Razne stvari. Iz doinačth krajer. Osebne vesti. G. dr. Ferdo K v n e j je imenovan okrožnim zdravnikom na I&anjskem. Poročil se je g. Vinko K r u s i 6, magistratui uradDik na Dunaju z gospico Marieo Pukl iz Marije Encersdoif pn Dunaju. Mariborske novice. M noli teden je padla postrežkinja Barbara Domiter pri snazenju zastorov v prvem nadstropju ležečera stanovanju dr. Neuwirta skozi okno na tla. Zlomila si je roko ter težko poškodovala ca hrbtu. Prepeljali so io v bolnišnico. — Slikarski pomočnik Miha Strohmayer je padel rainuli četrtek raz osem metrov visoki oder. K sreči se ni prehudo poškodoval. — V Mariboru bcdo kmalu občinske volitse. — Dne 4. t. m. je umrla gospa Alojzija Holzknecht, gostilničarka na tržaSki cesti, v 62. letu svoje starosti. — Minoli teden je ugnznil posestnikovega sina Bcgcmira Vauhnik pri Sv. Nikolaju pri Mariboru, stekel pes. Vauhnika so prepeljali v Pasterjevo bolnico na Dunaj. — Minoli četrtek je padel pri popravljanju dravskega mostu tesar Wolfgang iz Ruš z odrom vred, na katerem je stal, v Dravo. Mcž je kmalu splezal na oder, na katerem je plaval, dokler ga niso rešili iz vode. — Porotne obravnave v fllaribom. V ponedeljek se je zagovarjala pred porotniki poštna upravitfliica pri sv. Barbnri pri Mariboru, Marija Wagner, zaradi zlorabd uradue oblasti in poneverjenja. Kakor je obtoženka sama obstala, je poneverila ta denar na ta način, da ni v poštno-branilni urad vloženega denatja takoj odposlala. Izgovarjala se je s tem, da je morala skrbeti za tri otroke in za moža, ki ni nič zaslužil. Plače je pa imela borib 36 K na mssec. Izvrstno je zagovarjal obtoženko g. dr. Rosina. Porotniki so jo spoznali nekrivim ter jo oprostili. — Včeraj, dne 9. t. mes. je bil obsojen 17 letni Martia Medved iz Št. Lovrenca na Dr. poliu, ki je, kakcr smo že poročaii, ukradel v trg^vini Vivoda in Prsteea svoto denarja, na eno kto tfcžke ječe. — Po tej obravnavi se je zagovarjal pred porotniki Mat Rodih iz Š'.. Janža okraj Marenberg zaradi prestcpka zoper nravnost. Obsojea jo bil na dve m pcl leta težke ječe. Dirka v Mariboru. Pri dirki, ki se je vrSila v nedeljo, dne 6. t. m., so dobiii sledeči spodDjeStaierski konjerejci darila: Pri I. vožaji: drugo darilo Aoton Petovar iz Bunčan s kob.b »Minka«. Pri II. vcžnji: Cetrto darilo Anton Slavič iz Grab z žrebcem »Toni«. Pri III. vcžnji: prvo darilo Martin Babič iz Krapja s kobilo »Lunica«, drugo Dominik Koser iz Št. Jurija v Slov. goricah s kobilo »Leda<, Iretje Aloj« Razlag iz Šitarovc, četrto Marko Slavič iz Ključarovc s kobilo »Cila«, peto Alojz Zagaj iz Gornjega Krapja s kobilo »Nigra«. Pri IV. vožnji: peto danlo Anton Slavič iz Grab z žrebcem »Toni«. Pri V. vožDJi: prvo darilo Anton Petovar iz Bunčan s kobilo »Minka«, drugo Antoa Slavič iz Grab z žrebcem »Toni«, četrto darilo Dominik Koser iz Št. Jurija v Slov. goricah s kob,lo »Leda«, peto darilo AIojz Radsg iz Š.tarovc s kobilo »Margareta«. Pri VI. vožnji je dobil častno darilo Anton Slavič iz Grab z 81etnim žrebcem »Toni^. Nemška drznost. Nekanemška propalica je pisala nred cesarsko veselico bralnega društva v Št. Lenartu v Slov. goricah, ki se je vržila dne 6. avgusta, v list spodDježtajerskih nernskih ia nemškutarskih trgovcev »Marb. Zeitung* te-le izredno nesramne besede: >neniSki občinski zastop v Ši. Lenartu je ukrenil vse potrebao in je dal policajein povelje se oborožiti, ker se med slovenskimi klerikalci sploSno govori, da na veselici ni veselo, ako ne razbijejo p a r g 1 a v!