Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva lo uprave: 4<WU. 404)2, 41MJ3, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznike
Čekovni račun. Ljubljana številka 10.050 in 10.349 sa insrrate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka b.
Pod Štefanovo krono
K-aj zanimivo je zadržanje ogrske držav«, v sedanji veliki vojni. Čeprav Ogrska leži v območju, kjer se križajo važne politične in gospodarske koristi evropskih velesil — saj je Ogrska na najvažnejši točki mejne črte med zapadom in vzhodom od ustja Visle do ustja Marice — kaže njeno javno mnenje neko presenetljivo razsodnost v ocenjevanju mednarodnega položaja na svetu Na kaj se opira to vsekakor nenavadno razpoloženje v tako razburjenih časih?
Predvsem moramo vpoštevati, da ni veliko narodov na svetu, v katerih bi bil patriotizem tako glolx>ko ukoreninjen, kakor je v ogrskem. Ogrski državljan je prepričan, da vsakdo, ki v tako kritičnem trenutku evropske zgodovine veliko govori, štišlja in vznemirja svojo okolico, škoduje državi. En sam pogled v ogrski tisk zadostuje, da se prepričamo o tem, kako se Ogri vzdržujejo vsega, kar bi moglo motiti duševno ravnovesje, trezno razinotrivanje in hladen pogum, ki so toliko potrebni v takih položajih, kakršen je današnji. Ogrski časopisi svoje bralce pošteno poučijo o vsem, kar se godi v obeh vojskujočih se taborih ter se varujejo vsake tcndence, ki potvarja resnična dogajanja. Kljub temu lahko vsak razbere, katere so ogrske koristi, ki jih je treba skrbno varovati in braniti. To staii.šče je popolnoma določeno in nam pove, da Ogrska ne želi tako-zvane totalitarne zmage ne ene ne druge skupine. velesil. Ogrska se naravno boji posledic, ki bi jih imela zmaga Nemčije na vsej črti, saj bi ta v nacionalnem pogledu za svojo neodvisnost tako zelo občutljivi narod ne mogel prenašati odnošaja, ki bi se v takem slučaju izcimil med malo Ogrsko in veledržavo. ki smatra Ogrsko za svoj prirodni življenjski prostor. Prav tako pa si Ogrska ne more želeti totalne zmage protinemškega talx>ra, o katerem se ne ve, kakšno stališče bi zavzel do znanih zahtev in pritožb, ki jih ogrski patriotizem utemeljuje na podlagi posledic, ki so jih imele zanj mirovne pogodbe pred eno in dvajsetimi leti, ko je bilo treba izpolniti zahteve narodov, ki so bili stoletja in stoletja podložni kroni sv. Štefana in ki se s svojimi simpatijami nahajajo danes zopet na strani demokracij. Iz tega je razumljivo obnašan je ogrskega naroda od septembra lanskega leta dalje, in ker so Ogri od nekdaj dobri politiki, si obetajo od Tirevdarne politike svojih voditeljev, da jim ne lx> samo prizane.šeno z vojno nn lastnem ozemlju, ampak da bodo mogli rešiti v svoj prid vsaj eno izmed svojih perečih nacionalnih vprašanj iz leta 1919, ko so bili Ogrski naloženi pogoji trianonskega miru.
Ogrska se zato sedaj v prvi vrsti prizadeva, da se utrdi notranjepolitično. To seveda ni tako lahko vprašanje, kakor se zdi na zunaj. Slejkoprej ima na Ogrskem vplivno besedo tisti plemski sloj, ki je že v federaciji z Avstrijo imel usodo ogrskega naroda skoraj absolutno v svojih rokah in ki tudi danes ni pdstopil s politične pozornice, čeprav je seveda tok časa preccj okrnil njegove predpravice in nekoliko ponižal njegov položaj, tako da se je moral približati zlasti kmetskemu ljudstvu in njegovim življenjskim potrebam. So pa sedanji politični prvaki ogrskega naroda toliko dale-kovidni, da delijo mnenje mnogih krogov v Evropi in v Ameriki, da sedan ja vojna, če bo šla res do konca, ne bo mogla imeti nobene druge posledice, kakor ogromen socialni potres po vsem svetu. Sedanja ogrska vlada se že ves čas trudi, da bi zajezila nevarnost take katastrofe in obrača zato največjo pozornost na zboljšanje gospodarskega položaja svojega, po veliki večini kmečkega naroda. Prizadeva si, da bi preprečila naraščanje tako zvanega inteligenčnega proletari jata, omejuje kolikor more, inteligenčne poklice in ustvarja obsežno kinetsko strokovno, srednje in visoko šolstvo, čigar absolventi naj bi se vključili v praktično kmečko življenje in proizvodnje. Zato se predvsem olajšuje srednja in visoka izobrazba za kmetski stan. ki ne redi samo države, ampak jo je poklican tudi v slučaju potrebe s svojo krvjo braniti.
Posebno skrb obrača v tem oziru vlada na tiste dele slovaškega in ukrajinskega naroda, ki je po razsulu češkoslovaške republike pripadel Ogrski. Ti narodi, ki so za časa dvojne monarhije zelo težko občutili na sebi ogrski šovinizem, ki manjšinskih narodov sploh ni priznaval in je žalostno zaslovel po vsej Evropi po svojem brezobzirnem raznarodovanju, naj sedaj spoznajo, da je Ogrska tolerantna in da se briga zlasti za kmeta, tako da bi, kadar se bodo evropske države vsedle za zeleno mizo. da ustanovijo novi red in mir, državniki ne imeli nobenega upravičenega povoda dolžiti Ogrsko pregreh zoper pravice malih narodov iu bi te kraje Ogrski priznali za vedno. Kaj sedanji ogrski režim v tem oziru dejansko dela, ali res smatra Slovake in Ukrajince, ki so bili ločeni od svojega naroda, za »otroke, ki se vračajo k svoji materi,« 0 tcin, žal, nimamo nobenih zanesljivih informacij. Zdi se pa — kar bodi povedano brez namena, da bi Ogre žalili — da bi ti narodi slejkoprej bili rajši samostojni pod svojo lastno nacionalno vlado v zvezi s svojimi Sonarodnjaki, kakor pa pod krono svetega Štefana, pa naj bi se jim pod n.|o še tako dobro godilo, saj Ogrska iz svoje lastne zgodovine ve, kako težko, oziroma skoraj nemogoče je popraviti krivice, ki so se delale stoletja in stoletja.
