajo za kulturo!
A Izstopajo. Iz ravnateljstva hrvatske se-Ijačke zadružne banke v Zagrebu je izstopil veleindustrijalec in znani Radičev financier Josip Prpič ter narodni poslanec Nikola Pro-ka. — Tudi sporazumno?
A Spet Radičove zahtevo. Radi orjuna-ških tolovajstev v Kaštelu, piše »Dom«, bo HSS 18. t m. razpravljala in če ne bo odstranjen orožniški narednik, ki je vsega kriv, in če ne bodo zaprti .vsi orjunaši, ki so bili v sprevodu, bodo poslali radičevski zastopniki predsedniku vlade tako noto, kakršno je poslala naša vlada Bolgariji. — Bo menda res precej sličnosti in — uspehov.
I V St. Vidu pri Stični bo I I dne 29.avgusta 1926 I • I. dolenj. prosvetni tabor a
ČIČERIN TEŽKO OBOLEL.
Moskva, 12. avgusta. (Izv.) Ruski minister za zunanje zadeve Čičerin je težko obolel in ne sprejema nikogar. Posle ministrstva vodi Litvinou.
K.af se godi doma
Električna centrala na Krškem polju.
(Tomazin, Cerklje.)
Ko je pred dobrimi tremi meseci zasedel stolček poljedelskega ministrstva g. Janez Pucelj, vodja »Kmetijske stranke-/, smo bili — povemo odkrito — polni upanja, da bo zadeva predmetne centrale rešena ugodno za kmetsko ljudstvo v naši dolini, za prebivalstvo Slovenije sploh in za Slovenijo kot tako za vse čase. Upali smo. ker je minister Pucelj Slovenec, in ker smo bili mnenja, da kot načelnik Kmetijske stranke res razume kmetske težave. Naše nade pa so bile prevarane.
V njegcih rokah kot ministra za poljedelstvo in vode je bila končna odločitev in tako je bila v njegovih rokah tudi usoda naših krajev. Če bi on kot minister rekel Zagrebu: »Ako.. ne ugodite zahtevam interesentov, ue podpišem koncesije,« bi Zagreb brez dvoma ugodil vsem zahtevam. Vedeti treba, da je mesto Zagreb te centrale tako potrebno kot slepec oči. In prav tu na našem polju in nikjer drugod ni za nje tako ugodne prilike! Minister Pucelj je tekom meseca maja našemu poslancu gosp. Sušniku opetovano zatrjeval, da ne bo podpisal koncesije, dokler se in-teresentje in koncesionarka (mestna občina Zagreb) ne sporazumejo. Pripovedoval je, da bo v ta namen poslal še eno komisijo na lice mesta, a to se ni zgodilo. V juniju smo zvedeli tu, da 6e gosp. minister Pucelj mudi že več dni (pripovedujejo, da en teden) v Zagrebu. K nam ga ni bilo! Zadnje dni junija pa so privriskali zagrebški časopisi z novico, da je koncesija podpisana. Skoro nismo verjeli, da bi to moglo biti res, a en mesec pozneje so dobili vsi prizadeti rešitev g. Puclja tiskano v roke. Ta rešitev je tako bridka, da ' se bo pisec zgodovine slovenskega naroda moral pri njej pomuditi. Navajali jo bomo dobesedno, a preje še to-le: Slovenija bo nekoč prav gotovo še zdi-hovala za to vodno silo, ki jo je g. Pucelj s podpisom koncsije oddal v tuje roke. Vodno silo smo sgubili, nam ne bo nikdar več koristila, a pomagala bo tujemu kapitalu, da se vgnjezdi' na naših tleh. Krško polje je s tem postalo zagrebški paša-luk. Če greš po Zagrebu, vidiš, da velika trgovina in obrt nista v rokah domačinov. In temu tujemu kapitalu so odprta vsak čas vrata v mestno hišo, a sedaj so se mu odprla tudi sem v Slovenijo. Posavje, ki je bilo doslej slovensko, bo v tem delu začelo postajati hrvatsko in judovsko. Pa se no motim v tej trditvi, nam je dokaz srbsko časopisje, ki piše, da so Hrvatje že pričeli zlorabljati svojo nadmoč nad Slovenci in da že pozabljajo na bratsko, enakost in • ravnopravnost. — To nam je torej prineslo ministrovanje našega rojaka poslanca Pucelj a, načelnika stranke, ki se imenuje »Kmetijska strankam!
Mimogrede še nekaj: Ali ni ironija usode, da prav za prihodnjo nedeljo sklicuje ta stranka velik kmetski tabor in sicer prav tu sem na Krško polje, na ono polje in k onim ljudem, katerim je Kmetijska stranka po svojem načelniku prinesla tak dar! človek bi se zjokal, če bi solza mogla položaj saj nekoliko omiliti!
Preidemo k rešitvi oziroma odgovoru, ki ga je gosp. minister Pucelj dal na pritožbo interesentov zoper razsodbo velikega župana z dne 25. novembra 1924., štev. 22.373.
Dne 23. junija t. 1. je pod štev. 5122-25 gosp. Pucelj podpisal to-le: (original je seveda v hrvatskem jeziku) »Zemljiški posestniki iz vasi: Brege, Drnovo, Leskovec, Krška vas, Mrtvice, Dolenje in Gorenje Skopice (Vihre so spuščene; opomba prepisovalca), Zadovinek, občine Cerklje pri Krškem; Janez Peterkovič iz Gorenjih Skopic predložili so mi pritožbo zoper odločbo velikega župana ljubljanske oblasti št. 22.373 od 25. novembra 1924, s katero se podeljuje mestni občini Zagrebu koncesija za zgraditev hidroelektrične centrale za izkoriščanje vodne sile reke Save pri
Krškem, i namenom pridobivanja električne energije sa potreb« mesta Zagreba (podčrtal jaz). V svojih pritožbah izvajajo, kako bodo kot posestniki kmetijskih gospodarstev vsled nove napravo ovirani in oškodovani v svojih pravicah, po drugi strani pa zahtevajo gotove ugodnosti vsled nove naprave ter s tem napadajo utemeljenost koncesije.
Prouftivši i koncesijo, izdano od velikega žu-p»na št. 22.373-24., i pravočasno vložene pritožbe interesentov i ostale spise v tej stvari ter na podlagi § 72 zakona za Kranjsko od leta 1872. dež. zak. št. 16.« (Ker bi mogel kdo misliti — kot sera na prvi hip jaz sam mislil — da citirani paragraf vsebuje sploh kaj, kar bi moglo vplivati na rešitev pritožbe, ga bom tu navedel dobesedno kot se nahaja v ročni izdaji zakonov in ukazov za vojvodino Kranjsko, na strani 43: »Pritožba zoper razsodbe politiške okrajne gosposke gre na poli-tiško deželuo gosposko; pritožba zoper poslednjo pa na ministrstvo poljedelstvo.«-) Nadaljujem s Pucljevim odgovorom: -»nadalje čl. 2., 3. (točka 3), 28 in 64 (stavek 3. in 4.) zakonske uredbe o ustrojstvu ministrstva poljoprivrede in voda in končno rešenja Ministrskega Sveta od 17. junija 1926 sem dognal: da so te pritožbe neupravičene in zahteve pritožnikov neutemeljene (opomba moja: podčrtal jaz in vprašam tudi jaz: Ali ni to krasna utemeljitev zavrnitve, če se reče: »ni ute-meljno in neupravičeno je) — da so s podeljenim koncesijskim aktom varovani vsi javni in zasebni interesi in da se je v vsem postopalo po zakonu
0	vodah, ki velja za bivšo Kranjsko (dež. zak. št. 16 od 15. maja 1872) ter vsled tega s tem re-šenjem zavračam pritožbe zainteresovanih in
POTRJUJEM
(zapisano je tako v originalu, prepisovalec)
odločbo velikega župana ljubljanske oblasti štev. 22.373 od 25. novembra 19*24 s sledečimi dopolnili in spremembami:«
Ta dopolnila in spremembe bom navajal okrajšano, ker bi bilo dobesedno navajanje pro-dolgovezno. — Torej: 1. Koncesionarka mora odkupiti parcele, ki vsled preseka po kanalu zgube za posestnika svojo uporabnost. Tega v razsodbi velikega župana ni bilo, a g 17 kranjskega in § 24 štajerskega vodopravnega zakona to določata. Najbolj zanimivo bi bilo tu vprašati, po kakšni ceni morajo odkupiti? Zagreb je na vsak način teh paragrafov lahko vesel. Na ta način bodo Zagrebčani dobili prostor za razne kantine, shrambe in podobno. Ko bo pa kanal narejen, pa lahko izvedejo .nekako komasacijo in domačinom ali tujcem za drag denar prodajo. Lepi dobički se obetajo za nje, kajti njihova ponudba za odvzeto zemljo je bila in je, da plačajo kvadratni meter od dveh do največ deset kron! To je pa že nekaj, če dobiš
1	m3 zemlej, kjer raste kruh, za eno škatljico vžigalic! — Z zgorajšnjim dopolnilom g. Pucelj torej ni udaril Zagrebčanov, ampak jim je le pomagal na konja! — 2. Po razsodbi velikega župana bi koncesionarka' iz proste volje nudila za slučaj suše med 1. julijem in 15. avgustom od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj 5 m3 v sekundi vode iz kanala za namakanje polja. To pa le, ako si in-teresehtje preskrbe na lastne stroške oblastveno dovoljenje za projekt in ta projekt realizirajo na lastne stroške in pa; če ni' res nobenega drugega izhoda za namakanje kot da se dft voda iz kanala ter ako s tem ne bi bil obrat koncesionarke oviran. — Mi smo zoper tako nejasno in negotovo razsodbo morali ugovarjati v svoji pritožbi. Iu gosp. minister Pucelj je bil tako naklonjen — pa ne nam slovenskim kmetom, ampak Zagrebu, da jo dal zapisati v svoji rešitvi i dne 23. junija t. 1.: »Koncesionar je dolžan dati vodo iz kanala za namakanje polja ob katastrofalni suši, ako strokovnjaki in veščaki pristojne vodopravne oblasti in veščaki mestne občine Zagreba sporazumno ustanove (menda: ugotove), da je nastopila silna in neizbežna potreba in da pri tem ne bo obrat električne centrale onemogočen, odnosno omejen.«
(Gospodje, da je obrat z oddajo vOde na polje omejen, to bodo vsak čas lahko rekli! Po domače bi se reklo to: če bo toliko dežja kot ga je letos, bo polje dovolj namočeno, drugače pa ......)
Najimenitnejši stavek zgorajšnje Pucljeve odločbe pa pride sedajle: »Mestna občina Zagreb kot koncesionar r tem slučaju ni dolžna, da daje vodo iz kanala za namakanje brez odškodnine.« TaJe stavek sem moral podčrtati. Ali ste slišali? Vodo bomo plačevali I ln predno bomo do tega sploh mogli priti, koliko bo treba komisij, koliko prošenj, koliko potov, koliko sitnosti, koliko ne-volje itd. itd.
V točki 3. Pucljevega rešenja pa stoji zapisano, da bodo mostovi čez kanal — razen dveh — .široki 3 in pol metra, Mostov bo — na skoro 12 km dolgem kanalu, ki odreže vasi od polja — šest. (Čez državno cesto narejeni za kmete-domn-čine nimajo pomena.) Obenem je pod navedeno točko povedano, da bodo vsi tisti, ki sedaj po celem teritoriju, kjer bo kanal, vozijo po ravnem kot po mizi, morali potem voziti po rampah, ki bodo imele 5 odstotkov strmine. — Ali ni to resnično zboljšanje in velika ugodnost? Preje t. j. sedaj po ravnem zastonj, pozneje pa gori i", doli in tudi zastonj? Kmetje, veselite se!
To rešenje je podpisal minister gosp. Fucelj. Veliki župan je pa pristavi: »Pravilnost prepisa in prevoda rešenja v slovenščino se potrjuje. V Ljubljani, dni 10. julija 1926. Dr. Baltič.«
Srečna Slovenija, srečno Krško polje in na njem bivajoči kmetski živel j! Zivio Pucelj r
22. avgust Ti bo prinesel srečo, če kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah I
Škoda na okrajnih cestah krog Maribora.
Maribor, 12. avgusta.
Predzadnji nalivi so povzročili, kakor smo že beležili, cestam v območju mariborskega okrajnega zastopa škode za 100.000 Din. Vsa ta razna poškodovanja so bila popravljena, a najnovejša neurja so pokvarila vse okrajne ceste tako, da bo pretrpelo nekaj mesecev, predno bodo postavljeni razdrti mostovi in odstranjeni s cest plazovi. Tokratna škoda je proračunana na 90.000 Din.
Poškodovane so te-le ceste: cesta iz Maribora na Melje je zasuta na treh krajih; cesta proti Svečini je splažena na dveh mestih in voda je popolnoma raztrgala en most; cesta na Plač je splažena na dveh mestih; cesto proti Jarenini je zasul plaz na enem delu; na cesto Sv. Jakob-Sv. Jurij sta se usula dva velika plaza; na cesti Mal-na-Velika je en plaz. Najbolj poškodovana je cesta Velka pri Breznu, kjer so prileteli na cesto trije plazovi vsak v dolžini po 5 metrov.
Zelo veliko je trpela vsled zadnjega neurja občinska cesta v občini Sv. Peter pri Mariboru, katero pa oskrbuje po večini okrajni zastop. To cesto je zasul plaz na štirih mestih. Na Zeniku je cesta radi plaza popolnoma zrahljana 30 m na dolgo in je promet po tej važni cestni zvezi za dalje časa popolnoma onemogočen.
Okrajni zastop čaka obilno delo, predno bodo ceste količkaj popravljene in usposobljene za promet.
K CIST! OBLEKI
RABITE &STO OBUTEV
Moški
Kmetski dnevi v Mariboru.
SPORED:
13.	avgnst:
DAN NAŠEGA IZ0BRA2ENSTVA.
(Dopoldne ob 10.)
Za duhovnike: Svojstvenost kmetskega verstva (prof. L Bogovič). — Dušno pastirstvo na kmetski grudi (župnik F. Gomilšek). — Duhovnik in kmetska mladina (tajnik V. Zor). — Kraj: Semeniška obednica.
Za učitelje: Psihologija kmetskega otroka (prof. Fr. Fink). — Reforma osnovne šole na stanovskem temelju (dr. J. Jeraj). — Učitelj in ljudstvo (Fort. Lužar). — Kraj: Društvena soba, Koroška cesta 1.
Za dijake: Kmetska gruda (dr. G. Rožman), — Delo dijaka med ljudstvom (dr. J. Basaj). — Delo katoliškega dijaka za cerkveno zedinjenje (J. Šedivy). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Popoldne ob 15.
Skupno za duhovnike, učitelje in dijake: Pro> blem narodne kulture in naša inteligenca (prof. dr. J. Puntar). — Dobri in slabi vplivi na kmetsko vas (prof. I. Prijatelj). — Kmet v slovenski in slovanski literaturi (dr. Fr. Sušinik). — Kmetska prosveta pri Slovanih (J. Šedivy). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Zvečer:
Ob pol 9 zvečer družabni sestanek v bančni dvorani, Aleksandrova cesta 6.