« Pač ni treba oineniti, da se ncbenemu Slovencu kaj takega niti sanjalo ni, ne pa da bi se splošno govorilo. To nesramnost o razbijanju glav si je poročevalec nemSkutarskih trgovcev izmishl, da bi pred svetom sramotil Slovence in jih označil kot morilce. Kako dolgo se še boste Sbvenci dali tako zasraraovati od ljudi, ki }edo vaS kruh? Kako dolgo še boste rnirno prenaSali najhujša nemška obrekovanja? Ali nimate, slovenski možje, nobenega ponosa več? Umrla je pri ri t. P e t r u v S a v. d o I. hčerka g. Ivana Petraka gdč. Pavla Petrak. — V petek, dne 5. t. m. je umrl g. Marttn Planker, nadučitelj v L a p o r j i pri Slov. Bistrici. — V V e 1 o n j u je umrl posestnik in trgovec Miha Tiscbler v 47. letu. — Urnrl je g. Julil Gasteiger, posestnik glažute pri Ri bn i ci. Sv. Trojica v Slov. goricah. Naznanim Vam, gospod urednik, da je tukaj prav ploden kraj za »g Stne žabe«. G. Sehiitz jih vsake Stirinajst dni tcliko nalovijo, da jih potem prodajajo zraven olrobov, ker ta živalica id vedno same otrobe. Z&to pač ni čudno, da vsak, kedor to živalico kupi, tudi sam prccej otrobaat postane. ScLiitz so pač kakor rojeni za »kStft*. Vse kupijo, vse prodajajo, raakari tudi >ptujske žabe«. Odjemalci so pa večina vsi tržani razun treh ali stirih hiS v trgu. Pa tudi tisti trojiški »jsgar« ima jedno, menda mu pomaga zajce loviti? Mogoče tudi, da jo ima za >fl nto« ladati ali pa še celo namesto »pucfrac Tam blizu pokopalisča je jeden, kateri ima nspis, da je »Viehhandlar«, ta jo pa samo zato redi, da mu pouiaga teleta goniti ter lajati namesto psa. Svetoval bi našnn zaslepljencfcm, naj bi 8i kaj bolj?ega berila omislili, kakor je ptujski »Štajerc« ali pa »Marburgerca«. Kajti ta dva lista teptata naSe najdražje svetinje — vero in narodnost. Ako Vam je kaj za narodno čast in pogteDje, svetujem: Proč s slabim berilom! Vse za vero, dom, cesarja!! Ogenj. V Št. Petru pod Sv. gorami j« zgorelo v petek, dne 1. t. m. posbpje Mat. Jazbec p. dom. Sokol. Zaradi pomanjkanja vode se ni nqogla požarna bramba vspeSno vstavljati ognju, zato je popolnoma vse pogorclo. ReSili so samo nekalere premiCnine. Šiode je ckoli 16 000 K, medtem ko znaSa zavarovalnina komaj četrtino te svole. — Dae 4 t. m okoli 8 ure zvečer vnelo se je v obi5ini Jastrebci gospodariko poil pje pridaega kmtta Jos. Kereačiča. Kako je ogeoj nastal, se ne ve in se morda ne bo nikoli zvedelo. Ogojegasci iz eno uro oddeljenega SrediSča pridrdrali so s svojo brizgalnico ter so omejili ogenj. Posestnik ima več glav goveje živine in petero konj, a zg^rela mu je vsa krma. Tudi orožniki so pnhiteli iz SrediSča ter hvalevredno skrbeli za red. Dobro je, da je b b vreme liho, ker ako bi močao pihal jug, bilo bi več gospodarjev na severni strani v nevarnosti posebno zato, ker nobena občiDa v ckolici nima tako malo vode, kakor Jastrebci. Posestnik je zavarovan, toda za m&lo svoto. Hvala vrlim egojegascem in vsem btvSim pomočnikoia pri ti grozni nesreči! — V Poljčanah je zgorel 6. t. m. blev in skedenj posestnika Aot. KoSič. Posestnik ni bil zavarovan, zato trpi mncgo skode. — Pri Sv. Lovrencu na Drav. poiju je zgorela 27. avgusta hiša in gospodarsko posiopje Juž. Draškovič. — V Hodošah }e zgorela 1. septem. hiša in gospodarako poslopje Sim. ZupančiC. — Lti daa je zgorela koča Simona Herga v Št. Vidu pri Pluju. — Dne 3 i. m. je zgorelo gospodarsko poslopje s hlevi in kolarnico posestnika Jurija Novak v Bodislavcih. Zažgal je 51eten fant Pcžarni brarabi iz Cezanjevec se je posrečilo s pomočjo sosedov omejiti ogenj. Tatvina. Miaoli teden je ukradel neznan tat čez dan iz zaprtega stanuvanja posestoiee Jere Fekonja v Zgcr. Dupleku hranilno kn,iž;co rcariborske pcsojilnice aa 100 K, denarja v zaesku 380 K, 3 pare čavljev io slat.nsko steklenico žgauja. Ponesredil se je v Zgor. dolu pri Št. Jakobu v Sl. gor. veleposestnik Jan. Vogrin. Pobiral je lim na hrastu, pri tera se mu je cdlomila veja in je padel tako nesrečno na tia, da je kmalu izlthnil svojo dušo. Se. Urban pri Ptuju. V petek, dne 28. avg. so tukajžni or^ žaiki prijeli ter izročili ptojski kazaiinici Fr. Vuak p. d. Petek. Ptujske novice. Zaradi tattfine so zapili 19letQo Marijo Tref-.la iz Hajdina. Radi galjufiie pa Marijo Forstnerift iz Bukovc. Tatvina na žeieznici. Gi\ fici Piji Schall je bii raej vožujo iz Bistrice preko Maribora v Gradec ukraden okrasek v vrednosti 5000 K. V Artičah na Štajerskem eo že 1. 