Sploh vlada na Ogrskem danes precejšen optimizem, ki je seveda v prvi vrsti utemeljen v željah ogrskega naroda, kako naj bi se sedanja vojna končala. V Budimpešti poudarjajo, da bi bilo zelo nespametno nadaljevati lo vojno tako dolgo, da bi moralo ljudstvo prevzeti nase breme tisoč in tisoč milijard, ki bi j i ji ta vojna stala in ki bi se mogle poplačati samo še z novo krvjo državljanskih vojn in uničevanja nezadovoljnega, človeštva. Pravijo, da bi tako razkosana Nemčija, kakor premagane zahodne demokracije pomenile le uničenje vse Evrope in osiromašen je vsega sveta in so zato mnenja, da voiujoče velesile danes
Sovjetski veleposlanik mora oditi iz Francije
Poslal ie Stalinu čestitke ob podpisu moskov* skega diktata in pri tem žalil francosko vlado
Moskva, 27. marca. DNB: Sovjetski veleposlanik ,v Parizu'Surič je bil odpoklican, ker je' francoska vlada sporočila Moskvi to svojo željo. Agencija Tass poroča o tem tele podrobnosti:
Francoski odpravnik poslov » Moskvi Paillard je sporočil 19. marca sovjeskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve Mototovu. da smatra francoska vlada, da pomeni brzojavka, ki jo je . veleposlanik Surič poslal Stalinu oh priliki podpisa finsko-sovjetske mirovne pogodbe vmešavanje sovjetskega veleposlanika v notranje francoske razmere. Ta brzojavka jc naperjena po mnenju francoske vlade proti Franciji.
Brzojavka se je glasila: Modrosti sovjetske vlade in naši hrabri rdeči armadi se imamo zahvaliti, da so ponovno propadli načrti angleško-francoskih hujskačev, ki so stremeli za tein, da zanetijo požar vojne na severovzhodu Evrope. Sovjetska unija ostane nepremagljiva trdnjava, ob kateri se bodo v bodoče razbili usodni načrti sovražnikov socializma in delavcev vsega sveta.
Dasi je francoski cenzor prepovedal odposlali to brzojavko, je francoska vlada izjavila, da Surič nj več »persona grata« ter izrazila željo, da bi bil odpoklican. Pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Lasov je predal 26. marca francoskemu odpravniku poslov Paillardu tale odgovor sovjetske vlade:
1. Sovjetska vlada ne vidi stvarne upravičenosti, da francoska vlada ne smatra sovjetskega poslanika več za ugodno osebo zaradi vsebine brzojavke, ki jo je Surič podpisal in ki je bila
namenjena Moskvi, kajti v tej brzojavki sploh ne omenja francoske vlade.
2. V kolikor pa francoska vlada postavlja formalno vprašanje zaupanja trlede Suriča. ji sporoča vlada sovjetske Unije, da jo Surič razrešen dolžnosti sovjetskega veleposlanika v Franciji.
Sovjeti so izrabljali svojo nevtralnost
Pariz, 27 marca. t. Havas: Tukajšnji politični krogi danes zelo obširno obravnavajo sklep francoske vlade, da naj sovjetski veleposlanik Surič odide iz Pariza. To stališče dokazuje, da Francija v vseh ozirih odločno zasleduje vse dogodke, ki so v zvezi z obrambo njenih koristi.
Francija želi sicer ohraniti dobre slike z vsemi nevtralnimi državami, toda nikdar ne bo dopustila. da bi kdo delal v nasprotju s politiko nevtralnosti in načel te politike ne bi v redu izvajal do Francije. Od začetka vojne ie Sovjetija izrabljala prednosti take nevtralnostne politike, in to vkljub temu. da je sklenila svoje sporazume i Nemčijo. Brzojavka, ki jo ie poslal Surič Stalinu, je sicer hotela veljati za zasebno, toda francoska vlada se je takoj postavila na stališče, da taki izrazi simpatij kršijo meje nevtralnosti in zato je zahtevala odpoklic sovjetskega veleposlanika.
Tako postopanje proli izrabljanju polilike nevtralnosti bo Francija poslej vsepovsod odločno izvajala.
Anglija ne bo spremenila svojega stališča do Sovjetije
London. 27. marca. t. Havas: Zastopnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil časnikarjem. da spor med Moskvo in Parizom zaradi odpoklica Suriča ne more prav nič vplivali na od-nošaje med Anglijo in Sovjetijo.
Ta spor bosta uredili obe vladi in v Londonu odobravajo stališče francoske vlade, ko je odklonila diplomatske prednosti brzojavki, ki jo jo Surič poslal Stalinu v imenu sovjetske kolonije, ki živi v Parizu.
Moskva. 27 marca. DNB: V sovjetskih diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da od|K>-klic sovjetskega veleposlanika v Parizu Suriča, kakor tudi ves ta incident ni treba da hi brezpogojno pripeljal do močnejše napetosti v diplomatskih odnosih med Sovjetsko Rusijo in Francijo.
Isti krogi pripominjajo, da tudi pred nekaj meseci ni prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med obema državama, ko ie francoska diplomacija izvedla preiskavo v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopstva v Parizu in je na ta način kršila eksleritorialne pravice. V zvezi s tem poudarjajo dejstvo, da je Sovjetska Rusija zelo umirjeno odprtklicala ambasadorja Suriča toliko prej. ker jo žc davno računala s to možnostjo, kajti Francijo ie v Moskvi zastopal samo odpravnik poslov, ker je veleposlanik Naggyar že delj časa na dopustil.
Te!ekyjevi razgovori v Rimu
Italija bo branila mir v Podonavju in na Balkanu
Budimpešta, 27. marca. A A. Štefani: Uradni komunike, ki je bil snoči izdan o razgovorih med Mussolinijem in grofom Telekyjem v prisotnosti grofa Ciana, je napravil na Madžarskem najboljši vtis.
