Otoset>-: Muricodolsko pleme. — Konjerejčeva opravila meseca junija. — Opravila pri čebelnjaku meseca junija. — Ravnanje z gnojem. — Znižanje zemljiškega davka. — Iz podružnic. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
M
Št. 10. Y Ljubljani, 31. maja 1896. Leto XIII.
OVALEC
Ilnstrovan gospodarski list,
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Muricodolsko pleme.
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo izdaja „Album govejih plemen iz avstrijskih planinskih dežel". To je krasno delo, ki nam predočuje najlepše, barvane podobe posameznih plemen ter jih prav na kratko tudi popisuje. Podoba 31., ki nam kaže
muricodolsko kravo, je posneta po tem delu. Ker je muricodolsko pleme precej razširjeno po naši deželi, podamo v naslednjem njega popis po omenjenem delu:
Okoliš tega plemena. Nekdaj se je to pleme razprostiralo v ozemlju na desnem bregu
Donave med ustjem Aniže in Litave daleč tja v severni del vzhodnih planin ob Murici, ob srednjem delu Mure ter ob izvirih Rabe, Bistrice in Lafnice (?). Od srede
tega stoletja sem pa se je okoliš tega plemena krčil, posebno na zapadni strani. Današnji dan se muricodolsko pleme zdržema nahaja v vzhodni štajerski Zalici, potem ob dotokih Murice, ob zgornji Rabi, Bistrici in Lafnici
na srednjem in zgornjem Štajerskem ter v gorskih pokrajinah ob izvirih Tra-giše, Orlave in Ibse (Ybbs) v Dolenji Avstriji.
Velikost in teža. Popolnoma razvite murico-dolske krave so
povprečno 129'S cm visoke, 155-5 cm dolge in 425 kg težke.
Barva. Barva je srebrnobela do sivočrna; rede pa najraje živali jazbečeve barve, ali temnejše, ali svitlordečkaste srednje barve.
Podoba 31.	GIavna J>arva l'e
na nektenh
krajih precej temnejša, navadno na glavi, na oprsju in na stegnih, dočim je ob gobcu in na licih zelo svetla, in tak je tudi čop na čelu, dlaka v ušesih in ob vimenu.
Siva barva v koži se nahaja v različni množini na zunanji koži, pa tudi v gobcu, sramnici, na obrveh in na gobcu. Med nosnicama je večkrat nekoliko nebarvane kože, ki pa ni poseben znak plemena, kar tudi niso temno obrobljene oči (naočniki), ki se večkrat nahajajo pri tej živini. Rogovi so spodaj beli, na koncu črni, parklji in konec repa tudi črni.
Oblika života. Glava je precej dolga in ozka, čelo kratko, nos raven ali nekoliko upognjen. Ob strani je glava precej široka, gobec koničast in ob licih zadrgnjen. Oči temnomodre, ognjene, in obsenčujejo jih svetlo-črne vejice. Ušesa so polna dlake. Rogovi so tenki, pri-ostreni, kvišku stoječi, skoraj liri podobni.
Vrat je slabo srednjedolg in ima precejšen pod-vratnik (ožrelje).
Život je redkokdaj brez napake. Kom in hrbet sta rada ojstra, ledja in križ ne redko kratka in ozka, medenica stisnjena, oprsje in trebuh ob rebrih precej ploska, prsi so spredaj široke in globoke, trebuh zadaj nekoliko stisnjen. Vime ni obsežno, mlečno ogledalo je dolgo in ozko, mlečne žile pa so zelo očitne. Rep je dolg in tenak ter navadno pravilno nastavljen.
Prednje noge so primerno dolge, pleča navadno suha, golenice mnogokrat pretenke. Zadnje noge so rade predolge in preveč ukrivljene ter imajo le zmerno razvito stegno. Parklji niso veliki, so lepo zaokroženi in trdni.
Koža je precej debela, pa se ne čuti trda in grapava.
Dlaka je srednje tenka, kratka in precej mehka.
Koristna svojstva. Vzlic sloki rasti muricodolske krave niso slabe molznice, če se primerno krmijo in oskrbujejo. Saj v njih domovini, ne posebno napredni in ne bogati na krmi, dobivajo povprečno po 15001 mleka od krave, in sicer polnega in okusnega. V mlekarijah dobivajo od krave po 2200 do 2500i na leto. Tudi za pitanje je ta živina boljša kakor se sploh misli; posebno je mogoče izmolzene krave in starejše vole prav lepo opitati. da imajo mnogo in primerno dobrega mesa.
Za vožnjo so muricodolci izborni, ker živahno hodijo, so močni in vztrajni.
Kraji, kjer se dobe, in cene. Tržne razmere so malo urejene. Velikih seinnjev v okolišu tega plemena sploh ni, na neznatnih krajevnih semnjih je pa le tu in tam mogoče dobiti boljših živalij. Zunanji kupci morajo torej sami iti od hleva do hleva, ali pa živali naročiti od posredovalcev. Pa tudi načelništva kmetijskih podružnic v Bruku ob Muri (Bruck a. M.) in v Aflencu (Atlenz) povedo za živino, ki je na prodaj. Cene so odvisne od teže, lepote ter od izkušene ali pričakovane porabnosti živali ter so precej različne. V preteklem petletju so bile povprečne cene nastopne: sveže molžna krava 125 do 180 gld., breja telica 100 do 175 gld., iya leta star bik plemenjak 90 do 140 gld., mlad, manj kot leto star bik 65 do 100 gld., odstavljeno tele 25 do 45 gld., trileten, delu vajen vol 125 do 175 gld.
Konjerejčeva opravila meseca junija.
Po planinskih krajih je najvažnejše konjerejčevo opravilo v tem mesecu to, da odpravi konje na planino. — Kakor smo uže poprej večkrat omenjali, je neogibno potrebno, da so konji za to pripravljeni. Tistih konj, ki so uže meseca maja hodili na pašo in so sedaj uže samo ob zeleni klaji, ni treba več pripravljati. Drugače je pa s konji, ki pridejo iz hleva kar na planino; te je na
vsak način treba na prehod od suhe klaje na svežo počasi privaditi. — Predno konji odidejo na planino, preglej jim kopita, in če je treba pritrditi podkove, stori to o pravem času.
Kolike neprecenljive vrednosti je planinska paša za eno- in dveletna žrebeta, smo uže večkrat obravnavali. Še enkrat pa poudarjamo, da le planinska paša daje živalim tisto trpežnost, ktere v hlevu nikdar ne dosežejo.
Ako so planine primerne in so na njih tudi hlevi narejeni, potem je planina priporočena tudi za žrebetne kobile, če pa planina ni taka, bolje jih je pustiti doma.
Sedaj pridejo vroči dnevi, zato rabi konje kolikor mogoče le zjutraj in zvečer, čez poldne jih pa puščaj v hlevu. Zlasti z žrebeti tako ravnaj. Kadar vetnš in so konji v hlevu, ne puščaj oken in vrat križem odprtih, da ne nastane škodljiv prepih; to je zlasti nerarno, če konji pridejo domov vroči in spehani.
če so tudi noči zelo vroče in soparne, pusti konje tudi čez noč na planem, ker jim bo tam bolje ugajalo nego v soparnem hlevu.
Če si poljsko delo končal in nimaš delavnih konj čemu rabiti, dobro jih je tudi poslati na pašo. Takim konjem boš kaj koristil, če jim odvzameš podkove ter jih večkrat ženeš k vodi, v kteri nekaj časa stoje ter si noge hlade in kopita snažijo. Tako ravnanje veliko koristi nogam, zlasti trpežnosti kopit.
Sedaj spomladi pa tudi ne pozabi eno- in dveletnim žrebetom o pravem času pravilno porezati kopit.
Opravila pri čebelnjaku meseca junija.
Kadar nam je vetrovno in deževno vreme vse nade, ktere smo imeli zaradi mile pomladi, skoraj do čista uničilo. Ob takih letih se kaže posebno in očitno velik dobiček s premičnimi satovi. Pač se tudi naredi roj iz našega dozdaj navadnega panja, ali s kako težavo! Ne drugače, kakor da mora čebelar le z veliko silo in bob-nanjem čebele pregnati v nov panj. Če se pa ne posreči ter matica ostane v starem panju, je vse težavno delo zastonj; narejeni roj gre drugi dan spet v materni panj nazaj. Nasproti pa kako lahko in prijetno je delo s premičnim satovjem! Drugega ni treba, kakor sat za satom ven vzeti, dokler se ne najde matica. Navadno kraljuje bolj pri sredi panja. Tisti sat se dene v panj, namenjen za umetni roj, dodene se po potrebi in številu nekaj čebel, in — roj je gotov. Delo se mu polajša, če se mu da nekaj praznega satovja. Še bolj se roj podpira, če se mu da kak sat z zalego. S potrebno previdnostjo je lahko sat vzeti iz vsakeršnega čebelnega panja. Torej mislimo, da vsak umen čebelar lahko spozna veliko prednost in korist Dzierzonovega panja s premičnim satovjem.