1898 sklenili, da zgrade novo Solo, ki naj bi nosila ime: »Cesarja Fraaca Jržtla šola«. Lani je bila nova štirirazrednica dovršena in se je pričel pouk. B!agos!ovljenie nove šole pa se je vršilo minuli poBdeliek. Velečast. go<»Dod dekan iz Vidma je lzvršil sv. opravilo. Šola je bila z venci in zastavami okusno okrašena. Po biagoslovu je bila rszkrita plosča z napjsora: »Cesar Franea Jožtfa šola«. Gospod nadu^itelj je v krepkem govoru vspodbujal Solsko raladiao, naj so hvaležni vsem, ki so pripomogli k stavbi, ter priporočal ljubezen in zve^tobo do cesarske hiše. Po ces. pesmi je bila sv. maša, nato je kr. 5ol. svet otroke pogostil Hvala prjiateljem in dobrotnikom šole. v Zeleznica Grobelno— Slatina—Rogatec. Pretečeno soboto ob petih zvečer je prisel prvi tovorni vlak v Šmarje. Ljudžtvo ga je z veseljem pričakovalo. Gostilničar Jagodič je prinesel strojevodju in spremljevalcera okrepčave v steklenicah. Kmalu potem je priSel še drugi viak. Oba so združili in se odpeljali na Podplat. Tu je kamnolom s parnim mlinom, ki drobi veliko kamenje. Od tod se bo razvažal pesek in drobni kamen na vse strani. Koncem okttbra bo železna proga dogotovljena in sposobna za promet. lz središke okolice, Letina se je pri nas do sedaj Se precej dobro obnesla, vreme ni bilo ne presuho, ne premokro. Rž kakor tudi pSeniea sta lepo obrodili, o smetljivosti ni bilo toliko tGžb, kakor prejSnja leta. Seno in otavo smo si pri ugodnem vremenu spra- vili pod streho. Vretne nas ni čisto nič mctilo. Sadia imarao malo, jabolk skoraj aič, slive ia hruške, posebao zimske, so v obče lepo obrodile. Ajda lepo cvete, koruza se bliža zoritvi. — Po raznih poslih, kupčijskih ia drug;h, pridem večkrat v biižaji trg Sredisče. Pred treori te-ini sem imel opraviti pri srediških orožaikih. Prišel sem že v mraku v trg. A predao sem prišel do žaadarske postaje, bi j> skoraj skup.l; prosto po cesti okrog diriajoči koflji bi me skoraj pomaadrali. Med orožnisko postajo (Beogl) in med Robičevo trgoviao okrog šole je bila prava koDJska d>rka, kakorSao si videl včasih v cirkusih. Komai ia komaj sem se rešil za kostaaj drevoreda, z meaoj istcčasno se je rešila tudi mati z dvema otroksma; skočila je v cestai jsrek.- VpraSal sem potem orožnika, jeli dovoljeao kofljem brez vodnika okrog dirjati, in ta mi je rekel, da je puSčaaje konj brez aadzorslva po nekem paragrtfa (ki si ga pa aisem zapomail) strogo prepovedano, a da spada la stvar v področje župaastev. OpomBim še, da sem bil pozaeje Se dvakrat v SredišCu pa sera vselej aaletel na Credo konjev. Zgodilo se rai hvala Bogu ni nič, le v bližaji občioi Grabe me je neko žrebe prestraSilo, ker je ugaajalo tara svoje »špase« ter vznemirjalo tako mimoidoče ljudi. — Sa li Be da to prepovedati ia odpraviti? Živiaa, ki more postati nevaraa z utekom ali kako drugače, naj se ne pušia prosta brez vodaika na javaih prostorih. Sprejem učencev na lukajšni vadnici ce vrSi dne 17. sept. od 3—4. ure pop. Celjske novice. V zaporu tukajsne okrožne sodaije se je obeal z jermeai svojih opaak 561etai čevljar Janez Gilli iz Italije. Zaprt je bil zaradi tatviae. — Celjski sloveaski odvetaiki so skienili, da odslej naprej v poslovaih zadevah ne bcdo