14.	avgust
DAN KMETSKIH FANTOV IN M0Z.
Dopoldne ob 8.
Temelji kmetske stanovske kulture (tajnik M. Kranjc). — Kmetski doni in kmetska družina (poslanec J. Brodar). — Kmet, steber občine, naroda in države (župan dr. J. Leskovar). — Kmetska prosveta (dr. K. Capuder). — Kraj: Bančns dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Popoldne ob 2:
Vrline kmetskega gospodarja in voditelja (poslanec I. Vesenjak). — Kmetski posli in kmetska obrt (poslanec Fr. Žebot). — Gospodarsko stanje jugoslovanskega kmeta (dr. A. Veble). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6.
Zvečer.
Ob Vil zvečer pridiga (ravn. P. Zivortnik) in spoved v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 9 predstava Finžgarjeve jgre »Veriga« v Narodnem gledališču. Predprodaja vstopnic za gledališko predstavo »Veriga« v Prosvetni zvezi, Aleksandrova cesta št. 6, I. nadstr. Cene znižane dramske.
15.	avgust.
DAN KMETSKEGA LJUDSTVA.
Dopoldne:
Ob 6 zjutraj pridiga (msgr. prof. I. Vreže), služba božja s skupnim sv. obhajilom v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 9 slovesna služba božja v se-meniškem vrtu s pridigo. Po službi božji slavnostno zborovanje istotam: Kmet — steber Cerkve in države (dr. A. Korošec). — Zemlja, vir narodnega blagostanja (M. Napotnik). — Po zborovanju sprevod iz semeniškega vrta na Slomškov grob. Tam govori: Slomšek in slovenski kmetski dom (dr. M. Slavič).
Popoldne.
Ob 2 popoldne slovesne večernice v franči* škanski cerkvi. — Ob pol 3 javen telovadni nastop orlovske ekspoziture na športnem prostoru.
Po javni telovadbi se vrši na istem prostoru prosta zabava. Vstopnina 1 Din. Preskrbljeno je za vse potrebno.
Jeglič, škof:
2.
Sedaj pa pojdimo k Slovencem. Prvi Slovenci, ki so pohiteli v Ameriko, so naši misijonarji, ki so pred sto leti ameriškim divjim Indijancem prinesli krščansko kulturo.
Znamenit je Baraga, ki je kot škof v Mar-quettu umrl pred 60 leti. Pokopan je v novi stolni cerkvi. Poprejšnja je pogorela. Ko so v novo stolno cerkev prenesli ostanke škofa Barage in so odprli njegovo krsto, je bil pričujoč slovenski župnik Režek. Videl je truplo škofovo, njegovo škofovsko obleko in suhi obraz in je veljavna priča, da tu leže res ostanki škofa Barage.
Spomin nanj še vedno živi. V mestu Mar-quette je zavod po njem imenovan, tudi lepe ulice se imenujejo Baragove, da, bližnji okraj nosi Baragovo ime. Sedanji škof mi je pokazal: majhen pult za mašno knjigo, ki ga je rabil Baraga v misijonih, posodice za sv. olja, sv. hostijo in vijoličast škofovski pas. Rekel je, da ima tudi dnevnik Baragov, ki obsega okoli deset drobnih knjižic, ki jih je pa izposodil župniku dr. Režeku v porabo. Na potu v Buluth sem tega gospoda obiskal. V mestu Hougthon župnikuje. Pokazal mi je Baragove dnevnike in mi povedal, da jih v knjigi marquettske škofije še ni porabil.
Ker se mi zapisniki za življenjepis Baragov zde izredno važni, aem ea prosil, nai bi
nam napisal to življenje. Trdil je, da si skoraj ne upa, ker je prestar in precej iznemogel. Pri razgovoru o tej važni zadevi so mi naši duhovniki trdili, da bi to utegnil storiti g. Za-plotnik, ki študira v Washingtouu in je prav dober zgodovinar. In glejte čudo! Ko sem se pripeljal v Washington, je bil ta Zaplolnik prvi duhovnik, ki smo ga tam dobili. Koj sem si prizadeval, da ga zainteresiram za Baragov življenjepis. Ni mi odbil prošnje, le trdil je, da mu manjka časa in da bo za dotično pro-učavanje potreboval par let. Potoval bo še letos na sever v Marquette in v druge pokrajine, kjer je Baraga deloval ter bo zasledoval spomine nanj. Opozoril me je na arhive družbe sv. Leopolda na Dunaju in sv. Ludovika v Monakovem. Obe društvi sta naše anieri-kanske misijonarje podpirali, pa imata v arhivu mnogo njihovih avtentičnih poročil o delu med Indijanci. Ko bi se slovenski učenjak potrudil, da te arhive pregleda, bi gotovo dobil premnogo znamenitega gradiva za življenjepis naših slovenskih indijanskih misijonarjev. Življenjepis dr. Vončine o Baragi, zajet iz publikacij družbe sv. Leopolda, je zelo pomanjkljiv, treba in vredno je, da se na temelju točnih študij sestavi znova. — Prašam: gospodje, kdo si upa na vnžno delo?
Gospod župnik dr. Režek mi je pokazal staro, preprosto leseno cerkev, ki jo je postavil Rorn irn i,j m y njej Opravljal službo božjo.
V Chiragi sem se spoznal z Indijancem, ki je duhovnik in je študiral v I no mostu. Njegov stari oče ie vodil Barago po indijanskih va-
seh in naselbinah in neka sorcdnica tega pra-deda je bila Baragova kuharica. Ta duhovnik je pravi Indijanec; imel je indijansko župnijo. Ker Indijancem nočejo priznati ameriškega državljanstva, pa so se tudi Indijanci v vojni odlikovali, je ta duhovnik začel med njimi gibanje v dosego državljanstva. Gibanje je vedno bolj naraščalo in so Indijanci ustmeno in pismeno prijavili svoje zahteve v Washington. To pa vladi ni bilo po volji; duhovnik je bil v nevarnosti in škof ga je moral prestaviti. O nesrečna polilika!
Severno od St. Clouda sem se vozil po cestah in krajih, kjer so bili še pred 40 leti gozdi in Indijanci, o katerih sedaj Še sledu ni. V tem kraju je po gozdih med Indijanci hodil nam znani misijonar Pire. Precej na sever je predrl skozi velik gozd do bližnjega jezera. Pcsekal je drevo, napravil križ, ga zasadil ob jezeru in rekel: Tukaj mora stati lepa cerkev. In res, sedaj je tam lepa cerkvica.
Stari župnik Štukelj, ki je bil skozi trebuh prestreljen, mi je tole pripovedoval: >Bil sem te dni visoko na severu, kjer še žive Indijanci. Tam je star mož, ki je živa priča prezanimi-vega dogodka v življenju misijonarja Pirca. Moral je k Indijancu, ki je bil bolan na smrt. Vzame s seboj sv. hostijo. Pride do reke Mis-sisipi, ki je tako narasla, da se nikdo ni upal s čolnom preko nje. Pire napravi s sv. hostijo čer rekn križ in koraka čez vodo na drugo obal. Naročil sem temu možu, naj gre k javnemu biležuiku; pod prisego naj mu dogodek pove. ki nai ea napise in avtentično imtricuegu
meni pošlje. Te dni grem zopet v tiste kraje m bom zadevo dognal do konca.« Tako stari g. Štukelj. Prosil sem ga, naj pošlje prepis meni.
Župnik Pirnat me je peljal na grobove misijonarjev Lavtižarja in Buha. Misijonar Lav-tižar je bil poklican k Indijancu, ki je bil na tem, da umre. Koj odjaha k njemu kljub strašnemu mrazu. Ker se ne vrne, ga iščejo ln najdejo zmrznjenega. Buh je pa pred kratkim kot jako ugleden in uvaževan misijonar umri kot siromak v katoliški bolnišnici v Duluthu. Na pokopališču v Duluthu ležita oba prav blizu skupaj. Kot nadgrobni spomenik imata v sta k malo kainenito ploščo s podatki o rojstvu in smrti.
V istem mestu mi je župnik pokazal cerkev na kraju, kjer je prvo cerkev postavil misijonar Čebulj. Kakor sem pozneje iz razgovora z g. Zaplotnikom zvedel, je bil ta mož izredno delaven in energičen in je ol) času škofa Barage z nepopisljivem samozatajeva-njem deloval med Indijanci. Zaplotnik je sestavil njegov življenjepis in ga ravno sedaj dovršuje. Naprosil sem ga, naj mi pošlje rokopis in poskrbel bom, da se natisne. Naj naše ljudstvo o tem slavnem, izrednem možu izve in se ga raduje.
Iz St. Paula me je župnik Bajec odpeljal kakih 60 milj daleč v župnijo sv. Štefana, kjer leži pokopan nam znani škof Trobec. Ta župnija je kmečka. Kmetije imajo Gorenjci, posebno oni iz blejske okolice. Ljudje še prav po gorenjsko govore, n. pr.: sem šva v čevder.
Dnevne novice
* Odlikovanje prosvetnih delavcev. Kralj je podpisal ukaz o večjem številu odlikovanj za prosvetne delavce. Med Slovenci so odlikovani: z redom sv. Save 4. razreda šolski nadzornik Kante in prof. Josip Pavčič, oba v Ljubljani; z redom sv. Save 5. razreda: šolski nadzornik Ivan Tomažič v Mariboru, okrajni šolski nadzornik Franjo Karba v Ljutomeru, šolski upravitelj v pokoju Anton Sivko v Šent Juriju pri Celju, šolski upravitelj v pokoju Franjo Rojina v Šmartnem pri Kranju, šolska upraviteljica v pokoju Janja Miklavčič v Moravčah, učitelj v pokoju Domicijan Serajnik v Ormožu, šolski upravitelj Adolf Rozina v Ormožu, šolski upravitelj Anton Hren v Studencih-Rogatica.
•k I z konzularno službe. Za častnega konzula naše države v Ba/elu je imenovan dosedanji častni konzul Sally Guggenheim, industrijalec.
•k Umrl je nngle smrti pretekli torek popoldne v novi Dolenčevi koči na Kališu, ki se nahaja na poti proti Storžiču v visočini 1700 metrov, Stanko Bašca, absolvent III. letnika ljubljanskega učiteljišča. Prinesel je ves upehan v kočo lovcem okrog 24 kg provijanta, iz-pil požirek žganja, prižgal cigareto, padel v nezavest in čez pol ure je bil mrtev. Bil je 19 let star in edini sin upokojenega orožniške-ga stražm< jstra Luka Bašca. Imel je menda srčno napako. N. p. v m.! — Staršem sožalje!
*	Umrla je v San Francisou v Ameriki 2, jun ja gospa Justina Owens roj. Maček, doma z Vranskega pri Celju, v najlepši dobi 23 let. Zapušča žalujočega soproga Tony Owens v San Franciscu, na Vranskem pa mater, sestro in brate. N. p. v m.!
*	Slušatelji v. ped. šol v Zagrebu in Belgradu kakor tudi vsi dosedanji absolventi iz ljubljanske in mariborske oblasti imajo svoj počitniški sestanek v soboto 28. avgusta v Ro- i gaški Slatini. Vabijo se tudi vsi tisti tovariši | in tovarišice, ki so prosili za sprejem. Prijave | radi skupnega kosila je čimprej poslati na: i Klub slov. sluš. višje pedagoške šole v Zagrebu, Ljubljana, Ilirska ulica 27, I. n. d., kjer lahko dobe tovariši, zlasti novinci, even-tuelne informacije glede študija i. dr.
*	članom Slovenskega lovskega društva sporočamo, da smo založili za znižano vožnjo po železnici nove članske izkaznice, ki so izdelane na trpežnem kartonu v majhni obliki. Kdor želi dobiti tako izkaznico, naj vrne sedanjo letošnjo izkaznico ter naj javi sledeče razločno napisane podatke: Ime in priimek, rojstni datum, poklic, bivališče, cesto (ulico ali trg), hišno številko, pošto in politični okraj. Na novi izkaznici je tudi prostor za članov podpis kakor na orožnem listu. Za poštnino in za izstavo nove izkaznice je poslati znesek Din 5. Člani, ki prebivajo v Ljubljani, lahko dobe izkaznice od 17. avgusta dalje vsak torek in petek od 18 do 20 v knjižnici Slov. lov. društva. Komenskega ulica 19 (šola na Ledini). — Odbor SLD.
•k Aoroplan za 10 Din se dandanes še ne dobi, pač pa dobiš za ta denar nov, štirisede-žen avto, mladega konja, molzno kravo, radio-aparat, moško kolo, obleke, obutev, ure, svilene rute, perilo, knjige, servise itd. v bogati loteriji »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Vseh dobitkov je 1000 v vrednosti 100.000 Din. Posebnost pri tej loteriji je, da dobi vsakdo, ki naroči deset srečk, kar tri srečke brezplačno; kdor pa naroČi in raz-peča 100 srečk, si zasluži 400 Din. Za naročilo zadostuje dopisnica, naslovljena na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami. Razpeče-valci plačajo srečke par dni pred žrebanjem.
~k Politično preganjanje. Kakor čujemo, hočejo prestaviti živinozdravnika dr. Jerino iz Laškega nekam globoko v Srbijo, in dekret je baje že izgotovljen. Dr. Jerina je bil za časa Davidovičeve vlade rešen Srbije in prestavljen
v Skofjo Loko, od tu pa v Laško. Za danes samo registriramo.
* Kje dobiš za 10 Din razne potrebščine,
kakor: pohištvo, kolo, obleko, šivalni stroj, pluge, brane, konjsko opremo tn še veliko drugega, celo enodružinsko hišo? Pri loterijskem odboru Društveni dom, Trbovlje, če kupiš najmanj eno srečko. Po 22. avgustu bo prepoznoI
"k Demonstracija bosonogih. Tovarne čevljev v Filadelfiji, ki pripadajo vse enemu tru-stu, so nedavno povišale cene obutvi za 3 odstotke. Ker se jim ni bilo btti nikake konkurence, so bili tovarnarji prepričani, da bodo brez odpora dosegli svoj namen. Toda delali so račun brez krčmarja. Publika je priredila veliko demonstracijo. Velikanski sprevod, v katerem je korakalo nad 200.000 ljudi, a vsi bosi, je obšel vse glavne ulice ter protestiral zoper zvišanje cen. V sprevodu so nosili table z napisi, kakor: »Proč s čevlji!« »Živele sandale!« in slično. Demonstracija je imela popoln uspeh. Že naslednjega dne so začeli ljudje kupovati sandale. Po teden dni trajajoči brezuspešni borbi so tovarne ukinile zvišanje cen. Najboljše pa so se pri tem odrezali mali čevljarji in trgovci s čevlji, ki so v enem tednu prodali nič manj kot 80.000 parov sandal.
•k Smrtna obsodba. V Petrinju je bila te dni obsojena na smrt Jaga Lazič radi umora svojega moža.