Kakor pri umetno narejenih rojih, tako lahko delo je tudi pri drugih potrebah, na pr. kdor hoče slabe panje s čebelami iz močnih podpirati, ali kadar panj matico izgubi, kar se tolikokrat primeri, ali kadar hoče čebelar nepotrebne roje zabraniti, ker drugega ni treba, kakor nepotrebne matične celice izrezati i. t. d. Tu moramo opomniti, da tu in tam zelo razširjena misel, da panj, kteremu se je pokončala prva matična celica, tisto leto ne zleže več nove matice in ne roji, je napačna; pač pa je očitno, da se s tem roj za deset in tudi več dnij zadržuje in večkrat popolno zabrani, ker dobra paša dostikrat jenjuje, torej tudi čebelam preide nagon do zaploda. Naj še tu opomnimo, da je najbolje, kadar do-dajemo slabemu panju čebele, da jih ne vzamemo iz istega, ampak kakega sosednega čebelnjaka. Denejo se z
malo medom v kak hladen kraj, na pr. v klet, nekaj dnij, potem se pa kar stresejo k slabemu panju. Da se bolj prijazno sprejmejo, dobro je oboje čebele poškropiti z iztisnjenim melisnim sokom, kteremu se prilije malo vode. Ni reči, ktera čebele bolj utolaži, kakor melisa, ktera raste skoraj povsod. Tudi _ je dobro panj za roje s tem zeliščem lahko namazati. Še enkrat pa vsem čebelarjem živo priporočamo, naj staro navado popuste, ter se poprimejo umne čebeloreje s premičnimi satniki, ker le tako prisilimo koristno živalco, da nam služi z večjim pridom in v večje veselje.
Ravnanje z gnojem.
Marsikteri kmet, stoječ pred svojim gnojiščem, iz kterega se izvaža gnoj, se tako zadovoljno smeje, ako je gnoj zelo gnil in masten; ali ko bi vedel, koliko ga lep, masten gnoj stane, potem bi imel več vzroka za jok kakor za smeh. Res je, da ima gnil gnoj boljši učinek kakor svež; ko bi pa imeli ves gnoj skupaj, ki je vsled dolgega ležanja segnil in zginil, potem bi bil učinek še ves drug, kakor je ta, ki se doseže z gnilim gnojem. Razven tega pa tudi ni ves gnoj postal masten; na straneh in po površju je suh in skoraj brez vsake vrednosti. In vender ni treba, da bi to moralo tako biti.
Ne potrebujemo gotovega denarja; le z majhnim trudom moremo vse dragocene dele gnoja, ki sicer iz-puhtevajo iz njega in okužujejo zrak, ohraniti in spraviti na polje. To sredstvo, ki nič ne velja, marveč zahteva le nekoliko dela, je prst; kolikor bolj črna in sprsteni-nasta je, tem boljša je. Vsak posestnik ima dovolj prsti za to reč. Ali odkopljemo kjerkoli kak majhen hribček, ali pa dobimo prst na obronkih njiv, na ktere jo meče oralo, tako da ležijo obronki vedno više kakor njiva. Na pomlad, ko so se tla otajala, po letu po žetvi in tudi v pozni jeseni se dobi marsikteri dan, ki se da porabiti za razkopavanje ali razoravanje zemlje in za navažanje na dvor. Prst se naloži blizu gnojišča na lepo narejen štirikoten kup in služi kot zaloga ob času. ko imajo ljudje in živina z drugim delom opraviti. Od tukaj se potem lahko vsak dan z lopato ali pa s pletenico spravi na gnoj, tako da je ta po priliki za palec na visoko pokrit. Če se to delo tudi ne zvrši vsak dan, dvakrat ali trikrat na teden pa naj se gotovo zgodi; toliko časa ima hlevska dekla ali pa hlapec vedno. To delo morejo opravljati tudi otroci ali pa kaka stara oseba, ki je v hiši in ne more več delati kaj drugega. Na straneh se gnoj namaže z omočeno zemljo, tako da je popolnoma tak, kakor kak kup zemlje.
Kak razloček je med gnojem, s kterim se ravna na popisani način, in med gnojem, ki ni pomešan s prstjo, ki je pa vender redno zložen, dokazal je neki nemšk kmetovalec in učitelj s poskušnjami, ktere je objavil. On je našel, da izgubi hlevni gnoj, ako skoz 7 mesecev leži, na dušiku: ako je navadno zložen, nepotrošen, 23-3 %, ako je skladoma s prstjo potrošen, 2 2 %. Potem so se na precej težki ilovici delale z gnojem poskusnje pri sajenju krompirja. Poskušnje so pokazale naslednje: Ne-gnojeno 100, gnojeno z navadno zloženim hlevnim gnojem 108, gnojeno z hlevnim gnojem, pomešanim skladoma s prstjo, 127 8. To je pač uspeh, ki poplača bogato mali trud in ki ne velja niti novca gotovega denarja. Kdor more izdati za umetni gnoj nekaj goldinarjev, dobi troške mnogotero nazaj, če prav porabi umetni gnoj. O tem bomo govorili drugikrat.	Gosp. Gl.
Znižanje zemljiškega davka.
(Govoril poslanec P o v S e v državnem zboru 18. dne maja t. 1.)
V razpravi imamo zakon, na kterega rešitev že mnogo let čaka na stotisoče prebivalcev naše države, in sicer z nado in zavestjo, da po njem dobe olajšave od sedanjih trdih davčnih bremen, ktera so se jim naložila deloma v neopravičeni, previsoki meri. Moji tovariši pred-govorniki so že pojasnjevali, za kaj se gre pri tem zakonu in kaj naj so po njem doseže; jaz si bom torej, naslanjaje se na te predgovore, izbral za svoj govor le glavni smoter celega zakona, saj se okrog tega suče vsa zadeva; jaz menim § 21., ki določuje, za koliko naj se zniža glavna davčna vsota, kajti kaj vse pomaga, če tudi morejo deželne davčne cenilne komisije znižavati ter uvr-ščevati na podlogi pritožb in dejanskih pogreškov v poprejšnji ocenitvi razne parcele v nižje vrste, če pa glavna davčna vsota za celo državo, oziroma za posamezne dežele ostane ista! Da bi se zemljiški davek zvišal, o tem pa ne misli nihče, tudi davčna uprava ni imela tega poguma, kajti vlada sama je že večkrat priznala, da je avstrijsko kmetijstvo v žalostnih gospodarskih odnošajih.
Vsak davek je občutljiv, ali toliko občutneje teži krivični davek, ki se mora plačevati, akoravno dotično podjetje ne daje pravega prihodka. Prav zaradi tega paragrafa se je zavlekel ves zakon za skoro 2 leti. Davčni odsek ni hotel in ni mogel vzprejeti izjave finančne uprave, ki je svojedobno pod Plenerjem v to svrho hotela privoliti le pol milijona, potem 3/4 mili j., pod Bohmom P/2 milijona.
Tudi sedanji finančni minister se ni hotel udati tir-jatvi, da se glavna davčna vsota zniža vsaj za 2)/a milijona goldinarjev. Le z večino enega glasu je davčni odsek vzprejel ponujeni odpust P/a milijona goldinarjev. Manjšina davčnega odseka je vsled tega prijavila predlog manjšine, ki zahteva 21/,, milijona odpusta. Ta zahteva je bila povsem opravičena, kakor bom skušal dokazati tekom govora. Zahteva pa je bila tudi pohlevna in ne morem zamolčati začudenja, da se je tako zmeren predlog pobijal, ko so razni zastopniki zahtevali znižanje za 10 in več milijonov goldinarjev.
