PODLISTEK. Helena. črtica. - Spisal Starogorski. (Konec.) II. Preteklo je štirinajst dni, in Helena ni videla poročnika, niti on nje. Hodila je na prejšnje mesto, tudi poročnik je hodil, ali nista se srečala. Naključje jo hotelo, da je prišel ta ali oni prepozno. Helena se je čutila nekako nezadovoljno, toda njeno neizkušeno srce ni vedelo, zakaj. Tretjo nedeljo po onem sestanku je priredilo telovadno društvo vrtni koncert. Saj je majnika najlep' še med bvijnim cvetjem in duhtečim vzduhom. Sredi raznih cvetlic, lepili vitkih cipres, na zeleni trati so se vrstile mize. V enem kotu je stal oder, ¦ozaljšan z lovoriko in drugim južnim rastlinjem. Helona, izborna pevka, je sodelovala pri kon-certu. Petje domoljubnih in drugih pesmi. proizvajane z veliko natantnostjo, so navdušile ljudstvo, in postajalo je vedno veselejše |in živahnejše. Govorniki so risali v hrvatskili in slovenskih besedali pretcklost Slovanov, posebno Slnvencev in Hrvatov, ter napovedovali vstajenje. ,.Zora puca, bit fic dana," je govoril oče Helene, profesor Celin. ,,Naroo vstaja i hrvatski i slovenski iz davne teme, vstaja kakor Kristus iz svoje gomilp, kakor orjalc, kitkor zmagovaleo svojih morilcov . . . Hrvati i Slo\cnci! To morje, ta velifiastvena voda. ki je nosiJa nekdaj naše pradede in njibovo blago, t\ valovi, ki so liladili potno čelo Slovanom, naj lmdejo zopet naši! Onl ošabni tujec. ki sc šopiri po njom, j)o n a š e m morjn, se bo moral iimakniti sili! Bufii morje adrijansko, buči in tresi raz sebcituji rod, bndi zopet slovansko! Dnnelo so naše pesmi po n.iem, naj ne zamro na veke! Zbudimo je zopet, rojaki! . . . ,,Nima slasti brez svobode, mar je bolje biti rob, nego slavno se boriti in pa pasti v hladen grob?" Pri takih besedah pač ne more ostati srce poslusalca liladno in mrtvo! ,.Na morje! — V čolne!" — se je zaslišalo. Vrli telovadci so tudi že pripravili, da se v večernem hladu povozijo po Adrijanskem morju. Helena je opazila pri mizi, sebi nasproti, poročnika. Kri ji je vzplala k srcu, in neka čudna nevolja in radost sta se menjavali v nji. Poročnik Kastrini6 se je približal in prosil, ako bi blagovolila z njim v 6oln. ,,Rad bi se navzel Vašega navdušenja za domovino, gospica," je prosil. ,,In to mi je možno samo pri Vas." Dovolila mu je. Colni so odrinili več skupaj in posamezno, kakor je kdo hotel. Razun veslarja, sta bila porofinik in Helena sama v čoinu, ki je plaval poleg drugih-s pevci. Ker so bile Hrvatice in Slovenke pri tej vožnji skupaj, so jele Slovenke pevati slovensko pesem. Ostali na vrtu so gledali na morje, odkoder je donela poskočnica in vihrala v vefiernem vzduhu tako lepo, da se je odpiralo slcherno srce in srkalo v se lepoto slovenske pesmi. ,,K^dar pride boja dan, pletla venec bom; in 6e pade bojnih ran, padel je za dom! Padel v bran je naroda, Potlej grob bom venfiala, o junaku pevala: sreCna Slovenka! . .." .,Krasno, lepo.,.!" so ploskali z brega. — V fom jc pa zadonel z\on. večerni zvon;, in njegov don jo legc1 ; :> morski iXinni in odnieval po bregovih. Vso je vtihnilo. Navdušenje in delo brez molitve jo nifievno. Glave so se odkrile, roke sklenile . . . Poročnik je moral hote ali nehote storiti isto. Pobožna grla so nato