•k Kap je zadela na Debečem, župnija Javorje pri Litiji, Marijo Okorn iz zelo ugledne in poštene Kosove družine. N. v m. p.l
kr Kokainska afera. Zagrebška policija je dovršila preiskavo v kokainski aferi in izročila krivce sodišču. Novih aretacij ni bilo.
•k Balokovič v domovini. Zagrebški listi poročajo, da pride znani veliki umetnik violinist Balokovič letošnjo jesen v domovino. Spremljala ga bo njegova soproga. Prvi slavnostni Balokovičev koncert bo po vsej priliki koncem septembra v Zagrebu. Potem nastopi Balokovič na velikem koncertu v Belgradu. Nato slede koncerti po pokrajinskih mestih. Dne 20. novembra pa nastopi Balokovič v fil-harmoničnem koncertu v Berlinu, kjer bo pod vodstvom slavnega dirigenta Furtwanglerja izvajal Čajkovskijeve in Beethovnove skladbe s spremljevanjem filharmoničnega orkestra. Nato bo priredil Balokovič večje število koncertov v Nemčiji, Skandinaviji in Angliji, nakaF se vrne v Severno Ameriko.
■A" Prvi katoliški shod južnosrbskih katoličanov. Kakor smo že poročali, se bo vršil dne 14. avgusta v Skoplju prvi katoliški shod južnosrbskih katoličanov. Na tem shodu se osnuje katoliška zveza za Južno Srbijo in izvolijo krajevni odbori katoliških organizacij.
•k Trgovska akademija v Mariboru. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se trgovski šoli v Mariboru in Bitolju izpreminjata v trgovski akademiji.
•k Ponarejen dinarski novec. V neki zagrebški upravi je bil oddan ponarejen dinarski novec. Potvorba je zelo slaba in jo je mogoče spoznati na prvi pogled. Policija je uvedla preiskavo.
•k Zaradi domačega prepira v smrt. Mesar Martinčič v Zagrebu se je v odsotnosti svoje žene ostro spri s svojo taščo. Ko se je žena vrnila domov in zvedela za prepir, se je zastrupila z octovo kislino in naslednji dan v bolnici umrla. Bila je v blagoslovljenem stanju in bolna na živcih. Zapustila je štiriletno hčerko.
*k Po povodnji v Zagrebu. Zagrebški mestni svet se je včeraj sešel na posvetovanje zaradi škode, ki so jo na mestnem področju povzročili nalivi in povodenj. Poročal je župan Heinzel. Nad Zagrebom je padlo v noči od nedelje na ponedeljek 117 mm ali skupaj 83,655.000 hI vode, ki se je v 8—9 potokih zlivala skozi mesto. Pri tem se je mestna ka-
nalizacija izkazala kot dobra, le da je premajhna. V potoku Medveščak je bil pritisk vode tolik, da je prodrl in dvignil blok betona v teži 6000 kg. Savski nasipi so zaenkrat j držali, vendar bi ob neposrednem novem na-i valu vode nesreča ne bila izključena, ker so | nasipi popolnoma razmočeni. — Inž. Batušič je opozoril, da je savski železniški most v Za. grebu v jako slabem stanju; mostno stebrovje je izpodjedeno ln utegne vsak čas nastopiti katastrofa. — Za cenitev škode na zasebni lasti se je sestavila komisija. Občina je dala za oškodovance 30.000 Din. Škoda v carinskih in drugih javnih skladiščih znaša do dva in pol milijona dinarjev. Kralj Aleksander se je z Bleda telefonično informiral o položaju in dolgo govoril z županom Heinzlom.
■k Frančiškanski samostan v Belgradu. Dubrovniška »Narodna Svijest« poroča: Ob 700 letnici sv. Frančiška Asiškega se v Belgradu otvori frančiškanski samostan. Samostan se že gradi in bo dovršen v oktobru ali novembru tega leta. Zgradba ima izredno lep položaj: ob koncu Aleksandrove ulice, ki je ena najpromotnejših belgrajskih ulic. V njej stoje znamenite zgradbe: nova občinska palača, vseučiljška knjižnica, tehnična fakulteta, kraljev.dijaški dom itd. Samostan se gradi na mali višini in bo z njega krasen pogled na Belgrad, Donavo in Savo. Samostan grade frančiškani iz Bosne; poleg samostana se zgradi večja cerkev. Samostan in cerkev bosta posvečena sv. Antonu Padovanskemu, ki ga tudi Srbi visoko časte. — Frančiškani so v Belgradu pastirovali med Bošnjaki že v 16. stoletju. Imeli pa niso ne lastnega samostana ne cerkve. Šele ko si je tamkajšnja kolonija Dubrovničanov zgradila svojo katoliško cerkvico, so dobili v njej frančiškani zavetje. Ta cerkvica je bila last dubrovniške republike in obenem frančiškanska župna cerkev, ker so bili frančiškani takrat edini katoliški duhovniki v Srbiji.
~k Razne tatvine. Pri posestniku Ivanu Lukovšeku v Žabjah pri Domžalah je bilo vlomljeno v stanovanje. Tat je prišel skozi okno in je odnesel bržkone s kakim pomočnikom, ki ga je čakal pod oknom, za okroglo 10.000 Din razne moške in ženske obleke, perila in čevljev, moško črno in žensko pozlačeno uro ter 260 Din gotovine. Vlom je izvršil neki znan, zelo nevaren vlomilec, ki ima že več takih grehov na vesti in ga že delj časa zasledujejo, vendar lopovu še ne morejo do živega. — Svojemu gospodarju trgovcu Antonu Arzenšku v Celju je ukradel vajenec Vinko Sever glasom brzojavnega poročila na ljubljansko policijo 5500 Din gotovine in pa nekaj obleke in perila v skupni vrednosti 7800 Din. Sumijo, da je pobegnil mladi nepridiprav proti jugu in bo skušal priti v Italijo. — Trafikantu invalidu Karlu Breziču na Logu je bilo ukradeno kolo znamke »Domovina«, črno pleskano, vredno 1500 Din. Za popotnico pa si je vtaknil predrzen tat v žep še 250 Din gotovine.
•k Beg mlade deklice. Ljubljanska policija je dobila obvestilo, da je pobegnila od doma komaj 14 letna deklica Vilma Florijan, doma iz Maribora. Begunka je srednje postave, ima pristrižene lase, modre oči in je odšla oblečena v temno obleko z belimi pikami. Boje se, da ni postalo dekle žrtev zvodstva.
■k Izdatna goljufija. Glasom brzojavnega poročila sta pobegnila iz Splita z avtomobilom Split 1313 dva moška in sta se odpeljala proti Metkoviču. Eden beguncev se je izdajal za Josipa Kariča. Po odhodu so ugotovili, da sta ogoljufala predrzna sleparja Filipa Didiča iz Unča za 87.000 Din v bankovcih po 1000 in 100 Din in 11 zlatih avstrijskih cekinov. Kako sta izvršila lopova to predrzno in izdatno sleparijo in kam sta pobegnila, še ni ugotovljeno.
■k Jugoslavija mednarodnemu urada dela v Ženevi. V Ženevi so zgradili za mednarodni Urad dela novo palačo. Notranjo opremo darujejo razne države. Naša država opremi dve
swamnm»w!rnH
Kar po domače smo se pomenkovali in smo na grobu škofa Trobca molili.
Na potu nazaj v St. Paul smo obiskali še benediktinski samostan v St. Jamsu. Tukaj leži pokopan tretji opat tega samostana, moj prijatelj Ločniškar, ki je še sedaj v blagem spominu in je samostansko življenje visoko dvignil. Zraven leži pokopan prior P. Seve-rin Gros, moj podvodja in stric sedanjega se-meniškega podvodje Karla G rosa.
Omenim naj še, da v marquettski stolnici ležita pokraj Barage pokopana tudi njegova naslednika, slovenska škofa Mrak in Vrtin.
3.
Indijanci so potisnjeni daleč na sever Amerike. Hitro umirajo; uničuje jih jetika. Precej je katoličanov in imajo nekaj malo župnij. Eno od teh upravlja slovenski Benediktinec Šimen Larnpe. Prišel je h kongresu v Chicago. Oh, kako ljubi svoje Indijance! Jezik zna popolnoma in prav gladko govori indijansko. Trdil je, da je ta jezik izredno težak. Besede so jako dolge. Molil nam je po indijansko »Oče naš«, ki je res trajal dvakrat tako dolgo kakor slovenski.
Pravih misijonov med Indijanci ni več. Večinoma /najo in govore angleški. Za Slovence je velika sreča, da so prvi misijonarji in pozneje drugi duhovniki zvabili precej naših mladeničev in duhovnikov v Ameriko, ki
r\T-\ ril in in ti n/11 i miailfincilrA A	„ .1 1------
—".i .......imen akiveu-
Bkiini priseljenci, ki so raztreseni do vseh kra-
jih Amerike. — Oglejmo si nekoliko njihovo delo!
Gospodje zbirajo in organizirajo naše ljudi. Da bi to dosegli, so si prizadevali in si še prizadevajo, da na primernih krajih postavijo cerkev in župnišče, ki postane središče verskega življenja in točka, okoli katere se verniki zbirajo.
Cerkve so skoraj vse lesene. Zidana pa je velika in krasna cerkev v Jolietu. Sezidal jo je g. šušteršič, ki ga imajo ljudje še vedno v spominu in je le prezgodaj umrl. V treh župnijah se cerkve sedaj zidajo, drugod so že postavljene.
Navadno imajo spodaj dvorano, ki je povsod nujno potrebna za razne shode in za razna posvetovanja gospodov in vernikov. Zato se mora po stopnicah v cerkev. Opazil sem, da so cerkve široke, prostrane in izredno snažne. Prav lep je povsod veliki oltar, ki je tudi lepo razsvetljen. Kipi so lično izdelani. V ve-čih cerkvah so lepe slike. Mnogo teh je naslikal slovenski slikar Oosar, sin poznanega Gosarja, od katerega imamo tudi v naši škofiji nekaj slik. Sin njegov pojde letos v bogoslovno semenišče. Nn podnožiu -.mn-i ■■■■ skoraj povsod opazil lepo izrezljano zadnjo večerjo po Leonardu da Vinciju.
Župnišča so lesena, po navadnih ameriških načrtih. Niso velika, toda lično so sestavljena in elegantno opremljena. V vsakem so sobe /a goste. Pohištvu je povsod invenia-rično in mora župnija zanj skrbeti. Le kake
slike in knjige so duhovnikova lastnina. Zato se duhovniki prav lahko in brez posebnih stroškov preseljujejo.
Ameriški škofje silijo, da vsak župnik sezida šolo in postavi hišo za sestre učiteljice. Take verske šole so za napredek katoliške cerkve in krščanske izobrazbe nujno potrebne. Čudno, da je bil glasoviti škof Ireland s početka zoper nje, češ, saj so javne šole za vse in zakaj bi morali katoličani zraven njih vzdrževati na lastne stroške še zasebne. Toda kmalu se je prepričal in je tudi javno povedal, da se je hudo zmotil:
V javnih šolah, ki so za otroke vseh ver, je izključeno vse, kar je versko. Zato so pomanjkljive in to v najvažnejših zadevah našega življenja. O Bogu, o Gospodu Jezusu in o delu odrešenja, o katoliški cerkvi in o njenih od Boga ji danih nalogah, o krščanskem prepričanju in življenju te šole prav nič ne vedo. Zato so pa tudi otroci, ki pridejo iz teh šol, versko večinoma vsaj brezbrižni in žive, kakor da bi ne bilo ne duše ne večnosti. Kolika škoda za glavne cilje našega življenja! Za cilje, ki se odnosijo na večnost!
Je pa v Ameriki vsakemu dovoljeno, da ima svojo, svojim nazorom, svojemu prepričanju primerno šolo. V šolo hoditi mora vsak otrok. Cilj, ki ga država zahteva, da ga šole dosežejo, se mora doseči. V toliko nadzira država privatne, verske šolo. V tem obsežnem okviru se pa morejo privatne šole prosto gibati. Same naj si oskrbe učitelje, knjige, same
' sobt: sobo ravnatelja diplomatičnega oddelka in pa sobo za tajnika našega oddelka. Razen tega podari Jugoslavija veliko preprogo (iz državne tvornice v Sarajevu) za pisarno ravnatelja Alberta Thomasa.
* Rogaška Slatina. Obisk v Rogaški Slatini je kljub neugodnemu vremenu zelo po-voljen. Število gostov je znatno prekoračilo že tretji tisoč.
Cfujblfana
O Ne zadostuje, da si navdušen samo v svojem srcu; navdušenje pokaži tudi javno, da navdušiš in podžgeš tudi druge. Zato pridi v nedeljo ob pol Štirih na orlovsko naraščaj-sko prireditev v Nušakovo vojašnico v Trnovem.
O Deložacija na Ižanski cesti. Številnim deložirancem se je pridružila zopet delavka Ana Emeršičeva, ki je stanovala na Ižanski cesti. Skromno imetje ženske so postavili ob Orlovi cesti, ki vodi od Ižanske ceste do mestnega kopališča ob Ljubljanici. Tam si je napravila žena s pomočjo usmiljenih ljudi šotor, v katerem sedaj šotori s svojim osemletnim sinčkom.
© Kako malo zavednosti za podpiranje domačih ljudi in podjetij je pri na«. Z ozirom na notico pod navedenim naslovom v 178. številki našega lista z dne 8. avgusta t. 1. smo prejeli sledeči popravek: Nisem začetnik, o tem se lahko vsakdo prepriča pri nebroj solidno in strokovnjaško izvršenih podtalnih in visokih zgradbah, katere sem izvršil od leta 1912 do danes, oziroma od leta 1919, odkar imam v Jugoslaviji lastno podjetje. Tudi bojazen, da se bo morala zapreti naša tehnika in srednja tehnična šola, je neupravičena, ker z veseljem in ponosom ugotavljam, da so v mojem pod-jetju zaposleni kot tehnični uradniki samo absolventi ljubljanske tehnike in ljubljanske obrtne šole, kar druga stavbna podjetja v Ljubljani nikakor ne morejo trditi. Vse drugo v mojem podjetju se nahajajoče osebje so sami pošteni in pristni domačini. — Stavbno podjetje Ing. Jos. Dedek Ljubljana.
O Poskusen vlom sredi mesta — opoldne,
Predrzen vlomilec je poskušal vlomiti pred-včeranjim opoldne med pol eno in drugo v drogerijo »Sanitan« v Prešernovi ulici. Poskušal je vdreti v trgovino pri vratih, ki vodijo s dvorišča. Odtrgal je na vratih eno žabico, vendar pa vrat ni mogel odpreti, ker so bila zaklenjena še z dvema ključema. Odtrgano žabico je ponesrečeni vlomilec odnesel s seboj. Napravil je samo za 30 Din škode.