Iz česa pa je sestavljen čisti katastralni prihodek? Dva faktorja sodelujeta: troški za pridelovanje in izkupilo za pridelano blago. Ako je vladni računar vesten in se ozira na resnične dejanske razmere ter se vpraša, ali so danes še opravičeni oni nastavki za delavce, dninarje, hlapce, pa tudi razne obrtnike, ktere kmetijski gospodar potrebuje (na pr. kovač, kolar, sedlar, zidar, krojač itd.), našel bo, da so se plače, dnine pač pomnožile, delavnost pa zmanjšala. Tudi kmetovalci morajo trgovsko postopati, in morda smo avstrijski kmetovalci glede tega pač dokaj zamudili. Trorničar pregleda, prevdari ter preračuni vse odnošaje, ali so mu na razpolago delavske moči po nizki ceni itd. in, ako ne najde teh razmer, ne prične obrta, ali pa ga opusti. Mi kmetovalci pa tega ne moremo tako storiti, ampak smo odvisni od dejanskih razmer; mi smo tudi bolj navezani na zemljo svojih dedov, ktero ljubimo in obdelujemo tudi do skrajne sile.
Drugi faktor je izkupilo za blago in to se ravna po svetovnih kupčijskih razmerah in tržnih cenah. Če pregledamo te, takoj razsodimo, da tudi ta faktor ne valja več v isti velikosti, kakor pred 15. in 20. leti.
Pri ocenitvi se je v prvi vrsti oziralo na žitne cene, in kakšne so te sedaj? V desetletju 1852. do 1861. je veljal vagan pšenice v Avstriji 5 gld. 67 kr., v desetletju 1862.—1871. 5 gld. 22 kr., in celo povprečni račun za 50 let, in sicer od 1822.—1871. 1. kaže, da je veljal
vagan pšenice 4 gld. 19 kr. Danes pa velja vagan le nekaj nad 3 gld.
Na Kranjskem so vzeli v račun pri ocenitvi vagan pšenice po 4 gld. 89 kr., sedaj pa velja le 3 gld. 10 kr. Akoravno je žitna cena kmalu po 1. 1880. padla, so morali kmetovalci plačevati zemljiški davek, kakor jim je bil odmerjen na podlogi prejšnjih višjih žitnih cen. Ali se je potemtakem čuditi, da so avstrijski kmetovalci željno pričakovali roka, da se zemljiški kataster zopet pregleda! ?
Pa oglejmo si še nektere tržne cene za druge kmetijske pridelke, da se ne bode reklo, da se oziramo le na nižje žitne cene. Vprašam le, kam je zginilo nekdaj tako razširjeno in sloveče avstrijsko Ianarstvo? Predivo je padlo v ceni za toliko, da se pri današnjih dragih delavskih močeh Ianarstvo več ne izplačuje. Kako je pa s ceno za naš les ? Ocenili so naše gozde, osobito na Kranj -skem in Goriškem, zaradi bližnjega Trsta visoko, ker so kazali na to, da imamo kar blizu doma dober trg za les, deske, stavbeni les itd. A sedaj iste cene ne veljajo več, kajti iz daljnjih Karpat, iz Ogerske in Galicije prihaja v Trst na stotine vagonov lesa iz tamošnjih gozdov, ker so železnice privolile neverjetno nizke vozne cene; tako se za vagon lesa plača voznine iz Galicije do Trsta 110 gld., dočim velja vožnja iz Kranjske, ktera je pred durmi Trsta, 64 gld.
(Dalje prihodnjič.)
Iz podružnic.
Iz Rovt. Kmetijska podružnica v Rovtah nad Logatcem je imela 3. dne maja t. I. svoj redni občni zbor. Med drugimi točkami dnevnega reda je bila na vrsti tudi volitev novega načelnika, ker se je nje prešnji načelnik preč. gospod Janez Možina, tukajšnji župnik, odpovedal. Podružnični odbor se temu gospodu za njegov trud in skrb, ki ga je imel kot načelnik skozi tri leta, tem potom prisrčno zahvaljuje. Občni zbor je izvolil potem soglasno blagorod. gosp. Ignacija Gruntarja, e. kr. notarja v Ribnici in posestnika na Petkovcu pri Rovtah, svojim novim načelnikom. Njegov namestnik je ostal g. poštar in posestnik Iv. Mazi, tajnik pa A. K. Sežun, učitelj tukaj. — Naš podružniški vrt — drevesnica — šteje sedaj 3500 cepljenih visokodebelnatih drevesec. Vsa drevesnica je lepo in pravilno uravnana in obdelana, kar je stalo mnogo truda in denarja. Letni račun je pokazal dohodkov 32 gld. 37 kr., troškov pa 44 gld. 13 kr., torej primanjkljaja 11 gld. 76 kr. Udov je sedaj le 21.
Razne reči.
—	Mehka, pa rumena endivija se pridela, ako se primerno gosto seje uže meseca junija, potem se enkrat okoplje in dobro opleve; potem se pusti, da raste brez vsakega oskrbovanja. Leha naj leži proti severu ali jugu. Najbolje ji ugaja popoldansko solnce.
—	Kumare hitro ozelene, ako jih prej*48 ur namočiš v dobro laško olje.
—	Prijateljem cvetic, kteri goje razne vrste pelargonij in fuhsij, se priporoča mesec junij kot najbolj primeren čas za presajanje in pomnoževanje teh najhvaležnejsih naših sobnih cvetic. Premladi poganjki fuhsij in pelargonij, ktere smo dobili od meseca februvarija, pa do junija, so dosedaj dorastli nad 3 cm ; premladi potaknjenci se kaj neradi primejo. Najboljša prst za tako saditev je prst z zelnika. To je treba pre-
sejati in ji primešati 1/i vodnega peska. Novo vsajeni potaknjenci naj bodo vsaj 10 dnij v senčnem kraju. Zalivajo naj se po 2krat na teden.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 109. Naša vas ima pašllike, ki so se vpisali v nov kataster za gozd. Ker imamo radi tega mnogo sitnostij, želimo izposlovati, da bodo te parcele zopet vpisane za pašnike. Ker ne vemo, po kteri poti je to mogoče doseči, prosimo pojasnila. (J. B na H)
Odgovor: Sedaj takoj to ni mogoče, a ravno sedaj se razpravlja v državnem zboru ta zadeva, in na podlogi zakona, ki bo kmalu izšel, bo občini mogoče prositi, da se gozdne parcele, ki so bile vpisane v starem katastru, zopet prepišejo za pašnike. Kadar pride ta čas, ne zamudimo v „ Kmetovalcu" opozoriti na to
Vprašanje 110. V drevesnici mi delajo miši grozno škodo; pokončale so mi celo večletne pritlikovce. Ali je kako sredstvo pregnati miši iz drevesnice? (A. T. v C.)
Odgovor: Miši se preganjajo s strupom ali z lovljenjem v pasti. Nikakor pa učinek ni hiter, in treba je imeti mnogo potrpljenja in vztrajnosti. Vprašanje pa je, če so te miši navadne in niso krfciee (voluharji), ktere je še veliko teže pregnati. Svetovali bi Vam tudi poskusiti z Lofflerjevim bacilom, kteri se mišim vcepi, da se okužijo in poginejo na vročini (mačuhu, tifuzu). Glede tega dobite vsa pojasnila in tudi cepivo pri c. kr. kmetijskem kemijskem poskušališču na Dunaju.
Vprašanje lil. Ktera kokošja pasma „dorking" ali „plymoutii-rocks" je bolj priporočena? (T. W. v D)
Odgovor: To je zavisno od krajevnih in gospodarskih razmer, vender se sme v obče trditi, da je plimetovka sploh izmed najboljših pasem. Angleži smatrajo dorkingovko za neko angleško posebnost ter so ponosni na težo teh kokošij. Dorkingovke so „namizne kokoši" prve vrste, ker kaj hitro nastavijo mnogo mehkega, sočnega in okusnega mesa, zrastejo hitro ter se dado prav dobro spitati. Za nesenje jajec pa jih ni posebno priporočati; valijo pač zanesljivo in tudi vodijo dobro. Mladi piščanci se sicer hitro obrasto, vender so meh-hužni, zlasti jim škoduje mrzla vlažnost. — Plimeto\ko so vzgojili v Ameriki, kjer je najbolj razširjena in priljubljena. Kokoši te pasme dajejo izvrstno pečenko, so utrjene, se lahko dado vzrejati in pridno neso, zlasti po zimi. Mladi piščanci se dobro in hitro redijo, toda hočejo biti zunaj na planem in na paši.