Uradno poročilo o rimskih razgovorih
Rim, 27. marca. AA. Štefani. Snoči ob 18 je Mussolini v prisotnosti grofa Ciana sprejel predsed-nika madžarske vlade Telekyja. Razgovor je trajal skoraj dve uri. V sporočilu o tem sestanku se pravi, da je razgovor potekel v prisrčnem tonu z ugotovitvijo, da se morajo odnošaji med Obema državama, ki slone na paktu o prijateljstvu, ki je ostal navzlic vsem dogodkom nedotaknjen, nadalje izpopolnjevati na vseh poljih. Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko jc v popolnem soglasju z obstoječimi odnošaji med Italijo in Nemčijo ter Madžarsko kakor tudi z obstoječimi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Italijanska ;n madžarska vlada 6ta odločeni, da posebno v sedanjih razmerah koordinirata svojo akcijo za ohranitev miru v donavski kotlini in na Balkanu.
Rim, 27. marca, t Štefani. »Giornale d'Italia« objavlja uvodnik o enočnjem razgovoru med Mussolinijem in grofom Telekyjem v Cianovi navzočnosti. Člankar poudarja, da sta Italija in Madžarska odločeni braniti mir v Podonavju in na Balkanu. Motnje tega miru v tem delu Evrope pa ne morejo priti iz Nemčije, kakor to trdita francoski in angleški tisk. Toda Madžarska se s tem ne odpoveduje svojim ciljem, vendar pa ne bo podvzela nobenega oboroženega nastopa, da bi uresničila svoje cilje in to ves čas sedanjega vojnega stanja. Prav tako morajo biti vsi drugi balkanski in podonavski problemi urejeni realno in pravično. Vse to delo se bo izvajalo previdno.
Ko se bodo med podonavskimi in balkanskimi državami razčistili vsi problemi, tedaj se bo lahko ustvaril temelj za tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje med Balkanom in Srednjo Evropo, vse
to pa naj koristi vsaki srednjeevropski državi. To je načrt, ki ga Podonavju in Baluanu vsiljujejo sedanji zgodovinski dogodki.
Prijateljstvo z Madžarsko in pogodba z Jugoslavijo — temelj italijanske politike v Srednji Evropi
Rim, 27. marca. t. Italijanski listi pišejo danes zelo obširno o razgovoru, ki sta ga imela snoči predsednik italijanske vlade Mussolini in madžarski predsednik vlade grof Telefcy. Vsi listi posebno podčrtavajo, da je bil razgovor zelo dolg in zelo vaien.
Listi pišejo soglasno, da je vodilna nit italijan-
iščejo prej poti iz sedanje zmede v kolikor toliko pravičen mir. kukor pa novega vojnega pozorišča. ker morajo eni iz.pfcvideti, da je Nemčiji potrebno mirno soživljenje in sodelovanje z drugače orientirano Evropo, kakor mora druga stranka spoznati, da versajska pogodba ni bila blagonosna /a Evropo.
. Kako se bodo stvari dejansko razvile, pn seveda ne vemo ne mi. ne Ogri, in potovanje ministrskega predsednika Tclekvja v Rim do-kuz.tije, da na dnu pogumnega in treznega gledanja na sedanji evropski spor tudi na Ogrskem tiči dosti skrbi in negotovosti, kaj prinese jutrišnji dan.
ske politike danes ta, da bi se ohranil mir v Podonavju in na Balkanu To se pa lahko v marsičem doseže s sodelovanjem med Italijo in Madžarsko.
Vsi listi poudarjajo, da take politike ne odobravata samo Italija in Madžarska, ampak tudi vse sosedne države okoli Madžarske in Italije, Ista želja za ohranitev miru v Podonavju se je pokazala posebno s tem potovanjem grota Telekyja v Rim in s proslavo triletnice prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, ki se je v Italiji in Jugoslaviji proslavljala isti dan na zelo zelo prisrčen način.
»Popolo d'Italia piše, da sta prijateljstvo med Madžarsko in Italijo in pogodba med Italijo in Jugoslavijo dva temelja, na katerih sloni vsa italijanska podonavska in balkanska politika. List nadaljuje nato, da |e Madžarska popolnoma odobrila italijansko politiko v Podonavju, kajti Italija je tista, ki iz tega dela Evrope izločuje vse ovire za mirno sožitje.
Poveljnik madžarskega letalstva odšel v Rim
Budimpešta, 27 marca AA Štefani. Poveljnik madžarskega letalstva jc v spreirstvu šefa svojega generalnega štaba in italijanskega letalskega atašeja v Budimpešti odpotoval zjutraj v Rim V Rimu bo madžarski general izročil italijanskemu državnemu podtajniku za letalstvo visoko madžarsko odlikovanje. katere mu je podelil regent IIorty v znak priznanja za zasluge pri sodelovanju med letalskimi silami obeh držav.
Velik vtis
Reynaudovesa govora
Pariz, 27. marca. AA. Havas: Francoski tisk komentira govor ki ga je imel po radiu predsednik vlade Paul Reynaud ter pravi, da so odločne in energične Reynaudove besede v vseh krogih odlično sprejeli.
»Figaro« pravi, da se je Reynaud prvič, odkar je predsednik vlade, z energičnim in odločnim govorom obrnil na francosko javnost. Paul Reynaud ni prikril, da mora Francija računati z velikimi žrtvami in da čakajo francoski narod preizkušnje. Vsak Francoz bo moral stati na svojem mestu in vršiti svojo dolžnost, da bi Francija lahko prestala preizkušnjo do zmage. Program, ki ga je obrazložil predsednik vlade, pravi «Figaro«, sc da izraziti z nekoliko besedami. Voditi vojno nn vseh poljih, nn vojaškem, diplomatskem in gospodarskem ter jo dobiti. Kdo se ne bi strinjal z Revnniidom. sprašuje «Ffgaro«. Paul Reynaud je imel prav, ko je naglasil, da živi Francija v eni najpomembnejših dob svojega obstoja.
«L'Ejx)que« pravi, da Macbiavellijev način sovražne propagande ne more francoskemu narodu do živega. Francoski narod bo prestal vihar ter rešil svojo usodo.
»Ordre« naglaša. da so besede predsednika francoske vlade polne energije in dinamizma. Paul lleynaud želi, da- bi gu sodili po delih.