z uradnistvom govorili ae besedice več aemSki, kar se predsedstvom sodišč tem potcm naznaBja, da potrebao ukreae in, če treba, aastavi tc laiače. Ako bi pa odvisao c. kr. uradBištvo skleflilo Se aadalje voditi boj s svobodaira cdvetaištvom, tudi za ta slučaj je preskrbijeao. Veliko sokolsko slavnost priredi »Celjski Sokol« dae 20. sept. v Žalcu. Priprave se že vrSe. Politični shod v Zalcu se bo vršil dae 27. septem. Okrajno glavarstvo v Konjicab. se ustarjovi s 1. oktobrom. Sladkor bo cenejši! V kratkem bo veljal kg. sladkorja v koscih, ki je doslej veljsl 88 do 92 via. le 77 do 81 via. Ei kg navadaf ga sladkorja, ki je vdjal sedaj 86 do 88 via., bo veljal 74 do 76 via. Za Bekaj mesecev bo sladkor za Badfclnjih 9 viaarjev pri kg. ceBejgi. Kobilice. Kt bilice so nastopile v Laskem okraju v aekaterih obciaah v takih maožinah, da so oglodale v aekaterih gozdih vse listje z dreves. TakSea gozd izgleda jako žalostao, ker ga zapustijo vse ptice in ži\ali. Najbolj prizadeti so kraji: Slomaik aad Tremerjem, Vrstaik ia Gorriie LaSko. V železniškem vozu zblaznel. Josip Brudermaa, doma iz Tribuč pri Brežicah je raiaolo soboto v železaičnem vozu med Kranjem in Medvodami aa Kranjskem zaorel Nesrečaež se p vračal z Veslfilikega in je bil na potu proti domu. Prepeljali so ga v kraajsko deželao blazaico. ^ Iz Drnžntirja pri Šoštanjn se nam piSe: Pred kratkiin je bobBal »Štajerc« v svet, da sta kmet ia obrtaik v okohški občiai SoStaajski s sodelovaajera obče spoStovaaega »Kokolaa« pokazala širjo samostojBost. Daaes, dae 3. septembra pa se je pokazalo sodelovaaje »Kokclaa« pred sodiSčem, kakSao obliko je isto imelo. Tu so priče o njegovem sodtbvanju vedele povedati take reči, da je sodnik koačao Kokelna na 20 K eveat. aa 48 ur zapora in plačilo stroSkov obsodil, ker je hotel aekerau trebuh razparali. S?daj aaj resnicoljubai koruadic tudi to raztrobi v svet, da bodo njega pristaSi očarani o tukem junaku. V Loki pri Žnsmn je bil prvi sejem nepričakovaao dobro obiskaa, prigaalo se je krog 500 gtav. Dae 12. septem. t. 1. bo drugi sejeoi. ki zaa bti Se boljši. Ali romamo letos k Mariji Pomagaj na Brezje? tako ljadje maogokie radovedao povpraSujejo. Vsakemu romarju se je laasko leto silao omilila ta vsesloveaska božja pot, kamor bi naj zahajali Sloveaci od vseh straai. Toda letos aaj bi izostala?! Ali ni aikcgar ve<5, ki bi ztpet oskibel posebai vlak k Mariji Pomagaj?! Kako so maogi ia maogi letos vedao z veseijpni pričakovali aapovedi romaaja aa Brezjel Naj se veadar skrbi odslej, da bodemo v^ako leto lahko skupno pohiteli Sloveaci s Šiajerskega k Mariji Pomagaj Ba Brezie! Cerkvcne slvarl Mili darovi za družbo vednega češčenja: Cerkev sv. Aloizija v Mariboiu 13 K 40 v., Čresnjevec 38 K, Sv. Jakob v Slov. gor. 33 K, Žasem 12 K, Dobova 33 K 43 v., Celje 165 K, Sv. Peter v Sav. doliai 19 K fJO v., Širje 12 K 35 v., Sv. Jurij ob Šf5avaici 43 K 32 v., Sv. Tohmž pri Ormožu 40 K, Liutoraer 40 K, Št. Ilj v Slov. gor. 31 K, Gor. Sv. Kuagota 10 K 40 v., Sv. Vid pri Vatdeku 70 K, Tibovlje 25 K 30 v, Gotovlje 8 K 28 v., Sv. Peter pri Radgoai 75 K, Žetale 27 K, Sir. FJoriian pri Doiiču 26 K 50 v., Cirkovci 23 K 50 v. V kn. šk. dijaško semenisče so bili sprejeti: Jehart Gustav iz Maribora, LipovSek Gašpar iz Savnice, Dobaik Aatcn iz Braslovč, Kraajc Marko cd S?. Barbare pri Vurbergu, Blumer Jaaez iz Št Pavla v Sav. dolini, Ogrizek Aatoa od Sv. Ecne, Trinkaus Jaaez od Sv. Jur ja v Slov. gor., Holcmaa Pavel iB Hulcmaa Viacencij iz RemSaika, Klobasa Aadrej od Sv. Jurija na Š5avaici, Plohl Peter od Sv. Tomaža pri Vel. Ned., Welzmuller Ado!f iz Ptuja, Gomzi Alojzij od Sv. Jurija aa Šiavaici, Knlar Fraac iz Kapele, KoroSec Karl od Sv. Šlffaaa