Vprašanje 112. Pošljem Vam črva, ki nam silno iz-
podjeda čebulo; najprvo se loti čebulice same, vsled česar cela rastlina usahne. Kteri škodljivec je to in kako naj ga zatiramo? (T. W. v D.)
Odgovor: Poslani črv je ličinka čebulne muhe (musca ceparum) in je škodljiva, pa jo je težko zatirati. Najbolje je vsako napadeno čebulno rastlino takoj izpuliti in jo pokončati, drugače se iz ličink zopet zaplode in razmnože muhe. Napadene rastline se spoznajo na ovenelih in rumenih listih.
Vprašanje 113. Pri nas je mnenje, da je dobro pokladati kravam surovo kislo zelje, potreseno z otrobi. Tudi jaz sem svojima dvema kravama pokladal po dvakrat na dan po dve dobri perišči takega zelja, in sicer mesec pred ote-litvijo. Po otelitvi sta pa imeli kravi manj mleka in slabše kakor poprej. Ali je kislo zelje temu vzrok? (J. K. v. D.)
Odgovor: Zdravo kislo zelje ni škodljiva krma, a kakor se pri nas običajno to zelje hrani, t. j. v odprtih kadeh, naredi se zlasti proti pomladi v njem precej maslene in kisove kisline, kteri zdravju nista ugodni, povzročata v mleku slab okus in zmanjšata tudi njega množino.
Vprašanje 114. Ali bi bilo koristno škropiti jablane, hruške, češplje in splch, sadno drevje z modro galico ?
Ali bi morda to ne škodovalo? (A. G. v B )
Odgovor: Tako škropljenje sadnemu drevju prav nične škoduje, temveč je na vsak način le koristno, ker je na vsakem drevju polno raznovrstnih gliv, ktere galiea utegne uničiti. Naravnost priporočeno je pa škropljenje fešpljevega drevja, čegar listje zelo boleha za glivičnimi boleznimi, proti kterim je treba kaj storiti, češplje škropite prvič takoj sedaj in potem eez kake štiri tedne zopet.
Vprašanje 1 5. Ali je bolje bika tolči ali rezati? (I. O. v S)
Odgovor: EdiDo pravo je bika ležati, ker je to najhitreje zvišeno, povzroči malo nevarnosti in najmanjše bolečine živali. Tolčenje je pa silno neusmiljeno trpinčenje živali, ktero bi se moralo kaznovati; vrhu tega je pa silno nevarno, kajti j>o takem ravnanju se lahko razvijo hude bolezni.
Vprašanje 116. Ali je res, kar ntkteri trdijo, da je po stelji jelovega drevja žito rado snetjavo? Ali se to da znanstveno utemeljiti? (I. B na H)
Odgovor: To ni res in se ne da utemeljiti, kajti potem bi po planinskih krajih, kakor na pr. na Gorenjskem, Koroškem, Tirolskem itd, koder rabijo skoraj izključno tako steljo, imeli vse žito snetjavo. Snetjavost je glivična bolezen, ki pride s semenom na njivo in se zanesllivo prepreči, če se seme poprej namoči v vodi, v kteri je bila raztopljena bakrena galica.
Vprašanje 117. Vtčkrat sem uže slišal, da ima tisti pravico do svojega lova, ki ima skupaj 100 oralov posestva. Jaz imam 160 oralov skupaj in še 20 posebej; ali smem sam po svojem loviti? (S. H. v Ž.)
Odgovor: Ne, kajti § 5. ces. patenta s 7. dne marcija 1849. 1. slove: Vsakemu posestniku zvezane zemljiške celote, obsegajoče najmanj 200 oralov (115 hektarov), se dovoljuje izvrševanje lova na tej lastni zemljiški celoti.
Vprašanje 118. Pri nas je letos toliko prstnih bolhačev, ki oglojejo skoraj vso zelenjad, da skoraj ne bo mogoče zelja odgojiti. Vse, kar smo poskusili, je bilo zastonj. Kaj naj počnemo, da zatremo bolhače? (0. grof Ch. v P.)
Odgovor: Bolhači, kterih je veliko vrst, so sila škodljivi mrčesi vrtnarskim in kmetijskim rastlinam, zato je tudi literatura o tem škodljivcu jako obsežna. Prof. Erjavec je v svoji izborni knjigi „Naše škodljive živali" skrbno vse zabeležil, kar priporočajo razni pisatelji proti bolhačem. Ta sredstva navajamo niže doli, prej pa objavimo novejši način zatiranja bolhačev, ki ga priporočajo ameriški kmetovalci: En „bushel" ,(= 0 36 /iž) svežega apna iz plinarne, en „busher' neuga-šene apnene moke, šest „pounds" (1 pounds = 0'45 kg) žvepla in 10 „pounds" saj se dobro skupaj pomeša in vse tako zdrobi, da je fina moka. Ta zmes se rano v jutro potrese po rastlinah, dokler so še rosne. Če bolhači ne izginejo, se to postopanje ponovi. — Prof Erjavec pa piše: Kadar se bol-bači pokažejo po semenskih giedicah, polivaj jih zjutraj z vodo in potem jim iz desak ali iz česarkoli naredi senco, in bolhači se bodo umaknil; na solnce. Zato bi bilo menda tudi dobro, sajenice vzgajati na vlažnem in osojnem svetu. Kadar začne seme kaliti, posiplji gredice s suhim in zmetim kurjakom ali golobjakom, ako tega ni, tudi s konjskim gnojem ali pa s premogovim pepelom. Tudi potresanje z mezdro, ki jo stro-jarji zgulijo s kože, predno jo denejo v stroj, hvalijo nekteri, kot dober pomoček. Strugotine (oblance) pomoči v vročem katranu in jih razpoloži po gredicah. Za posip je neki prav dober suh cestni prah, ki se po kakem dežju, ali zjutraj ob rosi potrese po sajenicah. Ako ni dežja ali rose, poškropi poprej gredice. Zjutraj ali zvečer polivaj sajenice s pelinovo vodo, ki si jo napraviš, ako pest (prgišče) pelina poliješ z '.redrom vrele vode in pustiš da se dvanajst ur v njej namaka.
Prav dcbro je tudi, ako sajenice (presad), predno jih presadiš, pomočiš v to vodo in jih pustiš kakih osem ur na hladu v njej; samo korenine se ne smejo v vodi močiti. Pravijo, da na take sajenice bolhači ne gredo. Ako bi jih pa kmalu potem, ko so prišle v zemljo, opral močen dež, treba bi jih bilo škropiti še s to vodo.
G-ospodarske novice.
*	t Gospod Josip Skofio, c. kr. sodni pristav v Velikih Laščah ter ud naše družbe, je umrl 18. dne t. m. v Ljubljani. — 25. dne t. ra. je pa umrl gospod Josip Kratkjr, posestnik v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano in družben ud. — Naj počivata v miru!
*	t Umrl je meseca maja t 1. naš večleten ud Martin Leskovec, posestnik in vzgleden kmetovalec v Kovtali. Naj v miru počiva!
*	Na družbeni občni zbor, ki bode v četrtek, 11. dne junija t. L, še enkrat opozarjamo p. n. gg. družbene ude. Od nekod je bila družba opozorjena na neprikladnost tega dneva, ker se ta dan obhaja osmina po sv. Bešnjem Telesu. Žal, da se je to prepozno domislilo, ko ni več bilo mogoče zbora prestaviti.
*	Državna štipendija za obisk živinozdravniške šole je razpisana med uradnimi vestmi današnje številke. Koleko-vane (50 kr) prošnje, naslovljene na c. kr. kmetijsko ministerstvo, je izročiti naši družbi do 15. dne junija t. 1.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske
na
OBČILI ZBOR,
ki bode v četrtek, II. dne junija 1896. I., ob 1/.19. uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani.
VZPORED:
1.)	Prvom^stnik prične zborovanje.
2.)	Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1895.
3.)	Predložitev družbenega računa za leto 1895. in proračuna za leto 1897. (Račun in proračun se pošljeta gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.)
4.)	Volitev družbenega podpredsednika, ker je minula triletna doba dosedanjega podpredsednika.