Paul Revnaud je imel tisočkrat prav, ko je trdil, da danes ne zadostuje to, kar je sicer normalno. Francija, ki «e nahaja v vojni, se namerava vojskovati s podvojeno močjo. Revnaud jc navedel globoke razloge, ki narekujejo Franciji, da se odločno vojskuje proti nemški hegemoniji za načela svobode. Mednarodno javno mnenje mora spoznati v govoru francoskega predsednika vlade izraz velikega svobodnega naroda, ki ne bo klonil pred nobenim nasiljem in ki jc odločen boriti se z vsemi energijami za to, da se ustvari nova Evropa, ki bo slonela nn pravici in miroljubnem sodelovanju med vsemi narodi.
*
London, 27.marca. t Ilavas: Več jutranjikov poziva vlado, naj zavezniki povečajo svoje napore na vojaškem in diplomatskem polju in naj jih vzpore-dijo tako, da bodo onemogočili izvedbo nemških načrtov »Daily Mail« zahteva v svojem uvodniku uvedbo trajnega programa za tri leta za slučaj, da bi sovražnosti toliko časa trajale. Anglija bo dobila vojno, pravi list, ker ima ljudi, materijal in sposobnost. Dobila pa jo bo prej, če bo vlada boljše proučila sovražnikove metode. Onemogočiti je treba sovražno propagando s pozitivnimi izjavami, ki se bodo pošiljale glavnim mestom na vsem svetu. Velika Britanija pa mora dobiti tudi resnično vojno vlado.
Sv. Oče podeljuje z balkona bazilike sv.petru VelikouoCiU blagoslov »tubi ei uiti«
Med Ljubljano in Zagrebom
»Hrvatski Dnevnik« se v političnem delu peča 8 poročanjem belgrajske »Pravde« o hrvatskem pisateljskem večeru v Ljubljani. Pod naslovom: »Zaman se delajo ovire na poti med Zagrebom in Ljubljano« list piše, kako tendencijozno piše belgrajska »Pravda« ter pravi: »Starim spletkam se dodajajo nove, a starim neresnicam nove neresnice. Po lastnem priznanju dopisnik »Pravde« ni bil navzočen pri skupni večerji hrvatskih in slovenskih pisateljev, vendar pa grdo poskuša iz-konstruirati nekaka protislovja med govorom dr. Koblarja in dr. Jakovljeviča, čeprav sta se ta dva govora idealno spopolnjevala. Čeprav je prireditev imela kulturni značaj, medtem ko je politični značaj sam nastal s tem, ker je ta prireditev pomenila začetek obnavljanja vezi med hrvatskim in slovenskim narodom sploh, zlasti pa še hrvatskih in slovenskih intelektualcev, ji dopisnik »Pravde« želi dati obeležje nekake politične demonstracije ... In tako ima vsa ta rabota značaj ponesrečenega poskusa, da bi se zaprla pot med Zagrebom in Ljubljano, ker mu iz posebnih razlogov približevanje slovenskega in hrvatskega naroda ni po godu. Dne 12. aprila bo v zagrebškem Malem gledališču večer slovenske književnosti, ki bo nanj prišlo nekaj pomembnih slovenskih pisateljev... Tako bodo slovenski književniki vrnili obisk hrvatskim književnikom ter bo s tem obiskom demantirano vse tisto, kar je belgrajski »Pravdi« nabajil njen dopisnik iz Ljubljane.«
Hrvati zoper dr. Bičaničeve ideje j
Kakor smo že poročali, se je hrvatsko katoliško časopisje ostro izreklo zoper Bičaničevo idejo o ureditvi hrvatske kmečke banovine, v kateri naj bi ne bilo prostora za katoliško idejo o vzajemnosti stanov, kakor jo naglaša enciklika »Quadra-gesimo anno«. Zdaj se je silno ostro oglasil tudi sušaški katoliški list »Istina«, ki med drugim takole piše: »Največja in najbolj pozitivna moralna sila je katoliška Cerkev. Zaradi tega smo v teh težkih dneh mogli opaziti, da se vodilni državniki obračajo v najbolj prisrčnih izrazih vidnemu poglavarju katoliške Cerkve... Torej v teh težkih trenutkih posvetne sile žele imeti čim bolj tesne vezi z največjo moralno avtoriteto. Zato nam kakor paradoks zveni poročilo, da se je na pragu jubilejnega leta zvez hrvatskega naroda s sveto Stolico našel pri nas Hrvat, ki je celo ravnatelj Zavoda za proučevanje narodnega gospodarstva ter ideolog kmečke države, kateri je z eno potezo zbrisal in razglasil za škodljiv nauk, ki ga vsebuje papeževa socialna okrožnica »Quadragesimo anno«. lil to je ta mož storil tako gladko, brezskrbno in suvereno, kakor bi šlo za kak člančič v kakem podeželskem lističu. Tako z viška, kakor se doslej ni drznil tega storiti niti en komunist, socialist ali liberalec kjer koli na svetu. Dr. Biča-, nič je nastopil kakor dovčerajšnji jugosokol in jugomarksist, zdaj pa hoče pod plaščem seljačke stranke propagirati še nekak novi seljački marksizem in brezrazredno družbo. Odrezal je le delavski proletarijat in vcepil seljačkega. Kajpada bo g. dr. Bičanič, kakor tudi drugi njegove sorte, najodločneje, ugovarjal, da bi bil marksist. Naj se že iina za marksista ali ne, vsekakor pa je prežet tega duha in ta duh veje po njegovem mišljenju. Ne trdimo, da bi dr. Bičanič bil komunist, ker vsekakor dr. Bičanič ni prepričan, da bi dobival mesečno po kakih 20 tisoč dinarjev ali pa še več na mesec v kaki pristni komunistični državi. Ne komunist, to nel Pač pa nekaj hohštaplerskega marksizma, vsaj toliko, da more javno napasti katero koli katoliško stvar, čeprav o njej nima najmanjšega pojma. Najblaže rečeno, je bila ta izjava »seljačkega ideologa v Zagrebu« netaktična zato, ker bi nepoučeni ljudje utegnili misliti, če govori dr. Bičanič, da govori visoki forum HSS. ln zato taka izjava utegne zelo močno škodovati.«