O Meti dva kolesarja je zašel na Grudnovem nabrežju šestletni učenec Fedor Cvirn Fant se je umaknil enemu, pri tem pa je zadel v drugega in sicer v hlapca Antona Ne-deljka. Oba kolesarja sta vozila pravilno in je fantiček, kot pravijo očividci, sam zakrivil nesrečo. Fant je dobil precejšne poškodbe na rokah in pa pretresenje, tako da so ga po nasvetu policijskega zdravnika dr. Avramoviča odpeljali v bolnico. — Na Marijinem trgu pa, ki je za promet eden najbolj nevarnih, je podrl vrtnarski vajenec pri Korsiki, Josip Čop, posestnikovega sina Antona Kopitarja iz Podutika. Fant je dobil nekaj poškodb na glavi in se nahaja v domači oskrbi.
K BELI OBLEK!
KUPITE BELO OBUTEV
Moški	Ženski 65'-
Otroški 49"-
naj določijo učne načrte, le cilj se mora doseči.
Katoliške šole vlada prizna. Svedočbe so državno veljavne. Za prestop v višje državne šole ni treba kakega izpila. Država se je prepričala, da posebno katoliške šole, v katerih poučujejo sestre, rešujejo svojo nalogo prav izvrstno.
Vsaka župnija naj torej ima cerkev, župnišče, dvorano in večinoma tudi versko šolo. Kdo pa naj za vse to skrbi? Duhovni pastir z verniki. Duhovnik mora skrbet:, da verniki dovoljno prispevajo za vse imenovane versko-kulturne potrebe. Imajo svoje cerkvene može, ki morajo vsak mesec hoditi od hiše do hišo in pobirati prispevke. O vseh prispevkih in stroških mora duhovnik vsako leto škofijstvu predložiti točen račun, ki ga podpiše on in t njim cerkveni možje. Seveda so se morali gospodje zadolžiti, da so postavili vsa potrebna poslopja. Nekateri še sedaj odplačujejo dolg.
Pridejo pa še drugi zahtevki. Župnijo morajo vzdrževati škofa in njegovo pisarno; prispevali morajo za katoliške zavode, da se pozidajo in vzdržujejo. Tudi za pokritje stroškov o priliki kongresa so morale poskrbeti župnije. Ordinarijat določi vsoto, ki jo mora vsaka župnija zbrati. Kako mučno je to delo! In kako previdni morajo biti duhovniki, da pri posvetovanju z verniki ne zalete in ne zamerijo, kar bi jim položaj strašno otežilo.
Kolikor sem slišal, Slovenci za te dušne ootrebe dosti radi orispevajo, sicer koi s po-
K PLATNENI OBLEKI
KUPITE PLATNENO OBUTEV
Moški	Ženski 65
Otroški 49'-
O Ogenj v podstrešju. Marija Bizovičar, pocestnica v Frankopanski ulici, je naznanila, da se vali iz njene hiše dim in da mora nekje goreti. Ko so prišli gasilci so ugotovili, da so tlela lesena tla, ki so bila položena na zdrobljeni suhi šoti. Deske so pogorele, ogenj so pogasili in preprečili večjo nesrečo. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno, vendar se zdi, da ni bil zlobno podtaknjen.
O V Novakovi gostilni v Mostah je bilo ukradeno nekaj kruha in pa za 100 Din raznega drobiža.
O In čakal je zastonj na usnje. V znani vinski kleti pri Štefanu se je seznanil mizar Janez z nekim boljše napravljenim človekom, ki se je izdajal za poslovodjo v Polakovi tovarni. Po kratkem razgovoru je ponudil ta človek mizarju Janezu na prodaj večjo množino različnega usnja in sicer po izredno ugodni ceni, češ, da ga on dobi v tovarni veliko ceneje. Janez je bil tako uverjen o poštenosti tega >poslovodje«, da mu je izročil za nakup kar 500 Din. In odšla sta iz gostilne v Kolodvorsko ulico. Pred neko gostilno, skozi katero se pride lahko tudi na Miklošičevo cesto, je pozval poslovodja mizarja Janeza, da naj ga počaka pred hišo in da mu v par minutah prinese kupljeno usnje. Mizar Janez, vesel dobre kupčije, je čakal in čakal, toda zaman. Moža z usnjem ni bilo. Nato je stopil Jane/, nestrpen v gostilno, kjer pa so mu povedali, da ne poznajo nobenega poslovodjo od Polaka in da ga je sleparček prav pošteno potegnil. Med tem, ko ga je čakal pred vratmi, je odhitel slepar s 500 dinarji preko dvorišča na Miklošičevo cesto in od tam Bog zna kam.
Mladinski dan
IN BLAGOSLOVITEV OKROŽNEGA NARAŠČAJSKEGA PRAPORA
Ima dne 16. avgusta 1926 v Ljubljani Ljubljansko | orlovsko okrožje.
Ob 2. uri zbirališče pred Ljudskim domom. Ob 2. uri litanije in blagoslovitev prapora v cerkvi sv. Jožefa (botrica gospa Langusova, blagoslovi p. Ladislav, govori dr. Rozman). Po blagoslovitvi sprevod po mestu.
Ou pol 4. uri v Nušakovi vojašnici v Trnovem telovadni nastop s sledečim sporedom: Mladci, vaje s palico; mladenke, vaje s šerpami; mladci, orodne vaje; telovadne igre; lastne sestave in skupine; gojenke, proste vaje; tek čez ovire; razni skoki; naraščaj, proste vaje; slovesna predaja prapora. Sodeluje železničarska godba »Sloga«.
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Maribor
□	Družabni sestanek ob priliki kmetskih dnevov. Ves mariborske starešine in mariborsko občinstvo vabimo na družabni sestanek, ki se vrši v petek 13. avg. ob pol 9 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke na čast udeležencev-inteligentov z dežele.
□	Poroka. V baziliki Matere Milosti, se je dne 11. avgusta vršila poroka g. Franca Prah, sina veleposestnika na Pesnici z gospodično Jožico Jerič, hčerko-edinko g. Alojzija Jerič, znanega vinogradnika in odličnega našega pristaša v Ponikvi pri Mariboru. Bilo srečno! — Novoporočenca sta kupila znano
gostilno »Miirc-Nekrep« v Rošpohu pri Spo8-n)i Sv. Kungoti,
□	Davčni vijak. Te dni dobivajo v mariborski oblasti davkoplačevalci nove plačilne naloge za dohodnino. Še nikdar niso bili predpisi tako pretirano visoki kakor letos. Kmetje in obrtniki obupujejo. Kje je vzrok? Edino slabo gospodarstvo radikalno-rndičevske vlade in neznosno visoki proračun 13 miljard Din, za katerega so glasovali vsi Radičevi poslanci, med njimi tudi Pucelj in Kelemina. Čudimo sc, kako se drznejo ti ljudje iti pred kmetsko ljudstvo!
□	V knezoškofijsko dijaško semenišče so letos sprejeti sledeči dijaki: Vinccnc Frnngeš, Cirkovce; Anton Stenovec, Št. Pavel v Sav. dolini| Franc Rous, Bogojina — vsi iz II. razreda gimnazije. Iz I. razreda so bili sprejeti sledeči: Franc Bregant, Št. Peter pri Mariboru; Ivan Cestnik, Sv. Jurij ob Taboru; Fr, Cvetinšek, Vojnik; Jožef Brkač, Cankova; Peter Frangeš, Hoče; Vladimir Jcnčič, Loka; Jožef Iieinc, Škale; Jakob Jug, Buče; Franc Kolarič, Gor. Radgona; Jožef Kolsek. Bra-slovče; Maks Kapušar, Ljubno; Peter Korošec, Gornji Grad; Franc Kropej, Konjice; Vin-cenc Krajnc, Loka; Karol Mohorko, Ptuj; Jožef Sel, Ljubno; Albin Tkavc, Laporje; Franc Zakšeg, Sromlje in Rudolf Zupane, Laško.
□	Vprašanje dalmatinskih krošnjarjev. Za vladanja cesarice Mar. Terezije so dobili dalmatinski krošnjarji pravico krošnjarjenja med drugimi mesti tudi po Mariboru. Kroš-njarske pravice so se posluževali Dalmatinci po Mariboru nemoteno, dokler ni postal veliki župan g. dr. Pirkmajer. Na pritisk trgovskih gremijev je začelo veliko županstvo odvzemati in omejevati krašnjarske pravice Dalmatincem. Na posredovanje advokatov in poslancev pa so si znali Dalmatinci zopet in zopet priboriti dovoljenja za krošnjarjenje. Ko je bila mestu vrnjena popolna avtonomija z obrtnim referatom vred, je magistrat dovolil starejšim Dalmatincem, in sicer 8 po številu, krošnjarstvo po mestu. Magistrat je število krošnjarjev znatno skrčil in izdal dovoljenje za prodajo po mestu samo res starim in težkega dela nezmožnim Dalmatincem. Sedaj se je pa v vprašanje krošnjarstva vmešala policija, češ, da so od magistrata izdana tozadevna dovoljenja neveljavna in prepovedala vsem Dalmatincem krošnjarstvo. Magistrat se je radi tega vmešavanja policije v mestne obrtne pravice pritožil na veliko županstvo, ki bo rešilo sporno zadevo v smislu magistrata in v dobro Dalmatincem.
□	Zgradba skladišča za les, slamo in seno. Pred meseci je pogorela g. Birgmajerju na Aleksandrovi cesti baraka za les, slamo in seno. Birgmajer bo pogorišče na novo pozidal.
□	Zopet ena špedicija. G. Matija Kresnik v Tkalski ulici bo otvoril špedicijo.
□	Stanje škrlatinke. V mariborski bolnici se zdravi osem lažjih slučajev škrlatinke. Starih slučajev je sedem in včeraj se je pojavil zopet en nov v Mlinski ulici.
□	G. nadučitelj Ivan Pavelšek umrl. V Mariboru je umrl vpokojeni g. nadučitelj Ivan Pavelšek. Rajni je bil dolgo vrsto let nadučitelj v Račjem in znan kot dober, vesten ter priljubljen šolnik in zaveden Slovenec tudi v onih hudih časih pod rajno Avstrijo. Po vpo-kojitvi se je naselil v Mariboru, kjer je umrl v starosti 77 let. Pogreb se bo vršil v petek dopoldne na pobrežko pokopališče.
□	Igra narave. Nedavno smo poročali o cvetoči črešnji na dvorišču policijskega komi-sarijata. Na vrtu g. dr. Marina pa je opaziti še večjo znamenitost — namreč zrele citrone, kar je za mariborsko klimo vsekakor redkost. V Novi vasi poleg Maribora pa se nahaja veliko hruškovo drevo v polnem cvetju.
□	Pritožbe radi slabih cest in trotoarjev se letos množijo. Ceste, katere so popravljene z novim parnim valjarjem, so vse brez izjeme
četka ne, potem se pa polagoma prepričajo o potrebi in drage volje prispevajo. Oni delajo, da si prislužijo za časne potrebe, za obleko, za hrano, za otroke! Kaj pa večne dušne potrebe? Ali ne zadevajo tudi njih in ali se le-te smejo zanemariti? In ko to uvidijo, pa prispevajo za cerkev, za duhovnika, za šolo, za škofijske naprave. Nazadnje jih to veseli in še bolj so navezani na cerkev, na duhovnika in šolo, češ, to je naše delo, delo našega trpljenja in naših žuljev!
Vse te okolnosti duhovnika prisilijo, da je v vodnem in sicer prijateljskem stiku z verniki, ki duhovnika ljubijo, se okoli njega zbirajo, se v vseh zadevah z njim skupno posvetujejo in kake morebitne nesporazume kmalu odstranijo.
Ni čuda, da so duhovniki v Ameriki jako ngilini in delavni. V vsakem župnišču je telefon, in vsak župnik, celo kaplan ima svoj avtomobil, kar je za dušno pastirstvo v Ameriki uujno potrebno. Povsod so verniki raztreseni, malo jih je blizu župnišču, mnogi so pa daleč proč. Pa tudi župnije so ena od druge zelo oddaljene: po 30, 40, 60 in tudi več milj. Zato ie za občevanje potreben telefon, še bolj pa avtomobil.	|
Gospodje rad! med seboj občujejo. Pritožujejo se pa, da so preveč oddaljeni, pa zato ne more priti do kakega dobro zamišljenega, ioslednega, skupnega delovanja. Odkar je umrl škof Trobec, pogrešajo roke, ki bi jih združevala in vodila v pretežkih ameriških okol-nostih.	j
ZvellCarfeva toifea.
V cerkvi v Unlfel am Rhein v Nemčiji se berejo pod križem sledeči stihi:
Imenujete me Učenika —
pa me ne vprašate.
Imenujete me Luč —
pa me ne vidite.
Imenujete me Pot —
pa me ne hodite.
i
Imenujete me Modrega _
pa mi ne sledite.
Imenujete me Lepega —
pa me ne ljubite.
Imenujete me Bogatega — pa me ne prosite.
Imenujete me Večnega — pa me ne iščete.
Imenujete me Usmiljenega — pa mi ne zaupate.
Imenujete me Plemenitega — pa mi ne služite.
Imenujete me Vsemogočnega — pa me ne častite.
Imenujete me Pravičnega — pa se me ne bojite
Čc vas bom pogubi! — ne čudite!
dobre, dočim je iz drugih letošnje deževje napravilo blatne kolovoze. Dosedaj je popravljena že skoro polovica vseh cest v Mariboru. S parnim valjarjem pa gre delo zelo počasi naprej, za eno samo dolgo cesto rabi teden dni in še več. Ker se ceste popravljajo po določenem načrtu in po vrsti, se nee more radi tega ozirati na želje prebivalcev posameznih ulic, ki bi radi videli njihove ceste takoj popravljene. Pridejo sčasoma že vse na vrsto,
□	Surovosti. V noči od torka na STedo je vrgel nekdo z Ruške ceste v Dravo mladega psička. Žival je splavala na kopno in začela upiti tako močno in obupno, da je zbudila vse prebivalce ob Pristanu in na Ruški cesti. Po urah javkanja se je usmilil živali uradnik okrajnega zastopa, ki je odpel čoln in se peljal preko Drave po psička in s tem pomiril nevoljne in vzbujene prebivalce, ki so se zgražali nad človeško neusmiljenostjo.
□	Preureditev mariborske Velike kavarne. Kavarnar Klešič bo povečal Veliko kavarno na ta način, da bo spremenjena dosedanja igralna soba v kavarno. Zid med kavarniškimi prostori in dosedanjo igralno sobo bo odstranjen. Sobi, ki sta za igralno sobo, bosta spremenjeni ena v igralno, druga pa bi-ljardno sobo. Velika kavarna dobi tudi nov in večji ventilator.
□	Nova kavarna v Mariboru. V gostilni Korotan na Frankopanski cesti v magdalen-skem predmestju bo dosedanja gostilniška soba desno pri vhodu spremenjena v kavarno. Pregl edna komisija je prostore odobrila in kavarniška obrt se je dovolila gostilničarki, ker ni v celem magdalenskem predmestju nobene druge kavarne.
□	Radi čiščenja ceste pod meljskim železniškim mostom se ne moreta sporazumeti mestna občina in železniška uprava. Zadnja bi morala cesto pod mostom čistiti in popravljati, toda pravi, da je to dolžnost občine. Občinski pometači čistijo cesto samo na obeh straneh mostu, spodaj pa se je nabralo že cele kupe smeti in blata. — Tudi trotoar in tlak ceste sta zanemarjena ter bo popravilo nujno potrebno.