5.)	Volitev osmih odbornikov namesto po družbenih pravilih izstopivših gospodov O. De tele, deželnega glavarja in graj-ščaka, V. G o 11 a, c. kr. višjega gozdarskega svetnika, A. Fola-kovskega, c. kr. okrajnega živinozdravnika, J. Franketa, c. kr. profesorja, Iv. Lenarčiča, posestnika in deželnega poslanca na Vrhniki, Fr. Wi t selila, deželnega nadinženirja, dr. M. pl. Wurzbacba, odvetnika, in J. Žirovnika, nadučitelja v Šentvidu.
6.)	Volitev dveh računskih preglednikov za triletno dobo namesto po pravilih odstopivših gospodov Karola Žagarja, deželnega blagajnika in Frančiška Trillerja, dež. rač. oficijala.
7.)	Poročila in predlogi odborovi.
8.)	Poročila in predlogi podružnic.
9.)	Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 15. dne maja 1896.
Razglas
o oddaji modre galice za škropljenje trt v letu 1896.
Podpisana družba bo tudi letos modro galico za škropljenje trt oddajala po znižani ceni, in sicer tistim vinogradnikom, ki se pravočasno zglase zanjo in ki se zavežejo:
1.)	plačati galico uže naprej, oziroma takoj po prejemu, po 22 kr. kilogram z zavojem vred;
2.)	prejete galice ne prodajati z dobičkom naprej.
Ta pogoja veljata za one, ki naroče galico neposredno pri družbi.
častita predstojništva podružnic, ktera mislijo naroČiti galico skupno za svoje ude, naj stopijo v dogovor neposredno z družbo.
Opomnja: Od galice se plača na železnici le polovica vo-znine. — Upanje je, da bo vis. deželni odbor tudi letos prevzel troške za prevažanje galice iz Ljubljane do podružnic; zato je udom ugodneje, galico naročiti skupno potom podružnice.
Tisti, ki galice ne plačajo precej po prejemu in s kterimi se družba glede plačila ne pogodi posebej in drugače, plačati bodo morali po 6°/0 zamudnih obresti j.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
V Ljubljani, 15. dne aprila 1896.
Razpis štipendije.
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo je z odlokom z 22. dne decembra 1896. 1., štev. 24.337/3774., semkaj naznanilo, da je prosta državna štipendija na c. in kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaju v znesku letnih 300 gold. za enega slušatelja iz Kranjskega in da se ta štipendija odda pričenši s šolskim letom 1896 /7.
Prosilci za to štipendijo naj svoje prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, potem z ubožnim listom in s šolskim spričalom ter naslovljene na c. kr. kmetijsko ministerstvo, pošljejo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani do 15. dne junija t. 1.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 19. dne maja 1896.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Begunjah, ki bode v nedeljo, 31. dne maja popoldne po večernicah v šoli.
VZPORED:
1.)	Poročilo o delovanju podružnice in o računih.
2.)	Predlogi za občni zbor v Ljubljani.
3.)	Volitev podružničnega zastopnika za občni zbor v Ljubljani.
4.)	Posamezni nasveti.
Kmetijska podružnica v Begunjah (Gorenjsko),
17. dne maja 1896.
Val. Zavrl s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Čatežu, ki se bo vršil 7. dne junija t. I. v šolskih prostorih.
VZPORED:
1.)	Poročilo tajnikovo o delovanju v trtnici in drevesnici.
2.)	Posamezni nasveti za občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Anton Zagorjan s. r.,	Peter Pogačnik s. r.,
načelnik.	tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice mokronoške, ki bo v petek, 5. dne junija, ob 9. dopoldne v Mokronogu v gostilni pri „Stari pošti".
VZPORED:
1.)	Predlogi za občni zbor.
2.)	Volitev 2 zastopnikov podružnice pri občnem zboru.
Grof Barbo s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Kostanjevici, ki bode 5. dne junija t. I. ob 3. uri popoldne v župnišču.
Vzpored se bode vršil v zmislu § 32. družbenih pravil. Kmetijska podružnica v Kostanjevici, 25. dne maja 1896.
Damijan Pavlic s. r., načelnik.
Vabilo
na občni zbor kmetijske podružnice v Horjulu, ki bode v nedeljo, 7. dne junija t. I. popoldne ob 3. uri v šolskem poslopju,
VZPORED:
1.)	Poročilo o stanju in delovanju podružnice.
2.)	Predložitev računov,
3.)	Razgovor o splošnjem napredku v kmetovanju.
4.)	Nasveti.
K obilni udeležbi vabi vse ude Horjul, 15. maja 1886.
Fr. Dolinar s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice zatičenjske, ki bo v nedeljo, t. j. 7. dne junija, ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju v Št. Vidu pri Zatičini.
Št. Vid pri Zatičini, 22. dne maja 1896.
Štefan Jaklič s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice za Poljansko dolino, ki bode v nedeljo, 7. dne junija t. I., ob 724. uri popoldne v hiši Andreja Sraja v Gorenjivasi, št. 27.
VZPORED:
1.)	Poročilo o delovanju podružnice.
2.)	Poročilo o računih.
3.)	Predlogi za občni zbor v Ljubljani.
4.)	Volitev podružničnega zastopnika za občni zbor v Ljubljani.
5.)	Slučajnosti.
Odbor kmetijske podružnice za Poljansko dolino,
24, dne maja 1896.
Andrej Šraj s. r., načelnik.
Vabilo
k srečkanju, ktero priredi kmetijska podružnica kovorska 7. dne junija ob 4. uri popoldne v Bistrici pri g. Aljančiču.
čisti dobiček je namenjen v nakup kmetijskih strojev. Prostovoljne dobitke sprejema hvaležno odbor. K mnogobrojni udeležbi vabi
Kmetijska podružnica v Kovorju.
Za odbor: Mih. Debelaka
Vabilo
Farna podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske v Št. Vidu pri Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 7. dne junija t. I. popoldne po cerkvenem opravilu v šoli.
VZPORED:
1.)	Razgovor o podružničnih zadevah.
2.)	Predlogi za glavni zbor c. k. kmetijske družbe. K temu zboru uljudno vabim vse ude
J. Žirovnik s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Dobrepoljah, ki bode v nedeljo, 7. dne junija popoldne ob 4. uri v prostorih bralnega
društva.
VZPORED:
1.)	Poročilo o drevesnici.
2.)	Poročilo o računih. 8.) Volitev odbora.
4.)	Volitev odposlanca k občnemu zboru kmetijske družbe -v Ljubljani.
5.)	Slučajnosti.
V Dobrepoljah, 28. dne maja 1896.
Josip Šteb s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Izlakah pri Zagorju, ki bode 7. dne junija popoldne ob 4. uri v Toplicah (Galleneg).
Vzpored se bode vršil v zmislu § 32. družbenih pravil.
Jožef Prašniker s. r., načelnik.
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Metliki, ki bode 7. dne junija t. I. ob 4. uri popoldne v metliški šoli.
VZPORED:
1.)	Poročilo o podružnični trtnici in drevesnici.
2.)	Polaganje računov.
3.)	Volitev treh pregledovalcev računov.
4.)	Posvetovanje o 3., 5. in 6. točki § 32. družbenih pravil.
5.)	Razni drugi nasveti in predlogi.
6.)	Sprejemanje novih udov.
P. n. gg. udje se prosijo, da se vsi vdeleže občnega zbora. Druga vabila se ne bodo razpošiljala.
Anton Rajmer s. r., načelnik.
Št. 40.
Naznanilo.
Kmetijska zadruga v Dolini pri Trstu naznanja, da bode tudi letos oddajala svojim udom modro galico (vitrijol) po znižani ceni, in sicer po 23 kr. kilogram. Oni udje, ki so z letnino še na dolgu, naj jo takoj poravnajo, sicer se ne bo nanje ozir jemal, ne pri oddaji galice, ne pri rabi trtnih škropilnic.
Kmetijska zadruga v Dolini pri Trstu, 25. dne maja 1896.
Ivan Sancin s. r, predsednik.
Št. 7451.
Razglas.
Na podstavi člena 5. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. štev. 16. iz
1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govf-jo živino v kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, iz naslednjih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer:
1.)	Iz vladnih okrajev Stettin, Devin, Arnsberg Kolin in Cahe, v kraljevini Pruski;
2.)	iz vladnega okraja Spodnje Bavarsko v kraljevini Bavarski ;
3.)	iz okrožnega glavarstva Lipsko v kraljevini Saksonski;
4.)	iz vojvodine Anhaltske;
4.) iz kneževine Reuss starejši rod
Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa ministerstva za notranje stvari z 12. dne aprila 1896. 1, št. 12.162,, oziroma s tuuradnim razglasom s 16. dne aprila t. 1., 6059.