»Obzor« piše o kompromisu
Zagrebški »Obzor« prinaša članek, kjer govori o nasprotstvu med srbskim in hrvatskim stališčem glede ustanovitve tretje, to je srbske enote. Srbi stoje na stališču, da je treba srbsko enoto takoj ustvariti ter šele potem iti na volitve, Hrvati pa narobe. Nato pa pravi »Obzor«: »Vendar pa ni docela nemogoč kompromis. Mogoče bi na primer bilo sestaviti koncentracijsko vlado ter iti na volitve, nakar naj bi se izvedla državna preureditev. Radikali in demokrati ne bi mogli zavrniti tega predloga, če je res velika večina srbskega naroda za njimi. Po volitvah bi radikali in demokrati od srbskih volivcev dobili mandat, da jih zastopajo, s čemer bi bil njihov položaj močno utrjen. Časovno pa bi to bila kaj majhna razlika. Na koncu pa, kar je najvažnejše, bi volitve pokazale, kaj hočejo Hrvatska, Srbija, Bosna in Vojvodina ter druge zgodovinske dežele. Z narodno voljo bi bilo potem mogoče, uskladiti vse te zahteve ter urediti državo... Vsekakor po 1. aprilu lahko pričakujemo bolj živahnega političnega gibanja v tem pogledu, zlasti pa glede končne ureditve države.«
Narodne tradicije
Na spominski akademiji demokratske stranke / spomin Ljubi Davidoviču v Skoplju je govoril tudi Nikola Gjonovič, ki je med drugim rekel: »Srbija se ne sme izgubljati v malenkostih. Hrvatom je treba dati denarja, pravic in vsega, česar potrebujejo, da se morejo gospodarsko in kulturno obdržali. Toda skupnosti je treba dati večl Nihče lepše ne varuje svojih tradicij kakor Hrvati. To je znamenje njihove nacionalne zrelosti in kulturne višine. Toda tudi današnji Srbi in današnji Hrvati ne smejo pozabljati, do kje segajo njihove pravice kot današnjega rodu. Vse, kar je delo naših prednikov kakor tudi prihodnje življenje novih naraščajev, vsega tega ne smemo kvariti. Suverena pravica sedanjosti je zelo ozka, ter ne more podirati tistega, kar je bilo ustvarjeno v krvavih naporih dolgih stoletij.«
V spomin Ljube Davidoviča
Belgrad, 27. marca. ni. Ob 40 dnevni smrti davidoviča, bivšega šefa demokrat, stranke, bodo v soboto, 30. marca, zadušnice na njegovem grobu.
V	nedeljo bo glavni odbor demokratske stranke tudi zaključil prirejanje komemorativnih sestankov v spomin pokojnej« Davidoviča. Na nedeljskih sestankih, ki bodo zadnji, bodo govorili skoraj vsi člani izvršilnega odbora demokratske stranke.
V	Novem Sadu bo govoril predsednik glavnega odbora g. Milan Grol, na sestanku v Jagodini pa Božidar Vlajič. .,	_
Dvanajstine bodo danes sprejete
Belgrad, 27. marca. m. Finančni minister dr. Sutej je tudi danes imel več sestankov s posameznimi ministri zaradi izdelave proračunskih dvanaj-stin. V glavnem je razpravljal s predsednikom vlade g. Cvetkovičem in z ministrom brez portfelja dr. Konstantinovičem. Sporočeno je bilo, da se danes vrne v Belgrad podpredsednik vlade dr. Maček,
ki je bil zadržan zaradi važnih poslov v Zagrebu. Vrnil se bo v Belgrad iele jutri dopoldne.
Kakor smo že poročali, bo jutri popoldne seja ministrskega sveta, na kateri bodo med drugim sprejeli proračunske dvanajstine za prve štiri mesece novega proračunskega leta.
Romunsko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje
Belgrad, 27. marca. m. Minister za trgovino, obrt in industrijo dr. Andres je danes obiskal romunskega veleposlanika na našem dvoru Viktorja Cadere, ki mu je ob tej priliki izročil uradno vabilo romunske vlade na slovesno otvoritev romun-sko-jugoslovanske trgovinske in gospodarske zbornice dne 81. marca. Kakor smo že poročali, potuje jutri popoldne v Bukarešto minister za trgovino, obrt in industrijo dr. Andres. Z njim potuje tudi več skupin gospodarstvenikov in časnikarjev.
Bukarešta, 27. marca. AA. Romunski jutranjiki prinašajo na vidnih mestih fotografije jugoslovanskega trgovinskega ministra dr. Andresa in javljajo, da bo minister na čelu večje delegacije
jugoslovanskih gospodarstvenikov sodeloval v nedeljo pri slovesni otvoritvi romunsko-jugoslovan-ske gospodarske zbornice v Bukarešti, Listi objavljajo življenjske podatke dr. Andresa in pišejo, da je bukareški župan poslal vabilo belgrajskemu županu Djuričiču, da bi se udeležil svečanosti v Bukarešti. V tukajšnjih krogih poudarjajo velik pomen te manifestacije in pričakujejo, da bo imelo bivanje dr. Andresa ugodne praktične rezultate glede ojačenja romunsko-jugoslovanskih gospodarskih odnosov. Poudarjajo tudi. da bo sedaj prišlo po obisku romunskih gospodarstvenikov v Belgrad do ponovnih sestankov med najvišjimi zastopniki romunskega in jugoslovanskega gospodarstva.
Centralna uprava železničarskega bolniškega fonda
Zetnunska vremenska napoved: Pretežno oblačno. Tu pa tam dež. Ohladilo se bo v severozahodnih krajih. Možne so nevihte z dežjem ali snegom, zlasti v seveirnili in zahodnih krajih.
Belgrad, 27. marca. m. V dvorani inženirskega doma je pričel danes redni občni zbor centralne uprave bolniškega fonda za sklad državnega prometnega osebja. Upravni odbor je za občni zbor pravočasno razdelil obširno tiskano poročilo, v katerem je podan pregled delovanja centrale bolniškega sklada državnega prometnega osebja v pretekli poslovni dobi.