□	Drzna tatvina koles. V noči od srede na četrtek so izvršili neznani zlikovci v Linhartovi ulici št. 19 drzno tatvino. Priplazili so se skozi dvorišče ter zlezli v hišo skozi razbito okno. Potem so od znotraj odprli dvoriščna vrata. Iz veže so odpeljali dve kolesi, vredni nad 3000 Din. Tatov dosedaj policija še ni izsledila.
□	Gostilna Anderle, Maribor, Koroška cesta 3, opozarja obiskovalce kmečkih dnevov na današnji oglas.
□	Staroznana gostilna pri Grozdu-Spatzek
— v Mariboru, Aleksandrova cesta 8 nudi posetnikom kmečkih dnevov dobro domačo hrano, pristna štajerska vina in izvrstno pivo, po zmernih cenah.
Vabilo
na zborovanje in OBČNI ZBOR »SLOMŠKOVE ZVEZE«,
ki bo v nedeljo in ponedeljek, 22. in 23 avgusta 1926 v Št. Vidu nad Ljubljano.
V nedeljo dopoldne bo imela naša pose-strima »Krščanska šola« veliko skupščino, združeno z lepo cerkveno slovesnostjo, ki se prične že ob šestih, a ob osmih bo nje občni zbor z lepim govorom: »Kako vpostavimo zopet Kristusa Kralja v šoli?« Prihitite, člani in članice »Slomškove zveze« že k tej prireditvi, v kolikor mogoče velikem številu. Zbralo se bo šentvidsko krščansko ljudstvo in med ljudstvom naj bi ne manjkalo krščansko mislečega učiteljstva! Res, da je za nas čas neprimeren, vendar računamo na požrtvovalnost naših članov in članic ter upamo, da ne zaman.
Ob 2 popoldne bodo imeli učitelji pevci vajo za petje pri sv. maši v ponedeljek. Peli bomo pri sv. maši pesmi kakor lani. — Ob 3 popoldne pa bodo priredili člani in članice »Slomškove zveze« igro »Srenja«. Po igri se bo otvoril pozdravni večer vsem našim somišljenikom in prijateljem iz vseh stanov in krščanskih organizacij, ki jih tem potom vljudno vabimo v svojo sredo.
Posebnih vabil ne bomo razpošiljali, ker smo prepričani, da ta formalnost ob živem zanimanju za krščansko šolo niti potrebna ni. V ponedeljek ob 7 bo druga pevska vaja, ob 8 pa sv. maša, ob 9, po sv. maši, redni občni zbor »Slomškove zveze« z dnevnim redom, kakor ga je že objavil »Slovenski učitelj«.
Letošnji občni zbor je velike važnosti, ker se bo na njem razpravljalo in odločalo tudi o znanem deklaraškem pokretu. Odbor bo prišel s svojim predlogom, člani pa lahko vposljejo svoje predloge, ki pa jih je vročiti vsaj tri dni pred občnim zborom glavnemu odboru. Po zborovanju skupno kosilo. Prijave za skupno kosilo je takoj vposlati na naslov: A. Lebarieva, strokovna učiteljioa, Ljubljana, Sv. Florjana ulica 7, II. n.
Celje
Občinska seja mestnega zastopa se bo vršila danes v petek ob 5. uri popoldne. Na tej seji se bo sklepalo o regulaciji Voglajne, ki povzroča pri vsaki poplavi posebno v Gaberju ogromno škodo. Obstoja namreč načrt, da se preloži struga Voglajne na drugo stran tira, ker bi s tem pospešili tok Voglajne. Cel načrt bi stal približno 1 milijon 500.000 Din.
-©■ Spremembe v posesti. Tvrdka Gaberc & Vi-
denSelc TP nrrvlnl« ornin nnnn.Aln	..r,,. 1...
•>- f1 -....... »VOje	pCcuPjC ,»
terem so se izdeloval« tostenine, dr. Alojzu Rakunu, odvetniku v Celiu.
Aspirinove tablete
'tf&SHJBh'
ie mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj "<doy*" (ploiinati kartoni s 0 ali 20 tabletami) s modro-belo-rdečo vars (veno znamko.
Odklanjajte vse druge zavoje.
& Celjsko orlovsko okrožje sporoča vsem odsekom, da je dovoljena polovična vožnja 15. avg. za tekmo mladcev in popoldanski nastop naraščaja. Vsi udeleženci dobe izkaznice pri blagajni (Sv. Ma-ksimiljan.) — Celje.
Podružnica Slov. lovskega društva v Colju ponovi svojo prireditev v nedeljo ia sicer samo popoldanski del programa. Vstop pri tej prireditvi je prost. Želimo, da bo prihodnja nedeljska prireditev dosegla boljši matcrijelni uspeh kakor zadnjič, ko je povodenj ljudi razgnala.
& Seja krajevnega odbora SLS v Celja se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer v tajniških prostorih pri Belem volu. Pridite vsi, ker je zadeva zelo važna.
& Podružnica kmetijskega drutva za Celje in okolico priredi v nedeljo popoldne ob 2. na Bab-
nem strokovno predavanje.
Q Posvetovanje o regulaciji Savinje in pritokov se bo vršilo v nedeljo predpoldne v sejni dvorani magistratnega poslopja v Celju. Posvetovanje se bo vršilo na pobudo okrajnega glavarja.
& Tresclitov: »Lastni domc se preseli v prihodnjih dneh v Prešernovo ulico v hišo dr. Božiča, kjer bo imel na razpolago novo urejene prostore.
T ris ovije
Kaj jo z meščansko šolo? Ze leta 1021,
je bila dovolila tedanja pokrajinska vlada meščansko šolo za naš okraj. Urgira se večkrat javno, kaj je s to šolo, a ni nobenega odgovora. Mladina se klati okoli brez dela in učenja, zatorej se naj vendar enkrat nastavi potrebno učiteljstvo, ker prostora bi začasno dobila meščanska šola na trboveljski osnovni šoli. Nujno pozivamo pristojne faktorje, da povedo, kje leži vzrok, da se šola ne odpre. Pri zadnjih občinskih volitvah so tudi vse stranke obetale, da bodo gledale na to, da se že to leto odpra Volitve so minule in tudi obljube menda ni treba držati.
Stanovanjska kriza. Pri rudniku je bilo veliko rudarjev reduciranih tudi radi tega, ker so dopolnili svoja službena leta. Ti rudarji bi še leta in leta garali pod in nad zemljo, samo, da bi imeli stanovanje in kurjavo. Redukcija je pa dala tem reduci rančem misliti, kje dobe stanovanja, katerega ni dobiti v Trbovljah. Čez 40 rudarjev vpokojencev je dobilo tudi poziv, da se oglasijo na sodniji v Laškem da se pogovore o stanovanjih, katera morajo izprazniti. Sedaj je pa hodil po hišah občinski redar ter iskal one, ki so pri rudniku zaposleni, imajo pa privatna stanovanja, katera bodo morali zamenjati z vpokojenimi rudarji. Nekaj se bo s tem doseglo, vseeno pa nekateri posestniki hiš drže raje stanovanja prazna, če se kdo izseli, kot bi ga pa oddali v najem. Znano nam je več takih slučajev, in pozivamo pristojne funkcionarje, da tudi take primejo za ušesa, da bodo stanovanja oddali onim, ki jih nimajo.
Sovo mesto
Orlovska okrožna prireditev. Skoro vsaka letošnja prireditev je riskirana, ker nagaja vreme. Tako se je zgodilo tudi našim Orlom preteklo nedeljo v šmihelu. Že zjutraj je kazalo, da najbrže ne bo pravega vremena, vendar Orli niso obupali. Začeli so s sv. mašo, med katero je imel krasen nagovor mil. novomeški prošt g. Čerin. Po sv. maši je bilo vedro toliko časa, da se je lahko izvršilo zborovanje pred cerkvijo, kjer sta govorila gospod dr. Čampa in br. Sitar. Tudi štafetni tek od Kan-dije do Smihela je bil, vendar je bilo po razmočeni in blatni cesti težko teči; kljub temu so tekači porabili le kratek čas. Zmagali so novomeški Orli, ki so pretekli 1 km v 2 min. SO sek. Popoldne je pa lilo kot iz škafa in sicer neprenehoma. Zato telovadbe na prostem ni bilo, pač pa so v društveni dvorani nastopili Orli, Orlice in obojni naraščaj s prostimi vajami, Orli tudi na bradlji. Okrožje namerava eno izmed prihodnjih nedelj prireditev ponoviti.
Ogenj. V nedeljo okrog pol 10. ure zvečer je izbruhnil nad Kandijo v kozolcu tukajšnjega gostilničarja Zurca, po domače Stemburja ogenj, ki jc v par minutah upepelil kozolec, vse žito in seno, ki je bilo v njem. K sreči so bili pri ognju takoj ljudje, ki so požar omejili, da se niso vnela tudi bližnja gospodarska poslopja, ki so tudi lesena in polna mrve in pšenice. Bilo je pa tudi mimo in je silno deževalo, kar je tudi pomagalo, da so ogenj omejili. Pohvalno se moramo izraziti pri tej oriliki o novomeških Orlih, ki so ravno spremljali' svoje brate iz Črnomlja na kolodvor v Kandijo in takoj, ko so zapazili prvi plamen, hiteli gasit; tudi novomeški gasilci so bili kmalu na kraju nesreče ter omejili ogenj.
Krka je vsled nedeljskega deževja tako narastla, da je prestopila bregove in poplavila po Novem mestu in Kandiji vso vrtove, k: leže ob strugi. Ljudje že dolgo ne pomnijo take višine. Kakor pripovedujejo, je napravila voda okrog Št. Jerneja in Kostanjevice veliko škode. Po nekaterih krajih torej toča, po drugih pa voda, pa bomo kmalu ob vse.
Kamnite
Smrtna kosa žanje te dni po Kamniku, da ja
človeka kar strah. Ta teden kar štirje pogrebi in to samo v družinah z otroci in med samimi obrtniki in trgovci. Komaj so zagrebli brivskega mojstra Klobučarja, je zadela kap dimnikarskega mojstra Feliksa Deisingerja iz Podgore, ki je umrl v torek zjutraj. V sredo popoldne je v najlepših letih zapustila za vedno moža in dva mala otročiča ga. Marija Petek, soproga trgovca g. Petka z Glavnega trga. V četrtek zjutraj pa je že zvonček i Malega gradu naznanil smrt g. Nikolaja Srdarja, brivca v Majstrovi ulici. Prebladil so jo na en dan skupno s pokojnim Kiobučariem, pa je še zdaj urno sel za niim. — Vsem »rizadetjum družinam naše aozalie.
Materinski dan pri M. D.Jezerski za blejski kot in Bohinj na sv. Roka dan 16. avs. na Bledu
6e vrši tako-le:
Veliki Šmarin 15. avgusta popoldne ob 5. uri ta jezeru pete lavretanske litanije, nato spoved.
Ponedeljek 16. avgusta. Ob 7. uri pridiga za matere, govori prof. dr. Jerše; nato sv. maša z blagoslovom.
Ob 10. uri cerkveni govor kanonika stol. župnika dr. Tom. Klinai ja; po govoru sv. masa z blagoslovom. — Popoldne ob pol 1. uri slovesne pete lavretanske litanije. Prihod vlakov iz Bohinja na Bled ob 6. uri 10 minut zvečer; ob 8. uri 45 minut dopoldne, z Jesenic pa ob 0. uri 46 minut dopoldne.
Odhod v Bohinj ob 14. uri 40 minut popoldne, na Jesenice ob 13. uri 48 minut popoldne.
Pričakujemo obilne udeležbe, ker sv. Roka povsod praznujemo, ker je železniška zveza zelo primerna in je za prejem sv. zakramentov vse preskrbljeno. Svojo pobožnost bo lahko vsak qpra-vil, ker je dovolj spovednikov prijavljenih.
l^rimorslco
Odkrite besede fašistovskih ministrov. V Boboto so v Trstu prostovoljci in bojevniki priredili častni večer tržaškemu fašistovskemu visokemu komisarju poslancu Ricciju, ki se mudi v Trstu, da napravi konec prepirom med fašisti. Večerje so 'se med mnogimi odličnimi gosti udeležili tudi prefokt Gasil, general Moncsi, poveljnik .VI. cone prostovoljne milice in sam minister narodnega gospodarstva Belluzzo, ki se je vračal z Reke, kjer je prisostvoval otvoritvi mednarodne razstave. Visoki komisar Ricci je v odgovoru pozdravnim besedam generala Monesija izgovoril tudi naslednje stavke: »Hrabri vojaki iz Trsta in Istre! Dasi spadajo govori po banketih med demokratsko staro šaro, mislim, da mora na tem sestanku, ki ima čisto politični in fašistovski značaj, na vsak način izpregovoriti oni, ki zastopa stranko. — Trst ni kako poljubno italijansko mesto; Trst je s političnega in strategičnega vidika eno izmed najvažnejših mest te velike Italije, ki jo vodi Mussolini k velikanskim namenom. Trst je nadalje opazovališče mnogih tujih držav, ki pozorno gledajo na mesto. Vi veste, da se nahaja tu 40 konzulov, gostov in opazovalcev. Fašizem mora tu še veliko storiti. Mislim, da smo glavne najbližje smotre že dosegli; toda moja največja skrb je, da ustvarim tu mogočne legije oborožene milice. Trst mora videti blesketanje italijanskih bajonetov. Veliki intelektualni osnutki se morejo uresničiti le z oboroženo silo. Vojska ima potrebo mož in bajonetov. Italijanska armada mora triumfirati pred bližnjimi in daljnjimi narodi, da bo imperialni Rim pod vodstvom prvoboritelja Mussolinija Se diktiral zakone svetu.« Tako je govoril poslanec Ricci, ki ima komaj 30 let, a je intimen prijatelj' samega diktatorja! — Minister Belluzzo je moral seveda udariti na isto struno kakor mlajši Ricci, ker bi sicer ne veljal za čistega fašista, in je šel celo nekoliko dalje: »Kakor je pravilno poudaril prijatelj Ricci, v tem mestu smo blizu meje, kjer so zasajene oči posebno proti nam. Dobro J>i bilo, da se tujci otresejo vsake iluzije.. .« Te besede zvenijo precej, precej drugače kakor dolga govora g. Lanfranconija in istega ministra o potrebi medsebojnega prijateljstva med narodi na Peki. V teku enega samega dneva je Belluzzo, ki je vendar minister narodnega gospodarstva, tako hitro menjal ideje.