jela peti: ,,Vecerni zvon, ti raili don, ko zarja zlati še višave, zemljanom ti naznanjaS Ave — Avo Marija . . .! —" Nek tajinstven čut je legel na udeležence vožnje po morju in ostale v vrtu „0,. Bog, daj teptani domovini zopet raj, zopet zlato svobodo, reši slovanski, tebi udani narod! ... O Bog! . . . Odvzemi prokletstvo nesloge . . . blagoslov mu daj . . ." so vzdihala srca. ,,Gospica, kako sem srečen!" je šepetal poročnik. Ganiln ga je to navdušenje, a njegovo srce je bilo skala, in rastl-ina dobrote ni mogla uspevati pred žgočim samopridom. Helona je zardela. Cutila se je v neki srečni omotici. Porofinik jo je prijel za roko in stisnil. Ni mu odtognila. Ni imela moei. . . On ji je govoril sladko — zapeljivo. Njej se jo zdelo, kakor lepo donoCa godba, in verjela je tej godbi — ter bila sreena ... Ali doklej? — Dokler no bo zagledala, in 6e ga, še sploh zagleda o pravem easu — zijajo&ega propada! Mladi, neizkušeni in br«zs5:rbni mladosti se posebno stavijo zanjke. — Helena in poroCnik sta bila tako, zamaknjena, da sta preslišala vecno lepo pegem: ,,Liepa naša domovina . , ." Veslar pa je mrmral sam pri sebi, ker je poznal poročnika. ,.Že zopet clruga . . . Skoda . . . škoda . . ." Pnročnika ,jo jczilo, da je plaval čoln vedno zravpn drugih. Rad bi bil z njo sam. Pa angel varuh je hodil ob strani dobrpga deklofi, ki je bil sicer živ in nevgnan. nli dnhor in Mac. . Sola življenja je kruta —!, III. Najhujša vseh je bolečin, v nesreči srečnih dni spomin.... (Dante.) Preteklo je leto. Kratko je to, samo leto, in vendar dovolj, da spremeni cloveka, bodisi v prah, bodisi kakorkoli. Eno samo leto . . . še niti ne . . . Za Heleno je bil ta čas poln grenkobe, spoznanja in mnogih skušnjav . . . Kako zloben je svet! Poročnik Kastrinič je dobil Heleno popolnoma na svojo stran. Znal ji pravi izvrstno lagati. Helena ga je ljubila, ali kmalu je sprevidela, da je varana. Zvedela je o njem marsikaj. . . in to jo jeVvečkrat s studom odvračalo od njega. Cutila je, da je i ona izbrana samo za igra6o, in polaščala se je je jeza . . . Poizvedela je natanko, koliko je resnice na tem. Poročnik ni pomislil na to, da je počel svoje spletkarije s ponosno in samozavestno mladenko. Ob neki priliki mu je povedala, kar je izvedela. On se je izgovarjal in konečno pridejal, da 6e ga še enkrat nadleguje s tem, kar ni nič, da odide. Kastrinič je mislil, da bo z grožnjo dosegel to, kakor pri drugih, ako no more z dobrim. Toda naletel je na junakinjo. Zravnala se je, ter mu z bliskajo6imi o6mi, kazaje na vrata, zaklicala:i ,,Pa pojdi. . . vzel si mi brezskrbnq mladost. .. ne maram te! —" Hotel se je opravičevati, a Heleno je popadla sveta jeza. ,,Pro5 od tod..;.! Za igračo naj ti bom! ? — Poberi se, prokleti. . .!" Poročnik je zbežal, tako ga je prevzel njen odlofien nastop. Zdelo se mu je, da gleda maščevalno boginjo, katero je poklicata beda zapeljanih, da ga prekolne. In bežal je dalje ... dalje r. ? Ni mislil, da biva v tem dekletu taka sila in mo5en duh, da bi ga to bitje, ki ga je Ijubilo, < vrglo pro6 . . . Ali 6e bi vedel, da je ona moč v| veri, združena z domovinsko ljubeznijo, da ti sveti, od Boga dani lastnosti, dajeta 61oveku ono moč, bi S6 nikdar ne