pri Žasmu, Murko Rudoif od Sv. Boifiaka v S!ov. gor., Kuk Jožef iz Koajie. Lstoaja Jaaez iz Ptuja, Somrek Aotoa iz Gidrama, Štik Alojzij od Sv. Petra pri Mariboru, Vreeko Jožtf iz Zabukovja, Kropivšek Fraac nd Sv. Petra v Sav. do), KampuS Riiiel iz Šaiarja, D^reada Martia iz Brežic, Vraajek Jaaez iz Št. Ilja pri Gradiču, Gori&m Alojzij iz Siov. Bistrice. Umrl je v Bpaslovčah 6. g. Ferdiaaad Jaa, ^upaik v pokoju, v 67. letu. Župnijski izpit so napravili sledeči 6. gg. Fraac BratuSek, provizor pri Mariji Saežai, Franc G a r t a e r, kaplaa aa Vraaskem, Ivan Rožman, kaplan v Hajdiai, Aatoa K o c b e k^ provizor v Št. Petru pri Mariboru, Aoton Š o r n, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah. Nastavljen ie za provizorja v Št. Petru pri Mariboru tamošnji č. g. kaplaa Anton K o c b e k. Prestavljeni so č. ftg. kaplaai: Aaton Šotb od S?. Barbare v Halozah v Šjštaaj, Martin Roškar cd Sv. Ilja v Slov. gor. k Sv. Barbari v Halozah, Jakob Rauter od Pilštaaja k Sv. Il]u v SIov. goricah, Jož|tf Podplatnik iz Šištaaja v Karanico. Novo nastavljen [& 6. g. Jcžef Lasbacher kot kaplaa v Pištaaju. V pokoj je stopil veleC. gospcd Matija S1 e k o v e c, ka. Sk. koaziBtorijalai svetovalec ia župaik pri Sv. Marku blizu Ptuja. Razpisane so župnije Š^.. Peter pri Mariboru ia Sv. Marko pri Ptuji. do 12. okt. Iz Zgornje Savinske doline. Veliko veselje je vladalo pri aas, ko je prevzvišeai aadpastir po aaSih krajib deltl zakrament S7. birme ter otročiče ia ljudstvo blagoslavljal. Neštevilae zastave so plapolale raz hiSe ia drevesa; streli veselja so se razlegali med krasaim goroviera; veliki kresovi so po večerih pozdravljali neutrudljivega kaeza ia škcfa, ceste pa so bile preprežeae z dičnimi slavoloki, Ba katerib smo brali pomealjive ia zanimive napise ia pozdrave, a. pr.: Hvaljen bodi Jezus Kristus — Slava mu, ki pride v imenu Gospodovem — Srčno pozdravljen aaš prevzviSeai aadpaslir — Verae ovč-ice se klaajamo svcj^mu aadpastirju — Greda se veseli, ker milost sv. Duha se bliža — Dobro dosli — Gospod pri flas ostaai, se že rarači — Mi se vesehmo, ker aas namestaik Kristuso/ obiSče, delit naia sv. blegoslova — Sjlčavska lara se raduje in svojega Badpastirja pozdravlja — Žvio — Bog z Vami Aogel božji spremljaj Vas, VaS biagoslov ostaai pri aas — Srečao pot — Kar smo želeli, smo dosegli — Prisrčaa zahvala — Otročiči se zahvaljujejo — Bog Vam daj srečno pot, angel bcžji varuj Vas povsod. — itd. Ob potih so klečali dobri veraiki ia jnatere so prinašale svoje otroke, da jih prevzvišeni vladika pokriža ia biagoslovi: marsikatero oko se je pri teh in enakih prizorih od radosti porosilo. Po vseh župaijah je čakalo vstrajnega nadpastirja ogromao dela: sv. ruaSa, pndiga, izpraSevanje mladiae in odraslih, molitve za rajae ia birmovaaje. Posebao aaporao pa je bilo posvečenje ličBe cerkvice sv. Radeguade visoko v solčavskih plaaiaah v Smihelski župaiji. Navdušeai aadpastir se ai ustraSd velikega truda, da se je podal na težavao pot ia posvetil cerkvico, da bi tako aapravil veseije dobrim župljaaom, ki so iz lastnega nagiba na aovo pozidali hi§o božjo, katero ie 1. 1895. porušil potres. La žal, da dobri ia srčao ljubljeai duSai pastir 6. g. Ivaa Ramor pri slovesaosti ai raogel biti pričujoc, ker se je moral vsled straSae bolezai v Ljubljaai podvreči nevarai, a hvala Bogu dobro izišli operaeiji. Zato so mu pa prevzviSeni knez ia Skcf brzojavDim potom sporočili, da se je slovesnost pri Sv. Radeguadi vrlo dobro obaesla. Ako upoštevamo vse te trude ia napore, pac ni čuda, da je prevzvišeai vladika, ki je bil že vsled prejSaih vizitacij in vsled siaode popoluoma izmučen, oslabel ia da mu ie odrekel glas, tako da zadaje dai