Iz poročila je razvidno, da ima vseh pet oblastnih uprav bolniškega sklada 689 zdravnikov. Lanskega leta se je zdravilo v toplicah in v letoviških krajih 36.550 članov tega sklada. Bolniški sklad je tekom lanskega leta izplačal honorarje zdravnikom in pomožnemu osebju v znesku 9 mil. 366.494 din, za zdravila 1,653.733 din. Celokupni
izdatki za bolniške stroške so znašali lansko le-lo 6,989.719 din. Za hranarino je pa sklad izplačal 15,808.898 din. Za porodniške podpore je sklad izdal 2,044.176 din, za pogrebnino pa 1,657.506 din. Zdravljenje članov v sanatoriju pa je stalo bolniški sklad lansko leto 1,754.553 din. Skupno se je lansko leto porabilo iz centralne uprave in pri pokrajinskih upravah, kakor tudi za bolnišnice v Belgradu in Skoplju 54,644.558 din. Dohodki so pa znašali 57,165.001 din.
Po poročilih upravnega odbora se je razvila daljša razprava, v katero je poseglo več govornikov, ki so v glavnem kritizirali poslovanje centralne uprave. Občni zbor se še nadaljuje.
Kako gradi Anglija svoje letalstvo
(Angleško pismo)
Že pred vojno so nastali prvi orjaški načrti o tem, kako zagotoviti sodelovanje zračnih sil vsega britanskega imperija. V avgustu leta 1938 je odšla angleška komisija, ki jo je vodil sir Hard-man Lever, v Kanado, da tu organizira gradnjo bombnikov za dolge polete. Posledica tega obiska je bila, da se je v Kanadi nastanilo poveljstvo za letala II a m p d e n. Tem je sledilo nato novo poveljstvo za poizvedovalna letala tipa B o 1 i n g -b r o k e. Že pred vojno je torej nastalo v Kanadi mogočno jedro za gradnjo letalskih tovarn, ki bi se moglo v slučaju vojne silno razširiti.
H koncu istega leta je ista komisija Lever odšla v Avstralijo. Njen namen je bil ustanoviti v Avstraliji tako močno letalsko industrijo, da bi se Avstralija v slučaju vojne sama mogla braniti s svojim lastnim.jsračnim brodovjem in bi ga po možnosti mogla Se nekaj odstopiti Angliji. Avstralska letalska industrija pa je dobila tudi nalogo, da preskrbi potrebno število letal za Novo Zelandijo in pa za orjaško pomorsko trdnjavo Singapur. Avstralija je torej že v tem letu bila zamišljena kot letalski arzenal za južni Tihi ocean. Omenjena letalska komisija je naročila, da naj avstralska industrija izdeluje predvsem bombnike B e a u f o r t, ki so slični tipu Bristol Blen-h e i m. Že leta 1938 so Avstralci sami zgradili kakih 100 teh prvovrstnih letal, lansko leto pa že celo več kot 800. Motorje po 1065 konjskih sil jim je spočetka dobavljala Anglija, pozneje pa se je Avstralija osamosvojila.
Ista letalska komisija je obiskala tudi Novo Zelandijo, kjer je kompanija Havilland pričela graditi letala. Zlasti v Novi Zelandiji, pa tudi drugod, so bile ustanovljene letalske šole, ki so v sedanji vojni postale izredno velikega pomena. .
Novi načrt o gradnji letal pa je bil izdelan I
Nova finska vlada
Helsinki, 27. marca. t. Havas: Nova vlada je bila danes sestavljena. Predsednik nove vlade je dosedanji predsednik vlade Ryti, zunanji minister je Rolf Witting, pravosodni minister je Lehtonen, minister za notranje zadeve Von Born, minister za prehrano Vaino, minister za socialno politiko dosedanji zunanji minister Tanner, minister za narodno obrambo general Walden, finančni minister Pehkala, prometni minister in javna dela Saalovara, poljedelstvo Heikinen, prosveta Kuk^enen, trgovina in industrija Kotilainen. ,
Volitve v Kanadi
Ottawa, 27. marca. t. Havas: Po zadnjih izidih imajo liberalci 174 poslancev, konservativci 48, dvomljivih pa je še 8 izidov.
Tako bo dosedanji predsednik vlade Makenzie King imel v parlamentu veliko večino. Novi parlament bo najbrž 6kLican na zasedanje dne 2. ali 9. maj.
Nemški turisti bodo še potovali v tujino
Firenze, 27. marca. AA. Štefani: Nemški ravnatelj za turizem Esser je v spremstvu več sodelavcev prispel v Firenze, kier se bo sestal z italijanskim generalnim ravnateljem za turizem Magri-nijem in bo z njim razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj turizma med obema državama.
Turčija pripravljena na mobilizacijo
Ankara, 27. marca. b. Turški parlament je na svoji včerajšnji seji sprejel razne zakone, predvsem
S a je priznal vladi pravico, da izvede splošno mobi-zacijo, če bi se pokazala za to potreba. Razen tega je dobil vojni minister pooblastilo, da pokliče pod orožje vojne obveznike za daljšo dobo. Dejstvo, da ie parlament odobril te ukrepe, smatrajo v Turčiji Kot pripravo za mobilizacijo, vendar pa ne vidijo v teh ukrepih priprave za vojno. Na vojno v Turčiji danes ne pomišlja nihče, zlasti ne, ker so zavezniki pravočasno s turško vlado izvršili vte priprave za obrambo države.
Rim, 27. marca. b. Iz Ankare poročajo, da se je turška vojna misija, ki je vodila pogajanja s poveljniki britanskih in francoskih obrambnih sil na Bližnjem ViuOuU, fiuiia uaVi iS
v oktobru 1939. Prvi cilj je bil zagotoviti pouk zadostnega števila letalcev za zračno armado, drugi cilj pa je zasledoval čim večjo gradnjo letal samih. Moramo vedeti, da je za lovsko letalo navadno potreben le en mož, na krovu bombnika pa so trije do pet mož. Vsak izgubljen bombnik pomeni torej tudi občutno izgubo ljudi specijalistov, ki jih ni mogoče takoj nadomestiti. Anglija se torej v zadnjih mesecih posebno trudi, da izvežba čim več pilotov, opazovalcev, strelcev in radio-telegrafistov, ki so potrebni za zračno brodovje. Trenutno morda ni niti tako velika zadrega z letali, kakor pa z izvežbanimi ljudmi.