Primorska idila. Primorske občine so danes V rokah občinskih komisarjev ali podestatov, Jri gospodarijo po svoji glavi z občinskim premoženjem; občinski sveti ne obstoji jo več. Včasih se dobi med komisarji pošten človek. To se zgodi pač redko: a zato se občina čuti toliko bolj srečno, ako dobi takega občinskega glavarja. Tak ko-jnisar gotovo ne bo dolgo komisaril, ker posežejo vmes druge tajne sile raznih spletkarjev in >či-fetih«' fašistov, ki bi znali drugače »gospodariti«. Zadnji dogodki v Podgradu prav nazorno slikajo to pehanje do občinskih blagajn, ki je v vseh krajih, kamor so pridi-] i italijanski naseljenci, enako. — V Podgradu je komisaril nekaj časa bivši polkovT.fik Abatino; gospodaril je dobro in je energično nastopil proti vsakemu zapravljanju občinskega denarja, pa naj je šlo tudi za takozvane >patrioti£ne« slavnosti. Tako se je fašistom strašno zameril, ko ni hotel dovoliti kredita za plesno zabavo o priliki prekrščenja podgrajske šole. Tudi B podgrajskim zdravnikom se nista razumela. Komisarju se je zdelo, da so računi, ki jih pošilja lekarnar županstvu za zdravila občinskih revežev, previsoki in prepogosti. Zvohal je, da sta zdravnik Balbo in lekarnar dogovorjena: zdravnik naj predpiše čimveč zdravil, da bo lekarnar kaj za-Blužii; komisar ni hote! več plačati računov. Tu nastopi tretja oseba, šolski voditelj in fašistovski tajnik g. Prelac (danes se podpisuje seveda Prelaz), ki se zna sukati tudi izven šole. Ta je zahajal kaj rad v Koper in nekega dne je prinesel iz Kopra odlok, s katerim je bil g. Abatino odstavljen in on imenovan za občinskega komisarja. Epilog: Zdravnik Balbo, ki se sedaj ni več čutil vezanega do Abatina, ki ri bil več komisar, je napadel na cesti bivšega komisarja in ga vrgel v jarek. Iz strastnega objema je loMlo vročekrvneža Vojaštvo, ki se je nahajalo v bližini na vajah.
Huda ura. Pretekli petek je divjala po Goriškem močna nevihta. V Gorici je strela udarila štirikrat V Dornbergu se je vsula tudi toča in poškodovala vinograde, ki ležijo na desnem bregu Vipave. Tako je toča obiskala že vse kraje od zgornje Vipavske do Dornberga. Edino od Prva-čine do Gorice je še ni bilo. V Brdih pa je uničen skoro ves pridelek.
»Brjarji« t Vipavi. Vas Z. ob Vipavi ima za cerkvenega patrona sv. Lovrenca. V nedeljo po praznit u je opnsilo, v nedeljo pred praznikom pa navad n,\ ples, ki ne sme izostati za nobeno ceno. Ako županstvo noče izdati dovoljenja, gredo Z.-ščani naravnost na podprefekturo v Gorico. Za nedelj« pa je letos bilo že vse pripravljeno. Da bo vse bolj romantično — vas Z. je že sama na sebi zelo romantična — so postavili »brjarje« <plesni oder) tik k Vipavi. V soboto zvečer so fantje legli k počitku praznično razpoloženi: >br-(jarji« so že čakali gode« in plesalce, fantje so tudi že poskusili na orglice. Drugo jutro so šli 'n-spicirat. Polovica »brjarjev« je že bila pod vodo in Vipava je še vedno naraščala. Fantje so zagnali krik »Vipava bo vzela »brjarje«!«: šli so po močne verige in zavezali >brjarje« k bližnjim topolom. Voda je preplavila popoldne vse plesišče in tradicijonalnega plesa ni bilo. Kdo je kriv? Morda podprefeklura, ki zahteva kolavdaciio samo prostorov, kjer se imajo vršiti resne prireditve prosvetnih društev, in ne kolavdaciio plesišč? Skoda, da Vipava ne teče tudi skozi druge vasi,
d« jm. elggjgonfetf. tata. iraaaAtičav
Dopisi
Smola radi pevskega poslanca Kelemiue. V Ormožu se vrši sedaj obrtno-gospodarska razstava, ki jo zelo dobro obiskana od strani kmetskega občinstva. Ob priliki razstave so prignali živinorejci iz ormoškega okraja raztavit svojo živino 9. t m. Ravno živinorejsko razstavo je hotel izrabiti Radi-čev poslanec Kelemina iz Središča za svoj nenapovedan shod. Tokrat pa Kelemina ni imel sreče s svojim zborovalnim eksperimentom. Živinorejci ga nikakor niso marali poslušati in so pokazali nevolio nad RadiČevo politiko s tom, da so Kele-mino enostavno odslovili. Kelemina je uvidel razkačeno ljudsko nevoljo in se po francosko poslovil. Pri Keleminovein pobegu je bilo zanimivo videti žalostni obraz ormoškega glavnega eksponenta Radičeve stranke, ki je gotovo uvidel, kako malo upanja ima, da bi se kdaj voedel na poslanski stolček pod Radičevo marelo.
Žiri. Poročali smo že, da se je vršila 6. julija v Škofji Loki licitacija poštne vožnje Žiri— Škofja Loka. Izlicitirala jo je žirovska avtomobil-na družba. Poštno ravnateljstvo pa tega ni potrdilo, ampak je razpisalo ponovno licitacijo na torek 10. t. m. K dražbi, ki se je vršila v tukajšnjem občinskem domu, je prišlo več interesentov kakor kdaj prej. Vedeli smo, da bo avto-družba napela vse sile, da bi še vozila pošto; saj bi brez nje skoro ne impla pomena. Družbi se je to končno tudi posrečilo, ker je ponudila najmanj. Šlo je za 20.000 Din ceneje kakor pred mesecem. Ker avto-družba popravlja svoja vozila, vozijo pošto že en mesec s konji. Promet z njimi je točnejši kakor z avtomobili. Tudi poštni uslužbenci ne marajo več časov ,ko so čakali avto do polneči, zjutraj ob 4 ga je bilo treba pa spet naložiti in odpraviti. Mi pa želimo, da bi nedeljsko pošto delili takoj in ne šele v pondeljek. — Olepšava nove župne cerkve hitro napreduje. Slikanje sten bo ta teden končano. Pripeljali so že tudi nove, velike in krasne lestence, ki bodo montirani do nedelje. Za pokritje mnogih stroškov je prirejena loterija, ki se bo vršila 29. t. m. Ima mnogo bogatih dobitkov in jo toplo priporočamo.
Radeče. Vsled neprestanega deževja v soboto in nedeljo dne 7. in 8. t. m. je hudournik potok Sapota, ki priteče od Št. Jurja pod Kumom, tako narastel, da je razdrl skoro vso cesto od Št. Jurja do Radeč. Pri Kovaču Dorniku na Jagnenci je porušil jez in zasul žago in si napravil novo strugo, kjer je bila do sedaj cesta. V Radečah je narastla voda, kakor ne pomnijo niti najstarejši ljudje, razdrla skupni mlinski jez, porušila cesto od jezu do Krežetovega mostu ter pobrala tri mostove in sicer Krežetovega, Čeplokovega in Rozmanovega. Škoda znaša preko 1 milijon Din. Vsled narastle Save, ki je zaprla vodo potoku Sapota, je voda poplavila vse vrtove do župne cerkve v Radečah in segla do valjčnega mlina Antona Polanca v Radečah.
fPro&vetma svessa
Ljudski oder v Ljubljani si je nabavil tekom tega leta zopet nekaj novih iger in takih, ki jih dosedaj ni imel v arhivu. Te igre bo izposojal našim podeželskim odrom. Seznam vseh iger, ki jih ima Ljudski oder na razpolago, se lahko po dopisnici naroči pri tajništvu. Cena seznama s poštnino vred 6 Din. — Dalje si je Ljudski oder nabavil različne nove, krasne kostume in sicer srednjeveške viteške (za moške in ženske), za rimske senatorje, za turškega pašo in za turške vojake, za francoskega častnika in za francoske vojake, za rimskega stotnika in za rimske vojake, tunike, liv-reja za slugo, spalno suknjo itd. Te kostume bo Ljudski oder izposojal tudi na deželo, vendar izključno samo onim društvom, ki so do sedaj vračala garderobo in igre točno, v redu in nepoškodovano.
Dajte nam, kar nam sre!
»Slovenec« je dne 7. t. m. prinesel notico pod naslovom: »Naši tobačni upokojenci.« Podpisani smo piscu hvaležni, le to pripomnimo tem potom, da je vse resnično, kar je napisal, le stavka: »Ali izsilimo od uprave državnih monopolov povišanje milostnih pokojnin, ali pa naj se uvede splošna nabiralna akcija zanje,« ne odobravamo. Mi ne prosimo nobene milosti, ampak zahtevamo, da se nam pripoznajo one pravice, kot smo jih imeli v stari Avstriji, in jih v sedanji Avstriji in na Češkoslovaškem tobačni upokojenci še danes uživajo. Naš rajni oče Krek nam je izposloval pokojnino za polna leta 80 kron v predvojni valuti in nam je zatrdil, da smo priznani državnim. Ko smo mu pa rekli, da bi kakor drugi državni nastavljen« za pokojnino plačevali, je pa rekel: »Slišite ali ne plačate dovolj? saj ima država od žuljev vaših rok milijonske dobičke, kaj hočete še več?! Vaš dekret je cesar lastnoročno podpisal, torej bodite brez skrbi.« Da so bile dr. Krekove besede resnične, spričuje dejstvo, kakor smo že omeniii, in v Avstriji in na Češkoslovaškem to tudi vpoštevajo, da imajo v Avstriji '■jbačni upokojenci 1000 Din v naši valuti, na Češkoslovaškem pa celo 1500 Din. Oni, kakor mi smo delali enemu gospodarju, namreč državi. Na tobačnih tovarnah je bil povsod napis: K. u. k., kakor na poštah in državnih železnicah. Torej, če so poštarji in železničarji državni, se po vsej pravici tudi nam to ne more odrekati. Tudi ob raznih jubilejih smo dobili kolajne, kakor »ficirji in drugi državni uslužbenci. Ko so leta 1920. nameravali ustanoviti državni konzum, so vsem državnim uslužbencem odtrgali od plač, in takrat so tudi nas pripoznali za državne in nam odtegnili po 70 kron. Ali hočete še več dokazov? Nasprotno pa nam ni znano, da bi bila gledališča nosila kdaj naslov: K. u. k. in da bi imela država kdaj kaj dobička od njih, pa so vendar podržavljena. Mi trdimo po vsej pravici, da smo bili in smo državni in da se nam godi v nebovpijoča krivica, ker se nam ne da, kar smo krvavo zaslužili, saj smo pustili v tovarni vse: mlada leta, zdravje in smo delali poštemo 11. do 12. ur dnevno za majhno plačo, ker so nam obetali starostno preskrbo. Smelo lahko trdimo, da je vsaka opeka tobačne tovarne plačana z našimi krvavimi žulji; če smo pa delali prejšnji državi, ni naša krivda, tovarna je pa le ostala Jugoslaviji in še danes prinaša ogromne dobičke, saj so vse tobačne izdelke sorazmerno po valuti podražili. Zato se le čudimo, da merodajni faktorji nečejo vedeti, da je tudi za nas ista valuta. Radovedni smo, kdo od gospodov, od katerih je odvisna naša usoda, si upa izhajati z 200 Din mesečno. Še berači po poklicu zahtevajo miloščino po sedanji valuti! Država naj si vzame vzgled od občin, ki svoje reveže podpirajo — znano nam je namreč, da dobivajo od 100—300 Din mesečno, torej več kakor mi od države, ki smo ji žrtvovali vse moči. Če je kje na svetu še kaj pravice, se mora ta krivica, ki kriči do neba, popraviti. Država je v prvi vrsti poklicana, da vzdržuje red in jamči za pravico, zato pričakujemo, da se merodajni go-
Poplavljene ceste pred cerkvijo sv. Duha v Celju.
spod je enkrat le zganejo in popravijo krivico vsaj nam, ki se še borimo z 200 Din mesečno s pomanjkanjem in gladom in blagrujemo tiste, ki jih je smrt, če tudi strašna vsled revščine, rešila trpljenja.
Pomožno akcijo pa odločno odklanjamo; tisti, ki smo mu služili, L j. država, nam mora dati, kar smo zaslužili, to je njena sveta dolžnost, če pa tobačni upokojenci, ki so spadali pod ogrsko krono, nimajo zadostne pokojnine, na kar se gospodje radi sklicujejo, ni naša krivda, pač pa so oni vedeli za svoio usodo na starost in so si zato lahko že v mladosti pomagali, odnosno, so iz tovarne izstopili, če se jim je kaj boljšega nudilo, kar smo mi odklanjali z ozirom na pokojnino.
Upokojenci in upokojenke tobačne tovarne v Ljubljani.
Šport
FINALE ZA KRALJEV POKAL V LJUBLJANI.
V nedeljo, dne 15. avgusta se odigra finalna tekma za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v Ljubljani. — Za finale sta se kvalificirali Reprezentanci Hrvatske in Srbije. — Posebno veliko važnost polaga na to tekmo zagrebški nogometni podsavez, ki želi, da bi tudi letos odnesel zmago v tem tekmovanju.
Ako se mu to posreči, si pribori dragoceni zlati pokal v definitivno last. Doslej je namreč zmagal že dvakrat zaporedoma. V smislu razpisa pa dobi poka! v definitivno last oni podsavez, ki zmaga trikrat zaporedoma, ali petkrat v presledkih.
Po nalogu J. N. S. se vrši ob 15. uri predtekma med S. K. »Slavijo« (Zagreb) in 2. S. K. »Hermes«.
Predprodaja vstopnic: sedeži tvrdka Goreč, navadna stojišča trafika Sever.
INTERNACIONALNI TENISTURNIR NA BLEDO.
Ob krasnem vremenu in trdovratni igri se je zaključil v pozni popoldanski uri finale tenis turnirja. V splošnem je bila igra zelo zanimiva, ker so si bili tekmovalci precej enako močni. Posebno pozornost vzbujala je v double dame gdč. Stoja-kovič iz Zemuna, edina Jugoslovanka, ki se je priborila v finale. Njena igra akoravno je gdč. še zelo mlada, ostala je vstrajno močna do konca.
Rezultati so sledeči: Dame double: Gospa Viškovska - Praga, gospa Viktor-Dunaj. — gosp« dr. Hlava-Praga, gdč. Stojakovič-Zemun, 6/1, 6/3; Gospodje double: Dr. Hlava-Praga, Sricker- Praga — Ing. Pick,-Praga, 1/6, 7/5, 9/7; Džino- Dunaj; Mixed double: Džino - Dunaj, Ing. Pick,- Praga — gospa Pick-Usti na Labi, 6/2, 11/9. Gospa Vikto-Dunaj; Gospodje single: Ing. Pick-Praga — Džino Dunaj, 1/6, 6/3, 6/4, za Džino; Damo single: Gospa Pick-Usta na Labi — gospa Viktor-Dunaj, 6/2, 6/1 za Viktor-
SarMtk Savinja pod kapucinski«« mostom x Celju,
DESET PRAVIL ZA ZAKONSKE ŽENE.