ai mogel več pridigovati. Upamo pa, da se mu zdravje kmalu zopet okrepCa — saj je aaše globoko verao saviasko Ijudstvo s solzaimi očmi obečalo, da hoče goreče moliti za svojega oslabelega aadpastirja! Podsreda. V nedeljo na god sedem žalosti M. B. mesca septembra lanskega leta se je slovesno blagoslovila preaovljeaa prijazaa romarska cerkev Matere Božje sedera žalotti aa starih Sv. gorah pri Podsredi. Tudi letos bo tam isto aedeljo, to je 20. septembra slovesao sv. opravilo ob 10. uri. Objedaem S3 bo tam vaovič blagoslovila preBovliena kapela sv. Ane ia v isti kapeli aov altar Lurške Marije. Podpisaao cerkveao predstojnsštvo vabi pobožae častilce Marijine k tej pobožaosti. Pcskrbelo se bo tudi, da roraarji lahko opravijo sv. spoved. — Cerkveao predstojaistvo v Podsredi. V gornjegrajski dekaniji je bilo 2200 birmaacev ia sicer: v Mozirju 295, pri Sv. Mihaelu 68, na Rečici 354, v Ljubaem 342, v Luč&h 219, v Solčavi 107, pri Sv. Fraačišku 145, v GorBjemgradu 409, pri S/. Martinu ob Dreti 125, v Nazarjih 136. Društreua poročlla. Narodna zabava v Novicerki pri CeJju. Mladeaiči ia dekleta v Novicerkvi so priredili dae 6. septembra dve igri: »Trojao pot v življenje« ia »Kmet-Herod«. »Trcjaa pot v žtvljeaje« je prav lepa, a težka igra v petih dejaajih. Glavao ulogo imajo tri sestre, izmed katerih postaae jedaa dobra gospodiaja, druga usmiljeaa sestra ia tretja posvetaa igralka. Prav posebao gaaljiv je oai prizor, ko igralka Grozdanka, daleč od domoviae, zve za smrt oCetovo. Spreobrae se. Poda, se domov na grob očetov. Na poti zboli, prenesejo jo v bližBji samostan, kjer ie njena sestra usmiljeaka. Prideta ji nasproti m&ti ia tretja sestra. Spravijo se. »Kmeta Heroda« so faatje prav dobro predstavljali; posebao izvrstao je delal dvakrat Gažper (hišao ime ia v igri). Pevci ia pevke so tudi dobro reSili svojo ulogo. Po predstavi se je vrsila v gostilai »Krivec« vesela narodaa zabava, kjer so se dalje časa glasile navduSene slo- venske pesmi kot >Hej Slovenci«, »Naša domovina« itd. Gotovo je, da se novocerkovSke mladine ne bo prijel strup »ptuiske krote«. Prijatelji in razširjevalci »Štajerca« v Novi- cerkvi naj rajSe narede politifien testament, drugače se jim znajo pripetiti 8e neljube stvari. Profi z izdajalci slovenske domovine! Ti pa, vrla novocerkovSka mladina, Le pojdi, le pojdi pogumno naprej, Ker ti si naSa nada jedina! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za gornjeradgonski okraj si je pri izvanrednem občnem zboru, dne 23. avgusta t. 1. izvolila sledeči odbor: Predsednik Janko Čirič, tajnik Ivan Bosina, blagajnik Val. Kocbek, odborniki Janez Lanfiič, Josip Cirič, Alojz Slavič in Trstenjak Anton. Bog daj novemu odboru obilo uspeha pri delu za sveto narodno stvar. Za drnžbo sv. Cirila in Metoda so darovali tukajSni moSki podružnici ga. Šunko 20 K, sinodalisti po g. Štraklu 25 K, mariborski slov. trgovski pomočniki 20 K. Iz druglh krajer. Obrenoviči in žene. Srbska kraljevska hiSa, ki je z Aleksandrom izumrla, z ženskami ni imela sreCe. MiloS Teodorovič, ustanovnik dinastije, se je oženil kot pastir svojega očima Milana Obrenovič, kojega priimek si je pozneje nadjal iz hvaležnosti, s kmečkim dekletom Ljubico Vukomanovič, ki je bila kakor lepa tako tudi energična. Ko je njen mož zanetil med ljudstvom ustajo zoper turSko nasilstvo, se je hrabro postavila na |njegovo stran in z orožjem v roki zvesto vzdržala, dokler ni ž njim vred zasedla novoustanovljeni knežji prestol. Miloš Veliki, kakor so ga imenovali njegovi sovražniki in pozneje tudi srbsfci parlament, bil je zares genijalna narava, hraber diplomat in izreden organizator. In tudi Ljubica kot kneginja je bila njega vredna. Ko je pa