Že je javnosti znano, da je Velika Britanija Kanado določila za svoje vojno vežbališče. Tjakaj prihajajo sedaj v večjih in manjših skupinah letalski kandidati iz Avstralije in Nove Zelandije, pa nekaj tudi iz Velike Britanije. Do sedaj je v Kanadi 67 vežbališČ, na katerih se vadi 40.000 letalcev, strelcev in opazovalcev. Prav v zadnjem času pa je bilo zgrajenih C0 novih letališč, 20 dosedanjih pa je bilo povečanih. Motorji in stroji prihajajo večinoma iz Anglije. Avstralija je dala 10.400 pilotov in 15.600 opazovalcev, strelcev in radiotelegrafistov. Nekateri med njimi so prišli že precej izvežbani v Kanado. Iz Nove Zelandije je dospelo 10.000 pilotov in ostalega moštva, ki spada k zračni vojski. Po načrtu bo v Kanadi letno iz-veibanih okrog 30.000 letalcev. Pomisliti pa moramo, da se na tisoče letalcev vadi tudi v Angliji, v Južni Afriki in v Indiji. Vendar pa ima najugodnejše pogoje za letalsko vežbanje Kanada s svojimi ogromnimi ploskvami, s klimatičnimi razmerami, ki so ugodnejše, kakor na angleškem otočju in pa ker ga podpira že močna domača letalska industrija. V zadnjem času pa v Kanado prihaja tudi veliko rvmeriških letal najnovejšega tipa.	J. M. Spaight.
Nemško gospodarsko zastopstvo odšlo v Zedinjene države
London, 27. marca. AA. Havas: »Daily Sketch« poroča, da je nemško petčlansko odposlanstvo odšlo v Združene države, da bi doseglo zboljšanje trgovinskih zvez med obema državama. Komisija je odpotovala čez Vladivostok in Tihi ocean, ker je britanska služba izvedela, da je nameravala komisija iti čez Atlantski ocean. Zaradi tega so britanske oblasti izvedle preiskavo na italijanski ladji »Conte di Savoia«. ,
Bivši romunski minister interniran
Bukarešta, 27. marca. AA. Štefani: Prosvetno ministrstvo je sklenilo odvzeti bivšemu ministru Magearuju pravico pouka zaradi akcije, ki jo je začel proti izvajanju vladine politike. Magearu je bil interniran v nekem moldavskem samostanu.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Romunijo
Bukarešta, 27. marca. t. Havas: Pogajanja med nemškim in romunskim gospodarskim zastopstvom so bila prekinjena tri dni, danes pa so se zopet nadaljevala. Nemški vodja zastopstva Clodius do sedaj še ni imel nobenega sestanka z ministrom za zunanjo trgovino Cristujem.
Obe zastopstvi proučujeta sedaj tarifne in finančne postavke, vendar pa tudi v tem oziru še ni bil dosežen noben sporazum.
Sovjeti v Hango nimajo hrane
Stockholm, 27. marca. b. Sovjetska vlada je vložila pri finski vladi protest zaradi tega, ker sovjetske čete v odstopljenem Hango ne morejo dobiti iz Finske potrebne hrane in pa, ker je finska električna centrala ustavila oddajo toka za Hango.
Angleži kupujejo ameriške parnike
Washington, 27. marca. AA. »Associated Press« poroča, da je ameriška vlada dovolila prodajo 8 ameriških tovornih ladij tujim tvrdkam. Tri velike tovorne ladje podjetja Pacifik-Atlantic Steam-ship po 5600 do 5900 ton bodo prodane neki angleški tvrdki v Nevvcastlu, neka tovorna ladja podjetja Postal Steamship Company, ki ima 5700 ton, pa bo prodana nekemu podjetju v Cardilfu v Angliji.
Prvi hrvatski proračun
Zagreb. 27. marca. b.Jutranji »Hrvatski Dnevnik« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je proračun banovine Hrvatske v tisku in da bo v nekaj dneh objavljen. Iz tega proračuna bo razvidno, v kateri smeri hoče iti nova hrvatska politika. Hrvatska je v nekaterih • krajih zelo pasivna, toda ima neizmerne možnosti, da te pokrajine napravi aktivne. Za to jamčijo predvsem razvita morska obal, dalje elektrifikacija, ogromni gozdovi in rudno bogastvo Iz proračuna bo tudi razvidno, kaj bo storila banovina Hrvatska na polju prosvetne politike. Hrvatska banovina bo odprla nova učiteljišča. Ko se izvede državno-pravni položaj Hrvatske in ko se popolnoma oblikuje njena finančna neodvisnost, ni nobenega dvoma, da bo tudi v kulturnem in gospodarskem oziru lahko napredovala, kar bo sicer razvidno iz samega proračuna.
Imenovanja na ljubljanski univerzi
Belgrad, 27. marca. m. Na ljubljanskem vseučilišču so postavljeni: za docenta na filozofski fakulteti za kaledro klasične filologije v 5. pol. skup. dr, Milan Grošelj, prof. klas. gimnazije v Ljubljani, za docenta za fiziko v 7. pol. skup. dr. Anton Peterlin, docent tehnične fakultete, na teološki faku'teti je imenovan za docenta za filozofijo, pedagogiko in metodiko religijskega pouka v 7. pol. skup. dr. Anton Terstenjak, suplent bogoslovja v Mariboru, na filozofski fakulteti v Ljubljani je napredoval za lektorja italijanskega jezika v 5. pol. skup. dr. Stanko Leben.
Nova uredba o tehniških fakultetah
Belgrad, 27. marca. m. Na predlog senata bel-grajskega vseučilišča je prosvetni minister predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o tehničnih fakultetah z dne 2. maja 1935. Po tej uredbi se bo na tehnični fakulteti predaval še osmi predmet, in sicer »teorija in graditev motornih vozil«. Uredba, ki je postala danes veljavna, velja za tehnični fakulteti belgrajskega in ljubljanskega vseučilišča.
Za slovenske socialno-poiitičnc zadeve
Belgrad, 27. marca. m. Danes je obiskala ministra za socialno politiko dr. Budisavljeviča deputacija Delavske zbornice iz Ljubljane in zastopnik Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Delavsko zbornico sta zastopala inž, Vinko Košir in Franc Preželj, Društvo združenih nameščencev pa bivši nar. poslanec Rudolf Smersu, Zvezo združenih delavcev pa Jože Langus, Pri g. ministru je deputacija med drugim posredovala zaradi takojšnje izvedbe pokojninskega zavarovanja trgovskih sotrudnikov ter zaradi raznih vprašanj, ki se tičejo stavbinskega delavstva. Posredovali so tudi za rešitev drugih socialnopolilič-nih vprašanj.