Angleški list »Daily Mail« je razpisal za svoje bravke nagrado, katera bo najbolje pogodila deset zapovedi ali pravil srečnega zakona. Nagrado je dobila gospa Ela May-Whee-ler. Njene zapovedi so sledeče:
1.	Tudi po poroki se ne smeš slabše oblačiti kot pred poroko. »Lov« je končan, držati pa moraš vplen«.
2.	Pomisli, da je sreča odvisna od dobrega zdravja, zdravje pa od dobre prebave in prebava od dobre kuhinje. Skrbi torej za dobro kuhinjo; ta ne stane dosti več kot slaba, in boš kmalu videla, kako hvaležen ti bo mož.
3.	Bodi vesela, če ima mož par dni mir pred svojimi navadnimi opravki; ne izrabljaj ga tedaj za domača dela, temveč prigovarjaj mu, da potrebuje počitka in odmora, in pošlji ga za par dni proč. Duševno in telesno poživ-ljen bo prišel nazaj in ti bo od srca hvaležen.
4.	Nikdar ne delaj zasmehljivih opazk o njegovih sorodnikih in prijateljih. Pomisli vselej, kaj sj mu ti, in ne boš nikdar zgubila ugleda v njegovih očeh. Kdo drugi lahko kaj reče, ti pa ne smeš.
5.	Ne onesvesti se, če nosi zavratnico, ki ti ni všeč, ali pa če kadi smotko, koje duh ti ne ugaja. Pomisli, da ima najmanj toliko pravice do lastnega okusa kot ti.
6.	Sledi mu v njegovi navdušenosti, tudi če govori o prednostih dragih žensk. Zelo redke so one ženske, ki priznajo prednosti druge ženske, a ti moraš biti pač taka redka izjema. Čim plemenitejše tvoj mož misb, tem večji je tvoj ugled pri njem. Ne bodi oblastna; pomisli, da si ženska!
7.	Če ti prinese domov kakšno majhno darilce, ki bi ga mogla porabiti morda samo tedaj, če bi bila žena črnca, objemi in poljubi ga in zahvali se mu za krasno darilo.
8.	Če se mu pripeti kaj neprijetnega, napravi vse, da dobi stvar humoristično lire. Marsikakšna žaloigra je bila že preprečena z enim samim dobrim dovtipom; in marsikdaj so stvari, ki so lažje kot zrak, zakon uničile.
9.	Ne cdkopuj mrličev! Preteklost je preteklost; kar je bilo, 'je bilo. Prepir je večinoma prvi korak do ločitve.
10.	Misli zmeraj na tele besede: »Ljubi ga, spoštuj ga in strezi mu, najsi je bolan ali zdrav; pozabi vse in se okteipaj samo njega.« In če bi se mu slabo godilo, tedaj se ga moraš še prav posebno okleniti in se ne smeš odstraniti od njega.
Zborovanje v Haagu- Od 17. julija do 2. avgusta se je vršil v Haagu 4. mednarodni kongres akademsko naobraženih žensk. Navzoče so bile delegatinje Iz 26 držav.
Naznanila
Čevljarska zadruga t Ljubljani naznanja in* teresenloni, da se vrši prihodnja pomagalska preizkušnja v nedeljo dne 28. »vguHta t !. Prijave, katerim je predložiti učno izpričevalo ter izpričevalo o obrtno-nadaljevalni šoli, se sprejemajo najkasneje do 25. t m. t a^družnem kukalo, Hrenov« ulica 4*.— NaoeJ»ty\x
Gospodar siv o
Za ponovno uvedbo prisilne poravnave izven konkurza.
S 1. aprilom 1925 je bilo v Jugoslaviji ukinjeno sodno poravnalno postopanje. Takrat se je našlo med trgovskim svetom precej nasprotnikov poravnalnega postopanja, ker je bilo razširjeno mnenje, da mnogo trgovcev izrablja slabe strani zakona in skuša, da se potom poravnave reši svojih obveznosti napram upnikom. Ze takrat so se Culi svarilni glasovi; odlični gospodarski strokovnjaki so se izjavili proti ukinitvi, obenem pa zahtevali poostritev dosedanjih predpisov, v svrho onemo-gočenja zlorab, in izenačenje zakonov o poravnalnem postopanju.
Od tedaj je preteklo 16 mesecev. Na žalost moramo konstatirati, da nam je ukinitev poravnalnega postopanja prinesla le škodo. Trgovci, ki so vsled krize postali insolventni, so skušali doseči izvenscdnijsko poravnavo, ki se pa v večini slučajev ni posrečila, nakar je sledil konkurz. Vedno bolj spoznavamo, da nam je prisilno poravnalno postopanje vendar potrebno, kajti konkurzi se množijo, upniki pa vsled pomanjkanja poravnalnega postopanja trpijo veliko škodo. Avstrijska statistika za leto 1925 nam prav jasno dokaže, da poravnalno postopanje pri odgovarjajoči kontroli bolje ščiti interese upnikov, oziroma celokupne gospodarske interese kakor pa konkurzno postopanje. Po tej statistiki so prejeli upniki pri konkurzih povprečno 7.5 odstotkov, pri sodnih poravnavah pa 42 odstotkov svojih terjatev.
Znano je, da pri nas večina konkurzov konča na ta način, da upniki po dolgem času
prejmejo malenkostno kvoto ali pa nič, večina aktiv pa se porabi za stroške postopanja. V tem oziru so pač najslabše razmere v Srbiji; kjer konkurzni zakon iz leta 1861 v ničemur ne odgovarja več potrebam današnjega gospodarstva.
Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu in dunajski »Kreditorenverein«, ki gotovo najbolje 'poznata usodne posledice pomanjkanja poravnalnega postopanja! «e v interesu upnikov, kakor tudi v interesu dolžnikov in celokupnega gospodarstva trudita pridobiti merodajne kroge za zopetno uvedenje poravnalnega postopanja. Jugoslovansko društvo 79 zaščito upnikov se je obrnilo na vse narodne poslance z utemeljeno vlogo. Dunajski jKreditorenverein« pa je potom svojega zastopnika interveniral pri trgovskem ministru in ostalih merodajnih mestih.
Seveda je potrebno, da novi zakon izdatno skrajsa postopanje, da ga v interesu upnikov poceni in da postavi strožje določbe glede predpogojev, kvote itd.
Trgovinski minister je pred kratkim predložil ministrskemu svetu naredbo, ki na novo upostavlja poravnalno postopanje za banke (povod je dala insolvenca Banke i Štedionice za Primer je na Sušaku), vendar pa je svoj predlog umaknil, ker namerava v kratkem predložiti nov predlog, ki bi se oziral na vse dolžnike. Tudi belgrajski trgovski krogi se odločno zavzemajo za ponovno uvedenje poravnalnega postopanja, zato je upati, da se ta, za naše gospodarstvo tako važna zadeva v kratkem reši.
Cene »late in (rebra. Cena zlata se v zadnjem času ni spremenila, cena srebra pa je nekoliko padla. V Zagrebu in Belgradu se plača (vse za en gram): čisto zlato 36.40 Din, 22karatno zlato 33.50 Din, 18 karat, zlato 30.30, 14'karat. 23.80 Din; čisto srebro 1.25 Din, I. srebro (950/000) 1.20 Din, U. srebro (900/000i 1.15, III. srebro (800/000) 1.05 Din; platina 230 Din. V Newyorku je cena srebra padla od 66.5 c. v februarju na 61.5 e. v avgustu.
Nemške reparacije r juliju. V juliju je plačala" Nemčija na račun reparacij, po izkazu generalnega agenta, 93,023.422 mark. V denarju in re-paracijskih dobavah je prejela v juliju Jugoslavija 2.87 milijonov mark (na račun druge letne anuitete v celem 34.32 milijonov mark), Francija 43.39 milijonov mark (487.24 milijonov mark), Anglija 17.41 milijonov mark (200.97 milijonov mark),'Italija 6.47 milijonov mark (65.45 milijonov mark), Belgija 9.38 milijonov mark (103.09 milijonov M).
Češkoslovaška se pripravlja za podajanja radi trgovske pogodbo z Jugoslavijo. Praška trg. zbornica je na podlagi poizvedovanj pri interesentih izdelala 400 -strani dolg elaborat, ki bo služil Češkoslovaški pri pogajanjih radi trgovske pogodbe z Jugoslavijo.
Obratne omejitve v avstrijski in češkoslovaški tekstilni industriji. Avstrijska tekstilna industrija se nahaja že delj časa v težki krizi. Bombažne predilnice delajo le s 50% svoje kapacitete; bati se je nadaljnjih omejitev. Najtežje je stanje v tkalnicah za bombaževino, Icjer se dela le 2 dni v tednu. Stanje češkoslovaške tekstilne industrije je še slabše. Tovarne so primorane odpuščati delavstvo. Češkoslovaška, kakor tudi avstrijska tekstilna industrija skušata oddati svoje blago v nasled-stvenih državah, predvsem v Romuniji in v Jugoslaviji, zato postaja konkurenčni boj vedno občutljivejši.
Romunska trgovska bilanca aktivna. Izvoz Romunije v prvem polletju je. znašat 18.2 miljard lejev, uvoz pa 17 miljard lejev. Bilanca prvega četrtletja je bila še pasivna za 2.7 miljarde lejev, vsled izvoznih olajšav pa se je hitro popravila.
Razvijanje bank in privatnega kapitala v Rusiji. V sovjetski Rusiji, kjer so se uničile vse predvojne banke, se je pred leti ustanovila prva banka in sicer državna banka. Danes ima Rusija poleg državne banke že 10 velikih bančnih zavodov, ki hitro napredujejo. Skupna bilančna v^ota vseh teh bank je znašala 1. oktobra 1925. 1. 3406 milijondov rubljev, 1. maja t L pa 3825 milijonov
rubljev. Aktiva zaznamujejo stalno naraščanj« eskontnih in kreditnih operacij. Znaten del pasi? predstavljajo uloge ljudskega komisarijata za finance, ki znašajo preko 700 milj. rubljev. Vsa vloge ao znašala 1. maja t. 1. 1560 milj. rublje* (1. okt. 1925 1425 milj. rubljev). — Kakor poročajo »Polnische Nachrichten«, je dosedaj in vest i-ranega v Kusiji 1300 milj. rubljev privatnega kapitala in sicer 900 milj. v trgovini in 400 milj. vi industriji. Rentabiliteta je mnogo večja kot pred : vojno in znaša po odbitku davkov 30%. Tq vsled i boljše organizacije in spretnejše uporabe kapitala kot pri državnih podjetjih. — Sovjetski državni proračun za leto 1927. znaša 4600 milj. rubljev( Primanjkljaj v znesku 150 milj. rubljev nameravi sovjetska vlada kriti potom notranjega posojila.
"Borza
Dne 12. avgusta 1929.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4925—13.5325 (13.4925— 13.5825), Italija 186.49-187.69 (188.49—189.69), London 275.007—276.237 (275.05—276.25), Ne-.v-york 56.467—56.767 (56.466-56.766), Pariz 153.75 —155.75 (155.38—157.38), Praga 167.38-168.38 (167.38—108.38), Dunaj 7.9925—8.0325 (7.9925— ! 8.0325), Curih 10.948-10.988 (10.948—10.988).
Curih. Belgrad 9.125 (9.12), Budimpešta I 72.325 (72.35), Berlin 128.075 (123.075), Italija ; 16.95 (17.20), London 25.14375 (25.14), Newyork i 517.125 (517), Pariz 14.20 (14.20), Praga 15.3175 j (15.3225), Dunaj 73.0625 (73.10), Bukarešt 2.34 | (2.35), Sofija 3.74 (3.75), Varšava 57 (57), Amsteiv-dam 207.565 (207.60), Bruselj 14.075 (14.125).
Dunaj. Devizo: Belgrad 12.455—495, KodanJ i 187.20—60, London 34,33—43, Milan 23.30—40, Newyork 705.75—708.25 (ček 703.55—707.75), Pariz 19.39-49, Varšava 77.15—65. Valute: dolarji 70-1.25, francoski frank 20.02, lira 23.72, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.8775.
Praga. Devize: Lira 111.17, Zagreb 59.49, Pariz 92.80, London 164, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest posoj. 74—76, vojna odškodnina 295 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžmce 20—22, Celjska 193—195, Ljublj, kreditna 175—195, Merkantilna 90 den., Praštediona 866—868, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—
H«8SHKWTBI
V- V C K hi-, l
J?...-,
Stalne poplave povečujejo bedo. — Kupna moč konzumenta pada. — Komur ostane blaso na skladišču, zgubi denar na obrestih.
Mi ponosno znižujemo cene,
da postrežemo
ceno.
Sven Elvestad:
16
Roman.
Župan je ves presenečen ugovarjal in menil, da to na nobeden način ni potrebno.
Toda Gjaernaes je odšel hitro na dvorišče in mi za njim.
In sedaj je lahko vsak spoznal, da je bila reč z ovsom samo izgovor — Bog vedi zakaj, na vsak način je bila zelo prozorna. Gjaernaes je stopil k oskrbniku in mu hlastno zašepetal nekaj besed, dočim je nemirno čehljal konja po nozdrvih, tako da je ta dvignil glavo in pokazal bele zobe.
Oba sva videla, župan in jaz, samo Asbjorna Kraga je naenkrat zamikalo nekaj drugega. Smehljaje se je opazoval majhnega, črnega belošekastega jazbečarja, ki je renčal in očitno jezen buljil v nas. z odprtim gobcem, tako da se je zdel ta okrogel in črn kakor žrelo puškine cevi.
Končno smo stopili na voz. Asbjorn Krag je zamahnil Gjaernaesu za slovo.
»Z Bogom,« je vzkliknil, »upam da se bova v kratkem spet videla, stanujem v hotelu. »Toda istočasno je pogledal oskrbnika, ki je povesil oči. Ko smo se peljali skozi drevored sem pripomnil:
/Ne razumem, zakaj niste izprašali tudi oskrbnika.«
>0 čem?«
>Severla o tem, če ni bil morda kak Gjaernaesov konj ponoči zunaj.
»To se mi je zdelo popolnoma nepotrebno,« je odvrnil detektiv.
Peljali smo se čez vres. Asbjorn Krag je potisnil slamnik na cči, da bi se zavaroval proti solncu, ki je neusmiljeno žgalo. Prod njim na kolenih se je gugal neizogibni, črni fotografski aparat.
Dolgo je molčal, toda imel sem občutek, da je pod svojim slamnikom razmišljal, dočim je sedel tako mirno.
Končno je vprašal:
»Na čem je umrl?«
»Kdo?«
»Stari mož, njegov oče.«
»Utonil je.«
»Torej ni bil ubit?« je vprašal detektiv.
»Ne,« sem odvrnil.
IV.
Oskrbnik.
Več dni se ni zgodilo ničesar pomembnega. Strahotna uganka z vresi je v neznatnem kraju razširjala tako groze, da je več letoviščarjev zapustilo hotel.