nekoč zasacila MiloSa z njegovo ljubico, je to meni nič tebi nič ustrelila. To pa je bilo za celo dinastijo Obrenovičev osodepolno, že v onem trenutku je bila dinastija oblita s krvjo. Zakon MiloSa in Ljubice je bil sedaj uničen. Ljubica sama je podpisala manifest, da se mora knez odstaviti. Njen sin Milan je le malo časa vladal in umrl brez otrok; na vrsto je priSel Mihael, ki pa je bil prognan, njemu je sledil Aleksander Karagjorgjevič in temu MiloS, ki je bil nazaj poklican; po Miloševi smrti pa je prijel zopet za žezlo Mihael. Ljubica je med tem umrla v prognanstvu, v samostanu KruSedolu. Mihael se je bil seznanil v prognanstvu z grofico Julijo Hunyadi in se ž njo poročil, a zakon je bil brez otrok. Ko je Julija Hunyadi videla, da je dinastija v nevarnosti izumreti, je sama odstopila, da bi soprogu omogočila novi zakon. To plemenito delo pa je preprečila kroglja, ki je prodrla prsa kneza Mihaela v parku Topčideru. Živel pa je v Parizu 8e stričnik ubitega kneza, sin Marije Catargi, poznejSe ljube rumunskega kneza Aleksandra Dusa. Stirinajstletnega dečka so poklicali domov in ga proglasili za kralja. Bil je to Milan, prvi kralj srbski. V svojem enoiudvajsetem letu se je poročil z jako lepo in ob enem tudi bogato Natalijo Kečko, ki rou je kmalu nato povila sinka, Aleksandra. Toda ta prva zakonska sreča ni trajala dolgo. Milan se je zapletel v neko razmerje z ne preveč mlado vdovo viSjega dvornika. Natalija sama je ta Skandal razupila po celem svetu. Kar je potem sledilo, je znano. PriSlo je do ločitve. Od onega časa živi Natalija izven Srbije; pred dvema letoma je prestopila b katoliski veri. Milan počiva v samostanu v KruSedolu. Alek8ander, zadnji te rodovine, ki je Se tako mlad prijel za krmilo Srbije, in katererau se je v začetku vladovauja sreča smejala, si je odtujil srca svojega Ijudvstva in simpatijo vsled zakona z vdovo Mašina, dvorno damo Drago Lunjevica. Z njenim prihodom v belgradski konak je zavladal drug duh, raznih prepirov ni bilo konca. In ko se je slednjič pokazala bridka resnica, da je vsaka nada, da bi Aleksander dobil prestolonaslednika, zastonj, tedaj je bilo stanje Aleksandrovo skrajno obupano. V krvavi noCi so izdajalske kroglje ubile njega in njegovo soprogo. Vsa drama se pričenja s priprosto, kmečko idilo, ki se pa počasi dviga in doseže svojo peripetijo v glavnem junaškem spevu, a ta zopet pada in se konča z žalostno in pretresljivo tragedijo: to je sreča in konec Obrenovičev. Z ženskami niso imeli sreče, niti Miloš, niti Mihael, niti Milan, niti Aleksander . . . Iz otroških ust. Pridna mati je učila Se majhnega, pa brihtnega sinčeka pridno že doma krSčanskega nauka. Znal je med drugim naSteti že tudi sedmero poglavitnih grehov. Nekoč je priSel na obisk gospod, o katerem se je govorilo, da ga je rad pil, pa pogosto na krčmarjevo kredo. Mati je hvalila glavico in pridnost svojega sinčeka, in da bi to tudi dokazala, jnu reče: »No, Jožek, pokaži gospodu, kaj vse znaS. Povej mu sedem poglavitnih grehov!« Jožek se je možato postavil in začel krepko: »Prvi: Napuf (mesto: napuh.)« Mati in gospod sta bila neki v enaki zadregi. &ospodar$ke drobtinice. Čebelarski shod na Mnrskem polju. Mursko polje je kakor ustvarjeno za čebelarstvo. Saj je v mesecu avgustu vse belo priietno diSečega ajdovega cveta, ki daje obilico čislanega medu. Pa kakor vsaka druga stroka, je tudi čebelarstvo v novejžem času močno napredovalo. Da bi bili tega napredka tudi naši čebelarji deležai, ustanovila se je letos ob priliki uradne učiteljske konference podružnica avstrijskega osrednjega čebelarskega druStva, ki bo nudila svojim udora mnogotere ugodnosti. Prirejalo bo večkratne poučne čebelarske shode, posredovala