To se na podstavi lazpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 9. dne maja 1896. 1., št. 16.011., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaz-njujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. ]., drž zak. št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živiuskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. štev. 35. in 36. iz leta 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 14. dan maja 1896.
Št. 7454.
Razglas.
Ker je glasom uradnih poročil kuga v gobcu in na parkljih v ogerskih komitatili Orava, Gemer, Mali Hont in Hont, kakor tudi v ozemlju kraljevega svobodnega mesta Novi Sad, popolnoma ponehala, zatorej deželna vlada razveljavlja zoper omenjena ozemlja vsled razglasa s 26. dne maicija t. I., št. 4954., izdano prepoved ter zopet dovoljuje uvažati prežvekovalce iz teh ozemelj na Kranjsko.
Ker se je iznova vnela kuga v gobcu in na parkljih v ozemlju kraljevega svobodnega mesta Šopron in ker je dospel okužen svinjski transport iz komitata Liptov, zatorej se preklicuje s tuuradnim razglasom z 8. dne aprila t. 1. št. 5640., glede mesta Šopron izdana olajšava ter se prepoveduje uvažati parkljasto živino vseh vrst iz tega mestnega ozemlja in iz komitatov Šopron in Liptov.
Ta razglas se dotika občnih določil, veljajočih glede uvažanja goveje živine iz zaprtega komitata Orava, v kterem je razširjena plučna kuga.
Glede svinjske kuge je glasom telegrafičnih naznanil dognano, da je ta kuga razširjena v kraljevih ogerskih svobodnih mestih Magyvarad, Szatmar in Szekesfehervar, kakor tudi po kraljevih komitatili Hajdu, Moson, Szatmar in Tolna. Deželna vlada zatorej razteza s tuuradnim razglasom s 26. dne marcija t. 1., št. 4954.f izdano brezpogojno prepoved glede uvažinja prašičev odslej tudi na zgoraj navedene kraljeve ogerske mestne okraje in komitate.
Določila tega razglasa glede dopustnosti uvažanja prežvekovalcev kakor tudi glede prepovedi uvažanja prežvekovalcev in pra-sičtv stopijo v moč s
15. dnevom maja 1896. 1. in prestopki uvoznih prepovedij se kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1. 1882., drž. zak. št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kngah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36. iz leta 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani. 14. dne maja 1896.
Št. 7515.
Razglas.
C. kr. namestništvo gorenjeavstrijsko je zaradi večkratnega zanesenja svinjske kuge po pošiljatvah prašičev iz Kranjske prepovedalo z odlokom z 8. dne maja 1896. L, štev. 8017., nadaljno uvažanje živih prašičev iz Kranjske v Gorenjo Avstrijo.
To se naznanja ter se dostavlja, da se prestopki kaznjujejo po g 45. zakona s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. štev. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 15. dne maja 1896.
Št. 7784.
R a z g 1 a s.
Ker je glasom zadnjega izkaza o živinskih kugah svinjska kuga razširjena v političnih okrajih Gradec (okolica), Voitsberg, Ptuj in Celje vojvodine Štajerske, ker se je dalje ta kuga pri prašičji pošiljatvi, ki je bila v Št. Jurju (okraj Celje) naložena in na razkladbeni postaji Litija izložena, dokazala pri dveh prašičih, ker je naposled svirjska kuga razširjena tudi v občini Kastav v primorskem okraju Volovsko, kamor je bila zanesena iz Hrvaške, zatorej deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, v ta namen, da se ne zanese svinjaka kuga v našo deželo, brez izjeme in brez ozira na živo težo prašičev prepoveduje uvažati ali goniti prašiče iz zgoraj navedenih okrajev Štajerske, kakor tudi iz primorskega okraja Volovsko na Kranjsko.
Prestopki te prepovedi, ki stopi v veljavnost tisti dan, ko se razglasi v novinah .Laibacber Zeitung", se kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. leta, drž. zak. št. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 20. dne maja 1890.
Št. 7861.
Razglas,
da je uvažanje živih prašičev s Kranjske na Koroško in
Zgornje Avstrijsko omejeno.
C. kr. deželna vlada na Koroškem je glasom razglasa z 19. dne maja 1896. 1., št. 6321., dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepovedala uvažati s Kranjske na Koroško za trgovino določene žive prašiče (takozvane prašiče za pitanje in mlade, od sesca odstavljene prašiče).
Dopuščeno pa je uvažati pitane prašiče z živo težo najmanj 120 kilogramov iz takšnih političnih okrajev na Kranjskem, ki so prosti svinjske kuge in prašičje rdečice.
Uvažati pa se smejo takšni prašiči samo po železnici in iz-kladati samo na železničnih postajah Št. Mohor, Celovec, Špital, Št. Vid, Beljak in Wolfsberg, kjer jih ogledajo dotični c. kr. okrajni živinozdravniki, oziroma mestni živinozdravnik v Celovcu.
Na drugih železničnih postajah jih je dopuščeno izkladati samo s prejšnjim dovoljenjem pristojnega c. kr. okrajnega glavarstva, a to dovoljenje si mora stranka izprositi za vsak slučaj posebej.
Nasproti pa je c. kr. deželno namestništvo v Lincu glasom razglasa z 8. dne maja 1896. 1., št. 8017., dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepovedala uvažati žive prašiče z vse Kranjske na Zgornje Avstrijsko.
To se razglaša v nadaljno ravnanje.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 22. dne maja 1896.
Št. 7890.
Razglas.
Glasom uradnih naznanil se je prikazala svinjska kuga zdaj tudi v veliki županiji Požega in v občini Velika Gorica (prej Ko-šanac) na Hrvaškem.
Zategadelj se uvažanje prašičev iz Požega iz vsega okraja Velika Gorica, velike županije Zagreb na Kranjsko brez izjeme in brez ozira na živo težo prašičev prepoveduje.
To se razglaša z dodatkom, da se prestopki te prepovedi kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. ]., drž. zak. št. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 22. dne maja 1896.
Št. 8037.
Razglas.
V	' se je z vtihotapljenimi hrvaškimi prašiči zanesla svinjska kug? . j občin političnega okraja Novo Mesto (Rudolfovo), zatorej deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, na podstavi § 4. ministerskega ukaza z 9. dne junija 1895. leta, drž. zak. št. 79 , prepoveduje izvažanje živih prašičev iz političnega okraja novomeškega in njih uvažanje v ta okraj, razven tistih prašičev, ki se uvažajo po železnici in so določeni za to, da se takoj zakoljejo.
Ker je dalje dokazano, da se je svinjska kuga po prašičih, naloženih in odposlanih na povtajah dolenjskih železnic in v Ljubljani, zanesla na Zgornje Avstrijsko, Štajersko in naposled tudi na Tirolsko, zatorej deželna vlada brezizjemno prepoveduje nalagati in po železnici odpošiljati prašiče na postajah do'enjske železnice Straža, Novo Mesto, Mirna peč, Trebnje, Velika Loka. Št. Lovrenc, Radohova vas, Št. Vid pri Zatičini, Zatičina, Višnja gora in Žalna, nasproti je pa dotlej, dokler se ne ukaže drugače, še dopuščeno na vseh drugih železničnih postajah dolenjskih železnic in drugih železnic na Kranjskem nalagati in s Kranjske izvažati pitane prašiče z živo težo najmanj 120 kilogramov v tiste dežele, ktere proti izvažanju prašičev s kranjske še niso zaprte. Prepovedano pa je, nalagati in odpošiljati prašiče za pitanje, oziroma za drugo rabo namenjene, ki imajo manj žive teže nego 120 kilogramov.
V	okraju Novo Mesto je dotlej, dokler ss ne ukaže drugače, kakor doslej najstrože prepovedano goniti prašiče na semnje, prašiče rezati (skopiti) ali jih goniti in prodajati od vasi do vasi; v okraja samem se smejo prašiči samo na vozovih prevažati.
Prestopki določil tega razglasa, ki stopijo v veljavnost tisti dan, ko se razglasijo, se kar najstrože kaznjujejo po zakonu z 24. dne maja 1892. L, drž. zak št. 79.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 26. dne maja 1896.
Listnica uredništva.