drznil segati po cvetlici, katero brani z ognjenim mečera domovinska ljubezen in križ rešenja! Kdor se igra z ljubeznijo, zaigra. — Poročnik, v katerega mreže je paala, marsikatex& deklica, je ljubil Heleno v resnici. Ali čutil je šele potem, ko ga je proklela. Hotel se ji je približati in prositi odpuščanja, ali dala mu je vedeti, naj se ne drzne več priti pred njo. Bila je res silna moč, s kojo se je iztrgala mrežam. Njen duh je bil silen, čvrst, ali telo je bilo preslabo. Zbolela je. Prevarjena . . . ukraden mir duše, ukradena živahnost... Nikdo ne sluti, da igra z lastnim živlienjem, tdor ne pomisli, kako se zaljubi. . . Nevarna ie ta igra! — Dolgo je bolehala Helena. Ali njena čvrsta nrav jo je zopet postavila na noge, in danes je prvič, da je po bolezni prišla v park." — Breza je prenehala. Oleander in lovorika sta se solzila. Božje solnce pa je tako ljubko ogrevalo budečo se zemljo. Helena jo sedela na klopici pred oleandrom . . . Vse je tako, kakor pred enim letom . . . Vedno zelena lovorika, v cvetje se spuščajoci oleandri, klopica . . . ono morje... Njene misli so se vrstile in ji kazale podobe .. . Vse je staro, le ona je nova . . . drugafina! — A čudno! Vso se ji zdi, kakor zavito v megleno kopreno . . . Listje lovorike pa je šumelo nad glavo, in se priklanjalo oleandru. — Ali se je hotelo raar skiniti v venec za zmagovalko — za junaško mladenko?! Oj, zaslužila ga je. . . Cvetna nedelja, bajnokrasna! Spomin na ono, ko je slovanski blagovestnik sv. Metod zadnjikrat umirajofi blagoslovil svojo vernike, svoj slovanski narod, da ne izgine riikdar .. . Vse je dehtelo tedaj palmovih vej in cvetja v cerkvi, in tudi lica Helene so jela zopet rdeti. Lani in letos . . . Velik razlocek! Snivajoc, nepoznajoč sveta — otrok . . . letos, resna, poznavajoč puhle pene . .. In molila je iskreno za svojo cvetno nedeljo. . . . in priplavalo je velikonočno jutro z vso svo~ jo krasoto! Heleni se je zdelo lepše, kakor lani, bolj velifiastno. Slonela je ob oknu in srkala glasove zvonov, naznanjajočih svetu ,,aleluja"! In ta ,,aleluja" je plaval po vzdubu, obiskal sleherno srce kristjana, ga bodril in tolažil. . . ,,Vstal je On, Gospod je vstal, aleluja ..." Hclena se je zacutila hipoma srečnejšo, blaženo, kakor še nikdar. Planila je h glasovirju, < in izpod mehkih prstov so uhajali glasovi, spremljaje milo pes~ mico, polno aleluje, pevano iz srca toli izkušene Helene. ,,BuCi bura, magla, prodje, — puca zora, tmina bježi; aleluja, aleluja . . .! tuga mine, radost dodje, — zdravo slabost, dušman leži! aleluja, aleluja . . .! Veseli se tužna mati, padoše ti vrli sini, aleluja, aleluja . ..! Ko junaci, ko Slovani daše krvcu domovini, alelnja, aleluja . ..!" — ,.tiog, hvala ti!" je plosknila z rokami. ,,Kakor sso varali mene, tako varajo i tebe, domovina in narod moj. Dom svoj hočem ljubiti, njemu žrtvovatl svoje mofci. Kristus jo vsial, tudi zate pride vstajenja dan . . . Vstani, virtfcm rmrod moj, reši domovino . . . Aleluja veljaj i tebi i v!~eni, ti zemlja očetova, ti zemUa.materina . . . Aleluia!" .-•¦ Vetrifl pa je odnašal to alelujo po širni hrvatski in slovenski domovini, in pravil radostnim dušam o ro(Iol.jubnem dekletu . . . ,,Aleluja . . .