pri nakupu cenejših čebelarskih potrebščin in orodja, posebno pa bo gledala na to, da bodo njeni udje dobro spečavali med. Ker pa je treba o vsem tem se natančneje pcmeniti, zato vabi podpisani načelnik vse čebelarje krasnega Murskega polja in sosednih vinorodnih goric na shod, ki se bo vrSil pri Sv. Križu dne 20. septembra po večernicah. Pri tej priliki bo govoril pcdpisani načelnik o prezimovanju čebel. Na svidenje toraj in Cebelarski pozdrav! T. Pušenjak. Nekatere sedaj najnavadneje bolezni in napake vina. Piše Ivan Bele, potovalni učitelj. (Dalje.) S pomočjo res priprostih sredstev, s katerimi se tej bolezni lahko v okom pride, zamore ta bolezen iz naših krajev popolnoma izginiti in to bode našim vinogradnikom v čast. Nekoliko bolje kleti, snaga in pa pravočasno pretakanje, to so najmanjše dolžnosti, katere mora kletar na vsak uačin izpolnjevati. Eujavenje yina. Prejšna bolezen zasleduje le zanikrnega kletarja. V najbolji kleti se pa lahko zgodi, da kako vino porujavi. S to boleznijo oziroma napako vina so se naši vinogradniki se le v zadnjih letih spoznali, posebno tisti, ki so kaj bolje vrste trsja sadili. Eavno vina od najboljih vrst, ki dajejo najbolja pa mila vina, ki pa imajo mnogo ekstrakta, tako vina od silvanca, burgundca itd. porujavijo najraje. Piav kiala in prazna vina n. pr. taka, v ka- terih je mnogo zelenike, peleza, vrbovšeka in kar je drugih takih kislinotvorcev, ista so navadno najlepše svetlo zelenkaste barve. — Ker pa svet po zunanjosti sodi, je baš ta zunanjost vina tudi kri?a, da se glede vrst grozdja napačno sodi, da se stara kiselica zagovarja. če vina rada porujavijo, je to znamenje, da je vino dobro, da ima kaj v sebi. V krajih, kjer so se že od davna sem sadile bolje vrste, smatrajo take letnike, ko vina rada rujava postajajo, za dobre. Torej vinogradniki pa tudi kupei in konsumenti, ne gojite nevtemeljenih predsodkov, ne bodite v svoji sodbi prenagli in ostri. Sicer se zgodi, da dobro obsojate, slabo pa zagovarjate. Od pivca seveda ni zahtevati, da bode z navdušenjem pil rujavo čorbo, ki ima neprijetno barvo pa tudi neprijeten okus. Kletar mora pač skrbeti, da vino, ki ima nagon, da postane rujavo, te napake ne stori. Mokra jesen, posebno pa gnjilo grozdje pospešuje najbolj porujavljenje vina. Zlasti rado porujavi vino, ee je predolgo na tropinah zlasti od gnjilega|grozdja ležalo. Plemenita gnjiloba in pa suhe jagode pospešujejo to napako, kakor tudi prezrele jagode, ki povišajo ekstrakt vina, torej njega dispozieijo za porujaviti. Inravno iz prezrelih ali od plemenit gnjilobe napadenih jagod, dobivajo se najslovečejša in najznamenitejša vina. Kdor je okušal vina v slovečih kleteh ob Eenu, ali če je že samo slišal o cenah, po katerih se ista prodajajo (do 60 K in še več ena buteljka), ta pač inenda ne bode več vina, ki rada v mladosti rujava postajajo, smatral za manj vredna. To je pa kaj dobro, da se pojasni. Eazna nesporazumljenja v tej zadevi mej vinogradnikom in kupcem so v zadnjem času vinogradarstvu mnogo kvara delala. Ta neprilika naj torej ne spravi vinogradnika od edino pravega tira, namreč pridelovanja od po zmožnosti najboljše robe. V sodu zna vino popolnoma čisto biti, čim pa se pri pretakanju ali kako inače močno z zrakom v dotiko spravi, tedaj pa začne rujaveti. Splob. vedno, kadar vpliva zrak na mlado vino, se isto skali, kajti zrak dela nekatere snovi v vinu tako n. pr. beljakovine nerazstopne. Tudi v tem slučaju se enako godi, samo da ni vpliv zraka tako dobrodejen kakor na normalno vino, postanejo razun beljakovin še druge snovi nerazstopne, ki napravijo vino rujavo in rau podelijo neprijeten, včasih celo zopern okus po zraku. (Dalje sledi.)