A. K. v K. Poslana moka ni mavec, ampak lapor. Poskušajo morete sami narediti. Vlijte na to moko žvepleno kisline (vitrijo-lovega ali hudičevega olja) in videli boste, kako se zmes peni, kajti' moka je večinoma ogljikovokislo apno. Če pa vlijete žvepleno kisline na mavec, se nič ne peni. — Da ima laporjeva moka tudi učinek na rast detelje in trave, je brezdvomno, saj se lapor tudi rabi kot gnojilo.
J. P. na M Če se zaradi meje ne morete poravnati z lepo, potem preostaja le tožba, če veste, da imate prav, ni se Vam bati tožbe, ker tioške plača nasprotnik. Mi Vam svetujemo postaviti tirmene po zapriseženem geometru na podlogi katastralne mape ter se pustiti tožiti, kajti v takem slučaja je stališče toženega dokaj lože nego stališče tožitelja, ker mora ta skrbeti za vse dokaze, toženi jih pa le izpodbija, kar je veliko lože.
M. Š. v P. Iz poslanega popisa se ne da posneti bolezen Vaših prašičev, ktera pa skoraj gotovo ni nič nevarna.
T. W. v D. Ker ne vemo, kaj so „vlečenci", zato ne moremo odgovoriti na Vaše vprašanje. Sicer je pa cepljenje trt obširno popisano v letošnjih številkah ,Kmetovalca".
G. P. v M. Mehove za žveplanje trt dobite pri tvrdki Živie in drugovi v Trstu, ktere inserat je v listu,
F. Ii. v D. „Divje trte", ktere Vi mislite, niso sposobne podloge za cepljenje.
J. O. v S. Ker nam ni znano kaj je „črničevje", zato ne moremo odgovoriti na Vaše vprašanje. — Divji kostanj se običajno sadi jeseni; ako ga sadite spomladi, ga morate poprej pustiti, da požene kal. — Jagnjeta se sadijo s potaknjenci, kakor vrbe. — Pereči ogenj pri prašičih je kužna bolezen, proti kteri ni nič početi, temveč je treba le žival varovati pred njo. Varuje se s-hladnim in snažnim hlevom in s kislo krmo, na pr. s pokladanjem-kislega mleka in nezrelega sadja. Vrhu tega naj so prašiči po' možnosti na planem in naj se jim da prilika kopati se.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 30. maja 1896. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja, novo blago gld. 32.— kr. do »ld. 34.— kr.; nemška detelja (lucerna)gld. 40.— kr. do gld 50,— kr. ; gorenjska repa gld. 36,— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.50 kr.; konopno seme gld. 13.25 kr. do gld. 13.50 kr.; kuminovo seme gld 30,— kr. do gld. 31.— kr.
Fižol: Rodeči ribniški gld. 8 — kr.; rudeči Hrvat gl. 7,— kr.; prepeličar (koks) gld. 9 — kr. (Vse cene semen in fižola veljajo ea 100% čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 14 — kr. do gld. 15,— kr.
brez dima sušene gld. 17.— kr. do gld. 18.— kr.
Orehi domači: gld. 12.- kr. do gld. 13,— kr.
Ježice nove: gld. 4.75 kr. do gld. 5.— kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 24,— kr. do gld. 25 — kr, Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33.— kr. do gld. 35.— kr. „ težke od 30 do 40kg , , 27,— „ „ „ 28,— „
_ » la^e. .	« 28,- „ „ , 29,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 31 kr. klgr.)
Telečje kože: 55 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. 1.— kr. do gld. 1.05 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg.
Druge vrste 15 do 20 „ „ ,
Kože lisic po gld. 3 75 do 4.— | „ kun „ „ 8,- „ 9,- J za , dihurjev „ „ 2,- „ 2.50 P , vidr „ „ 7,- „ 8- )
Kože zajcev po 15 do — gld. za 100 komadov.
Pepelika (potoži) po gld. 15,— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 30. maja 1896. Pšenica gld. 8,— kr., rž gld. 7.25 kr., ječmen gld. 6 25 kr., oves gld. 7,— kr., ajda gld. 7 30 kr., proso gld. S.25 kr., turšica gld. 5 30 kr., leča gld. 10- kr., grah gld. 10— kr., fižol gld. 10— kr.. seno gld. 1.96 kr., slama gld. 2.14 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunaji, 28. maja 1896. Pšenica gld. 6.90 kr., rž gld. 6 48 kr , ječmen gld. 6.50 kr, oves gld., 6.40 kr., turšics gld. 4.28 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr, kmetijske dTužbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na «/, strani 8 gld,, na >/i strani 5 gld in na >/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Diužabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se vvsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27 — 8) Pismena vprašanja pod „9.132'' Gradec, poste restante.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Vezi iz pat, gume za požlahtnjevanje trt
po profesorju Gothe-ju kakor po dr. Kroczer-ju
razpošilja edino prave	(57—2)
c. in kr. dvorna tovarna za gumo in celulojid
Glavna zaloga: J	SchlHeitHei* Podružnica:
7/2 Štiftgasse 19.	na i)Unajj.	I. Graben 10.
Brzojavni naslov: „Gummischmeidler."
Uradno glasilo
c. kr, kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Trtne škropilnice „Patent Sehindler".
■B -
, IVAN SCHINDI.ES
IBdeloVfivec tf^Jstrojev Inspm? cesar.kralj. pRSM itjictnlll p.1* r
tsdeU In pošilja uz ya.rsčino za najboljšo »ost th uz najprtRladnije plačilne pogojej	m
STROJ E VE. SPRAVE i»ORODJE VSAKE VRSTI
2B£
-	------E .VSAKE VRSTI
ZA KMETIJSKE.OBERTHIJSKE I* P0HI5NE NAMEH
in zas\«|),
Kataloge u sl^en^^mi^T^č^d^^OpUQ
Popravila, se preosemajo ta najboljšo in najprimemijo fzpeljaop-OsKerbovanje pofamezntn SKladnth de to o X» strojeue vsoite tfrsii .
Stef -^ /uzju- nec na/Ua in	jttVt^U^na^
^fS^SFffS® IVANA. SCHINDLER rr-^	ixdfclowa.uca. strojev
«R!mbergu pri DUn«jU. aS2D3t
Apneno hlajo
(od Mih. Barthelna in drugov na Dunaji)
najboljša primes k krmi za živino in kuretnino, dobi se pri
Ivanu Pauserju,
trgovcu v Ribnici.	(39—7)
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo.
Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah.
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijah; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(34-9)
fl^sf Za vsako delo sem vestni porok sam.
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
(t^t* Domače kose!
Da se nepotrebna ptuja konkurencija zavrne pričela je podpisana tvrdka izdelavati v dogovora s c. kr. kmetijsko dražbo kranjsko posebne
kose iz garbanega angleškega jekla,
ki so boljši kakor koli druge.
Blago teh kos je najboljši, ki se da dobiti, je jako trdo a zraven pa volno, da ne poka.
Kose imajo vdarjene varstvene znamke in sicer:
in
Dolgost kos
v pesteh
cesarskega orla
5 5y, 6
oic
križ s krajci.
7 7'/,
70
75 1-05
80 110.
gld,
Gostilna in mesarija
se daje v najem na 3 leta, katera se nahaja v Suhoru ob državni cesti blizo farne cerkve. Mesarija je edina v celi fari; v lepo urejenem mesarskem poslopju se nahaja tudi velika ledenica. Pogoji so ugodni Več pove lastnik	(5-4 5i
Janez Težak, gostilničar in mesar v Suhoru pri Metliki.
Izvrstne, c. kr. jedino priv.
škropilnice proti peronospori
v centimetrih 55 60 65 O ena, lcr.: 85 90 95 1-Iz ravno takega jekla: srpe po 50 kr..
nože za slamoreznike po 2 gld., kline za slamorezne stroje po 2 kOSe za mah po 50 kr.
Isto tako izdeluje vse drugo v njeno stroko spadajoče blago, kakor lopate, sekire, vile, krampe, nože, cepine, lemeže, črtala, vezi, šine, podvoze, pokrovke, coklje, kladva, klešče i. t. d., in sicer fino točno in po primerno nizki ceni.
K obilni naiočitvi se priporoča	(59-2)
Kajetana Ahačiča vdova
v Tržiču na Gorenjskem.
inženirja Živica, katere so se splošno razširile zaradi svoje jednostavnosti, trajnosti, lahke po-rabnosti pri vsakem obdelovanju trtja itd. prodajamo z garancijo po dosedanjih, nizkih cenah.
Živic in drug-i v Trstu.