Pravzaprav bi moral tudi jaz odpotovati, toda Asbjiirn Krag me je živo prosil naj ostanem in trdil, da mu bom lahko pomagal. Medicinec, ki se je na tihem navduševal za policijske umetnosti, je skoroda zelenel od zavisti, kajti Asbjorn Krag ni hotel o njem ničesar vedeti. Toda kako bi mu mogel koristiti ravno jaz, v resnici nisem pojmil. Doslej mu na vsak način še nisem bil pomagal. Nasprotno! Tu in tatu sem se zasmehljivo izražal o načinu njegovega dela, kajti zdelo se mi je čudno in za odločnega detektiva malo dostojno. Ves čas je lenuharil, polegal pozno v dan, zajemal pošteno pri vseh obedih, kopal se in hodil peš na izlete, kratko in malo, obnašal se je docela kakor človek, ki uživa počitnice.
• Ako ga je skušal kdo izpraševati je odgovarjal nedoločno ali pa se je sploh izognil odgovoru in je s priprlimi očmi človeka samo porogljivo pogledoval. Popolnoma ravnodušno se je obnašal ob mnogih razlagah glede vzrokov zločina in bilo mu je vseeno, ali so govorili o tem letoviščarji ali domačini ali pa celo policija. Malomarno ie poslušal, toda kakor hitro
je prišel govornik do sklepa: »Prepričan sem, da je bilo tako ali tako,« je odgovoril Asbjorn Krag popolnoma ravnodušno: »Tako — tako —« Ali pa je dejal: »Da, da, hm, zares.« Ali pa, če ga je kdo vprašal: In kaj mislite prav za prav vi, gospod detektiv?« potem je odgovoril, kakor da bi se začudil vprašanju.
»Jaz? — Ah, jaz kratko in malo še nisem imel časa, da bi si ustvaril lastno sodbo.«
Sam Bog vedi, kaj je prav za prav uganjal! Kolikor sem mogel videti, se ni pečal niti najmanj s poizvedbami. Ako je na- svojih izprehodih slučajno srečal gospodarja z Gjaernaesa, je govoril z njim o žetvi.
Nekega dne so se pojavile črne postave med svetlimi roji letiovisčarjev. Umorjenčeva družina je bila prišla, da bi prepeljala truplo. Toda ljudje z črnimi pajčolani in z belimi robci v črno orokaviče-nih rokah so spet kmalu izginili. Kragu se ni zdelo niti vredno, da bi družino pozdravil in vse je ostalo kakor prej.
Med tem je delal župan in ostala krajevna policija neodvisno od detektiva. Župan je kolesaril, vozil se sem in tja in imel neznansko dosti potov. Toda rešitvi uganke se zato vendar ni približal niti za las. Misel, da gre morda vendarle za roparski umor se ni dal več odklanjati, kajti razširila se je govorica, da je imel gozdar takrat pri sebi znesek več sto kron1 in zelen zapisnik iz stisnjenega usnja. Tako zapisnik ko denar se pri truplu ni bil našel. Po drugi strani je pa proti domnevi roparskega umora govorilo dejstvo, da je imel umorjene« pri sebi 7.1ntn iirn in svoje prstane. Vendar se je za vsak slučaj izdala tiralica za cigani, ki bi se bili morda takrat klatili v okolici.
1 Norveških,	\
IIIEIIIE
s g
o'
o
< c	E M
» s.	5 o
" _ S
»
0	fj	O. 0
D	t. o
S" »	W
p °	b r
1	P	B c
K s
n	ir
<	p
O «
—	o
O
■S-
" pr
B
•X
?S 01
Z
£s
Ni
3 o o
-t oo. o o
v
_ ro B S.
a !- » Q
O <
01 P < _ S
oo r • i- »
OO fc.
° X <
P9 BJ O S g 2
S-
S-1*
s a
»s s
p a I i; ? 2 o o
I h* =111=111
u.ijilT.n O.Z
med reprezentancama Hrvaške in Srbije
■ • <
175, Strojne 110 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55— 65, Žešir 103 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 74.5—75, agrari 39 —41, vojna odškodnina 293—294, avg. 294—295, sept. 296—298, Hrv. esk. 100—100.5, Kred. 101 — 103, Hipobanka 54.5 b!.. Jugobanka 91—92, Praštediona 867.5—869, Ljublj. kredilna 175—190, Slavenska 50—52, Srpska 130 den., Lilorale 12 bi., Narodna banka 3900—4100, Eksploatacija 9.5—11, Bede rana 260 den., Gutmann 195—200, Slavex 112 —113. Slavonija 32—33, Trbovlje 340-345, Vevče 105 zaklj.	'
Dunaj. Podon.-savska-iadran. 849.000, Živno 700.000, Alpine 319.900, Greinjitz 107.000, Kranjska industrijska 330.000, Trbovlje 439.000. Hrv. esk. 140.000, Leykam 118.000, Avstr. tvornice za dušik 214.000, Gutmann 257.000, Slavonija 35.000;
BLAGO.
Ljubljana. Les: Remeljni (smreka, jelka), 1, II., III., monie, od 3 do 6 m. dolž., fco meja 10 vag. 540—545. zaklj. 540, trauii merkantilni po noti, fco meja 1 vag. 310—310, zaklj. 310, irizi hrastovi, od 4 do 10 cm, od 25 do 60 cm, fco meja 1150 den.. hraslova drva, suha, fco nakladalna postaja 16.50 bi., bukova drva, suha, fco nakladalna post. 17.50 bi. — Glina: Glina surova: >A«, bela glina za 100 kg 70 bi., >B<, temno-zelena glina za 100- kg 60 bi., >0 svetlozelrna Klina za 100 kg, fco vag. Postojna 60 bi., glina, suha kot prah, v sodih: »A«, bela glina trikrat emleta 110 bi., :,B«, zelena glina, trikrat zmleta 100 bi., »C«, svetlozelena glina, trikrat zmleta 100 bi., vse za 100 kg, neltoteža. fco post. Laz«, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi po 65 Din za ko-;mad. — Žito in poljski pridelki: Pšeni-fca nova. za avgust, fco naklad, post. 265 bi., pše-pica bačka stara, fco naklad, post 295 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 280 bi., koruza, fco vagon nakladalna postaja 180 blago, koruza, ico vag. Sisak 200 bi., koruza defektna, fco naklad, post. 140 bi., rž domača, fco naklad, post. 175 bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi., oves novi, Ico naklad, post. 355 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi., laneno seme, fco slav. nakl. post. 380 den., laneno seme, fco Bjelovar Podravi-iia 370 den., krompir rani, fco vag. slov. postaja 95 blago.
Orel
Priglasc za kosila še vedno nekateri odseki niso poslali. Poskrbeti moramo le toliko kosil, kolikor bo prijavljenih. Denar (po 4 I)in) naj zberejo vaditelji(-ce) od naraščaja, da ne bo plačeval vsak jiaraščajnik posebej.
Polovična vožnja za naražčajski dan dne 15. avgusta v Ljubljani je dovoljena po vseh progah. Vozne listke v Ljubljani ne oddajte, ker veljajo za nazaj. Izkaznice dobite v Ljubljani.
Člani in članice naj se okrožne naraščajske prireditve udeleže v čimvečjem številu.
Vsi načelniki odsekov ljubljanskega okrožja, ki se udeleže štafetnega teka, naj gotovo pridejo v ponedeljek ob sedmih zvečer v Ljubljano v Ljudski dom na sestanek.
feprecf sodišča
»Kar štiri tatvine imate na vesti pa ste še lako mlad. In pravijo, da vam smrdi delo in da ste mevaren pohajač, škodljivec človeške družbe«. — Tako je pozdravil predsednik senata mladega Ivana in ga pozval naj vstane z obtožne klopi in pristopi bližje, da se bodo boljše razumeli. — >Prijateiju lAndrejčku na Loki ste pobrali perilo, obleko in čevlje. Je res?« »Da, gospod, pa hotel sem mu jvrniti«. — >Pa mu niste, ni bilo časa, kaj ne, po-snamo take ptiče. Podobno ste napravili svojemu znancu Francetu tam v Dobrovjah. Temu ste vzeli poleg tega še uro in pa 120 Din denarja.« — >Tudi jres, gospod, vse priznam.«— »No in podobno ste napravili še s tovarišem Jožefom tam v Podlipovcu In z nekim neznancem v rudokopu v Velenju, kateremu ste odnesli za skoro 7000 Din vrednosti.« — »Vse je res, gospod, saj priznam, težko mi je bilo in nisem imei dela in ne denarja. Zastonj pa mi nihče nič ne da, pa sem si sam vzel.« — »Za tri jnesecc boš šel v teško ječo in to takoj. Ce pa te še ta ne bo Izučila, pa vedi, da drži Ivoja pot pod vislice.«	"	!
Vsaka drobna vrsSSea 1-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko 1
POSESTVO
28 oralov, 180.M0 Din
GOZDNO POSESTVO
130 oralov, hiSe, vile, roki ilne, žago, mlin, proda Zagorski, Maribor, Tateii-babova ulica l(t.	515;
sprejmem na lepo stanova nje, jamčeno dobro hrano. Cena zmerna. - N.jslov v upravi lista pod fitev. 515S.
POTNIKE ""
dobro vpljane — sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošljejo na Oglasni zavod KO-FITAR, Ljubljana, Čopova 21III pod šifro: »Vinska trgovina*.
Iščem dobro izvežhanega
podkovskega in voznega KOVAČA
Ponudbe z zahtevo plače in predložitvijo spričeval je poslati na upravništvo pod šifro: »Kovač« 5422,
učno mesto,
—	Sem resnega značaja, star 16 let ter imam 3 meščanske in trgov, šolo.
-	Blagohotno ponudbe na AVGUST ZUPET, pošta Škocjan pri Mokronogu.
STANOVANJE
soba, kuhinja in pritikline, se odda eni ali dvqmn ženskama, katerih ena bi o-pravimi« d0lo postrežnice. - Naslov eo izve v'upravi 'Slovenca- pod Stev. 5467.
čebulo, jabolka
- namizna in moštna. -Vagonske odjemalce išče za sezono KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU.
Kupim rabljene
hrastov« sode
od 50 do 150 1. — Pismeno ponudbe pod šifro: cVinskl štev. 5456«.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo 120 m1
jamskega lesa,
— Natančnejši pogoji na . željo. — Direkcija držav- j nega rudnika Zabukovca, p. Griže, dne 11. 8. 1926.
z 2 — 5 sobami, kuhinjo iti prilikiinami v Ljubljani ali bližnji okolici, ištern. - Ponudbe pod «C1sto« na upravo (Slovenca«.	5438
Salame
la, novo blago, popolno zrelo, kakor tudi mast in slanino, razpošiljam po pošti in po železnici. Cenik pošljem na zahtevo brezplačno. Iščem tudi ZASTOPNIKA (agernta). Miiivoj Putnik, tovarna šolam in suhomesnega blaga, BELA CRKVA — Benai.	5450
STANOVANJE
2 sob in kuhinje z vodovodom in elektr. razsvetljavo, dobi hišnik. Zakonski par brez otrok ima prednost. Predstaviti se od 2—pol 4 popoldr.e. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5453.
Ljubljana, Stari trg
Kupite najceneje klobuke, Cepiče, perilo Itd.	Hodno blago.

i fr. m
jlcsbsrja !n iliarjj ® LjnbllJtu, Kolnilsovanl.
FRANC FU3AN
krovstvo in zaloga strešnih potrebščin
Ljubljana - Galjevica 9.
IVAN JAV0RNIK
mesar
Ljubljana, Domobranska c. 7
Stojnica poleg Zmajskega mostu
zaloga, vsakovrstnih poljedelskih strojev
Ljubljana, Martlncva ceita 2
' ilagelasiaa Hrastnili
manufakturna trgovina
Ljubljano, KarlouoiiB c. 0 KOČIJ AŽA
treznega in zanesljivega, sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani.	5451
industrija pločevinastih izdelkov
Ljubljana
Kolodvorska ulica 18
SSanh® Melšln
tirivBkl salon
Ljubljana Kopitarjeva ulica Stev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne
um. mm
kleparsko In Initalacijsko podjetje
Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
Ivan Hrižnar
kroveo
Ljubljana
Hrenova ulica štev. 9
Jakob Kavčič
parna pekarn«
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Deželna lekarna pri .Mar. Pomaga)*
ph. M. l.eusiek
Ljubljana, Kcsijevs cesta 1
m\M JLOEC
mesar sovejegra me»a Ljubljana
tik Zmajskega mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne
Mariinc, Csrne & Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Oražem & Jančar
pohištvena ličarja In
pleskarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina manufaltture In oblek Ljubljana, Stari trg 2
(aa vogalu)
trgovina veeh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Ljubljana, Sv. Petra testa 32
črkoslikarja, Ljubliana
Aleksandrova c. 1 Telet. 90S Ustan. 1903
tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7
Uosip Satran
špecerijska trgovina
LJUBLJANA
Šolski drev. 4 (Semenišče)
krojač
Nizke cene.
Ravnikarjeva ul. 13
Pavea SlerSe
AUTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3
Telefon 0«
{Brmenar
Ljubliana, PoljansKac. »9
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3
1 % HP, znamke »Peugeot«, v zelo dobre.m stanju, rabljeno samo tri mesece, vsled nesreče po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5418.
9
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA M,T. D.
črlalntca in tvornica poslovnih knjig V LJSJBLJANž, Kopitarjeva ulica C/II.
O priliki kmetskih dni v Mariboru r~e vsem cenj. udeležencem priporoči manufaktuina trgovina
zdrave, sveže iu čiste, kupi
Lekarna dr. G. Pic-coli, Ljubljana. 5417
Volno In tahaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Kadu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
V Knezovi ulici St. JJ so
odda VEC ZRAČNIH
mesečnih SOB
moder, opremljenih, z elek tricno razsvetljavo in posebnim vhodom. — Poizve se istolam v pisarni gosp. Dan. Battellno. ljnbljana 7.
v Iložnl dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. .Naslov v upravi: St. 5184.
Zuana gostilna MARIBOR, Koroška cestah
nudi cenj. obiskovalcem kmečkih dnevov, dobro domačo hrano, pristna štajerska vina' in sveže pivo po zmernih cenah.
M B* . iuiiurVB,
ki nudi po skrajno nizkih cenah moško, žensko in otroško manuf.akturno blago, kokor tudi srajce, spodnje blače, robce (platnene in svilnate), nogavice itd. — Platno meter od 7,— Din naprej.
V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mamica in sestra, gospa
it!, hiša
soproga trgovca
v sredo 11. avgusta ob 6. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nepozabne se vrši v petek 13. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče
Sv. maše zadušnice se bodo brale v nadžupni in frančiškanski cerkvi.
Kamnik, dne 11. avgusta 1926.
Žal ujoči: Tvica,	Ivan Petek,	Branko
hčerka,	soprog,	sinček,
in ostali sorodniki
Pogrebni zavod Julij Weibl v Kamnlkn.
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih žn drugih strojev LDDOTIK BARAGA Ljubljana,
kZa Jugeslstfj^kfi jjakama t JUubliaiii; Karol
r Izdaiatelis dr. Fr. Kulovec,
Uradniki Fran« Teraeitkv,
K lahni obleki kupite platneno obutev.
Ponovno znižujemo cene.
Ženski v vseh barvah
Moški beli ali sivi
Din
9"
Otroški beli
Din 49"-