Razpošiljamo škropilnice tudi s posodami _	nove vrste
Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco:
z leseno posodo po . . . .'.....gld. 10.—,
z elegantno in trdno posodo iz kartona po . > 11. — . Obrazce s cenikom pošiljamo radovoljno in poštnine prosto. Izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo in neprenehljive vinske
stiskalnice.	(47—5)
i^Na prodaj
sta iz proste roke dve zidani hiši ob cesti pod „Velldm Vrhom" z večimi sobami, s hlevom, z lepim vrtom, s sadnim drevjem in s poljem. — V jedni hiši nahajata se tudi gostilna in prodajalna. Vsa poslopja so v dobrem stanji. (60-2)
Natančnejši pogoji se izvedo pri
JOSIPU LAVRIČU
posestniku v Novivasi pri Rakeku.
Schichtovo
z znamko „ključ" je najboljša in najcenejša vseh mil. (26a—6)
nor* kg*
JAKOB KOBILCA
naznanjam p. n. občinstvu, da preselim z dnem 20. maja t. 1.
svojo prodajalnico dežnikov in solnčnikov
iz Špitalskih ulic na Mestni trg št 23.
(61-1)
P. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedanji obisk in zagotavljam, da bodem slavnoistemu, kakor dosedaj v preteklih 35 letih, vedno s poštenim in cenim blagom postregel.
m.
m

M
v t*

C. in kr. privilegovani
aparati v ©hranjenje piva.
Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja ogljikove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta.
Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali, da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani.	(22-7)
Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj:
Albin C. Achtschin star. v Ljubljani
Gledališke ulice št. 8.
Priznalno pismo:	(11)
Poslani mi aparat za ohranjenje piva sem poskusil in moram priznati, kot izvrstno in potrebno za vsakega kdor ima pivotoč, kjer je v resnici čez 8 dni piva lepša in boljša kot prvi dan, ko se jo hrani v aparat in moram takega le pridoročati.
Postojna, 6. aprila 1896.
Z velespoštovanjtm	G. Pikel.

Vnovič znižane cene!
Vse stroje za poljedelstvo.
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tla-
čilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi	(17—5)
IGr. HELLER na Dunaju
II/a Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Vnovič znižane cene-'

Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in • cer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo 8C gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poalati.
Najbolje osipalnike in pluge po 8 gld., močneje po 9 gld. izdeluje Miha Preložnik, kovač v Hotinji Vasi, pošta Rranichsfeld. 34)
Seme pravega ribniškega fižola ima naprodaj Jakob Lavrenčič, posestnik v Sodražici. Cena 12 gold. za 100 kg postavljen na postajo Ribnica.	(80)
Več kovaških učencev in dobrega kovaškega pomočnika za kole-selne in kočije sprejme takoj Peter Keršič, uradno potrjeni konjezdravni kovač v Sp. Šiški pri Ljubljani.	1851
150 centov sena je napi oda j v Ljubljani, Gruberjeve ulice št. 1. (87)
Hiša z vrtom, pri cesti, >/4 ure oddaljena od postaje Kamnik, se takoj proda Več pove Ivan Hudobilnik v Kamnika. (88)
14 panjev zdravih, krarjskih čebel proda Franc Burgar v Vodicah št. 1., pošta Smlednik.	(89)
Brizgalnico v prav dobrem stanji, dvovprežno, proda j-od ugodnimi pogoji Kajetana Ahačiča vdova v Tržiči, vsled tega ker je zanjo prevelika.	(90)
Pet lepih bikov, plemenjakov, beljanske pasme, poldrugo leto starih (licencovani), ima naprodaj oskrbništvo grajščine Križ pri Kamniku.	(91)
Do 2000 centov živega apna bo imel naprodaj Jakob Sternad v Cesti, pošta Videm pri Dobrepoljah.	(92)
Učenca, poštenega in dobrega računarja, ki zna slovenski in nekoliko nemški jezik, vzame v trgovino z mešanim blagom Ant. de Schiava v Cerknici.	(93)
^Uthrcimj^
" ' ^oSmSt^m
~J je kot	Q)
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom:
Kathreiner
(H -3)
Najizbornejše in cenejše členkaste travniške brane izdeluje in iz zaloge prodaja poleg druzih kmetijskih strojev
Jos. Lorber v Žalcu pri Celji.
Cena jednouprežni brani 26 gld. „ dvouprežni „ 32 „
Te brane se niso obnesle samo na travnikih z najboljšim uspehom, ampak tudi na polji pri pomladanski in jesenski setvi za poravnavo brazd in umetnih gnojil, kakor tudi še posebno za zrahljanje pozimski mokrini ali po plohah nastale trde površne skorje, kar priča polno priznanskih pisem.	(12—8)
Dalje proizvaja vse v livarsko in strojno stroko spadajoče predmete za žage, mline in druge obrtnijske namene, kakor: zobna kolesa (vsake vrste), železna vretena, logarje, kolobarje za jermena, zamašnjake (Schvvungrader), sploh vse sestavne dele za stroje; potem razne vlite plošče, kotle, uteže (tudi za ure), rošte itd itd.
Cene so nizke, delo pošteno, postrežba prijazna in točna. fkjf" Staro lito železo se kupuje in po dobrih cenah plača. "išSI
Pri JOSIPU LEUZU, trgovcu v Ljubljani,
Reseljnova cesta štev. 1. poleg mesarskega mostu
dobijo se	(32 - 6)
jajca za valenje
od najlepših rac in gosi, kakor vsakovrstna semena, garantirano pravi ribniški fižol, koks, mandaloni itd. — Nadalje tudi kupuje vsakovrstna semena, kakor fižol, repno seme i dr., vsakovrstne korenine in cvetja, kakor male in velike norice, češminovo lubje, perje malih in velikih noric, jeternik. volovski jezik, črno in belo čmeriko, arniko, kresnice, plučni in planinski mah ter cvetice vsakih vrst. —
Tudi kupuje in prodaja fine namizne rake.
Brzojavni naslov: Leuz, Ljubljana.
Mihael Barthel in drug.
Dunaj X., Keplergasse 20.
Vir kjer se dobi najboljši in naicenejši orig. karbolinej, nepresegljive kakovosti, uspeh zagotovljen. Razpošilja o kg po pošti 1 gld. 20 k r. 100 kg 14 gld.
Karbolinej v 12 barvah, moder, rujav, siv, rumen, želen, rudeč itd.
Vzorčni listi in ceniki zastonj. Apnena klaja za mlado-, molžno- in pitano živino neobhodno potrebna. Poraba majhna, učinek velikansk. 5 kg po pošti
1 gld., 100 kg 16 gld
Hranilna maža za vozove, 50 °/0 materijalnega prihranka. 100kg 12 gld. Maža za vozove, rumena 1» 9 gld. 50 kr., modra 1» 9 gld. rumena
lla 8 gld. 50 kr.. modra IIa 8 gld.. črnomodra 7 gld. Maža za usnje, 1 kg 60 kr., 5 kg 2 gld'. 50 kr., 100 25 gld. Ruska patentovana maža za usnje I tg 1 gld. 5 kg 4 gld Strešna lepnica v zavojih po 10 m dolga 1?» široka, Ia 2 gld. 70 kr., l[a 2 gld. 40 kr., lila 2 gld. 10 kr.	(58-2)
Neoženjenega sadjarja
išče podpisano vodstvo. Plače je 25 gld. na mesec. Kakor hitro dokaže v službo sprejeti, da jej je popolnoma kos. se mu plača primerno poviša. Prosto je opravljeno stanovanje, s potrebno kurjavo ter svečavo. Sadjarju skoraj izkliučljiva dolžnost je, učence pri praktičnih delih v sadjarstvu sploh, v ameriških matičnjakih, ter v trtnici kakor preddelovec navajati. Kdor ni v stanu s šolskim spričalom dokazati, da je v sadjarstvu ter novodobnem trtarstvu teoretično in praktično izobražen, naj nikar ne prosi za službo.
Prošnje sprejema podpisano vodstvo do 1. junija 1.1.
Službo je nastopiti koj prve dni meseca junija. (56-2)
Yodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu
pri Novem Mestu na Dolenjskem, dne 9. maja 1896.

Jajca za valenje
od najboljših kokošjih pasem za kmetovalce
Houdan in Plymouth RockS po 15 kr. ene
dobiti je pri	(61 - 4)
Jos. Lenarčič-u na Vrhniki.