Sprejem v diplomatsko službo
Belgrad, 27. marca. m. Zunanje ministrstvo objavlja razpis za sprejem diplomatskih in konzularnih pripravnikov. Kandidati se morajo javiti zunanjemu ministrstvu, pravnemu oddelku in personalnemu odseku, najkasneje do 1, maja 1940 ter predložiti vse dokumente, ki jih določa uradniški zakon in uredba o ureditvi zunanjega ministrstva in diplomatskih ter konzularnih zastopstev kraljevine Jugoslavije v tujini.
Trije novi senatorji
Belgrad, 27. marca. m. S kraljevim ukazom so imenovali <)|ove tri senatorje in to kot zastopnike nemške in madžarske manjšine. Kot zastopnika nemške manjšine sta imenovana dr. Georg Grassl, bivši senator in dr. Friedrich Popps, evangeljski škof, kot zastopnik madžarske manjšine pa dr. Imre Varady.
Velike povodnji v Vojvodini
Kničanin, 27. marca. AA. Prometni minister inž. Beslič je prispel v Kničanin. Tam so ga sprejeli in pozdravili dr. Panič s člani kničanske vodne zadruge. Minister Beslič je pregledal terene vodne zadruge in se zanimal za izvedbo del za zavarovanje pred povodnjimi, ki so letos nenavadno velike. Tako visokega vodostaja že niso imeli zadnjih 6 let. Črpalke te zadruge so delovale s polnim uspehom. Vodostaj je dosegel maksimum, toda napori za zaščito terena so zelo veliki in bodo pomagali za popolno regulacijo nasipa.
Konec starih 20 dinarskih kovancev
Belgrad, 27. marca. AA. Opozarjajo se zainteresirane osebe, da preneha biti po odloku finančnega ministra srebrni denar v kovancih po 20 din zakonito plačilno sredstvo dne 30. aprila letos. Pozivajo se imejitelji tega denarja, da ga v lastnem interesu v najkrajšem času zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pa pri državnih finančnih ustanovah. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Plovba po Donavi
Belgrad, 27. marca. AA. Rečna plovba kr. Jugoslavije, Prva donavska ladjarska družba Bavarski LIoyd d. d., Kraljeva madžarska rečna in pomorska plovba družba d. d., Slovaška donavska parobrodna d. d., Kontinentalno motorno ladiar-stvo d. d., Romunska rečna plovba, Ladjarstvo Schultz, Braun in Piri odpro 26. marca 1940 celoten promet na Donavi v njenih pritokih in prekopih za pošiljke bal in vlačilske pošiljke. Promet pošiljk v balah se bo v prvem času opravljal brez plovbnega reda.
Proga Bagdad—Mosui dograjena
Kairo, 27. marca. AA. Štefani: List »Ahram* poroča, da bo v kratkem dovršena železniška proga Bagdad-Mosul, ki bo velikega vojaškega in gospodarskega pomena.
Mavzolej za Ataturka
Ankara, 27. marca. AA. Havas: Na današnji seji poslanskega kluba narodne stranke so razpravljali o postavitvi mavzoleja predsedniku Ata-turku. Razpisan bo mednarodni natečaj. Z več strani se predlaga, naj se postavi velik mavzolej, v katerem naj bi počivalo truplo Ataturka in ostalih narodnih velikanov.
Rodezijske čete pridejo na Bližnji vzhod
London, 27. marca. t. Havas: Sedaj so zaključili z vežbanjem velikih oddelkov rodezijskih čet. Čete bodo kmalu odpotovale v Anglijo in na Bližnji vzhod.
/

C h I o r o d on t - zob na pas t a
peneča ali ne peneča se

Angleško vojno brodovje križati ob vsej norveški obali
Preprečiti hočejo ves prevoz železa v Nemčijo in izzvati veliko pomorsko bitko z nemškim brodovjem
I
London, 27. marca, b. Britanska eskadra rušilcev in podmornic se je pojavila v Severnem morju v Skageraku, južno od Norveške, z dvojnim namenom: da poostri blokado proti Nemčiji in da izzove nemško vojno brodovje na pomorsko bitko. Cilj te koncentracije pa je tudi, da prepreči vsako dobavo švedske železne rude Nemčiji.
KKopenhagen, 27. marca. b. Po semkaj prispelih poročilih je nemška admiraliteta sklenila po-lolnoma ustaviti promet trgovinskih ladij v lukah ievernega morja in je dala svojim ladjam nalog, da se odslej poslužujejo le najugodnejših luk Vzhodnega morja. Ta sklep pa bo seveda nova in huda obremenitev nemških železnic.
Kopenhagen, 27. marca. b. Po semkaj prispe-jujejo koncentracijo angleškega brodovja v Skage-raku in Kategatu. Po današnjih ugotovitvah je Velika Britanija poslala tja tudi večje število svojih podmornic, ki bodo odslej ogrožale vsako nemško ladjo, ki bi imela pogum zapluti skozi to vodovje. Blokada proti Nemčiji je v Severnem
Zavezniki ne bodo več spoštovali norveške nevtralnosti
Pariz, 27. marca. t. Havas. Nacojšnji »Temps« objavlja senzacionalno vest o stališču zaveznikov do Norveške. Ker je »Temps« poluradno glasilo francoske vla- j de je ta vest zbudila še tem večje zanimanje.
»Temps« pravi, da govore v pooblaščenih krogib v Parizu in Londonu, da j zavezniki zaradi sistematične kršitve j norveške teritorialnosti v norveških vodah ne bodo več spoštovali norveške ne- ' vtralnosti; to kršitev pa izvajajo nemške ladje že od. začetka sovražnosti. Zato zavezniki menijo, da ne morejo več spoštovati privilegijev, ki jih od nevtralnosti svojih voda uživa Norveška.
morju okrepljena. Večji del nemških ladij je zbežalo v danske luke, nekatere pa so se vrnile nazaj v nemške luke. Nad angleškim brodovjem in daleč naokrog neprestano krožijo angleški bombniki, ki iščejo nemške ladje, da jih potopijo.
Oslo, 27. marca. t. Havas Norveška telegrafska agencija objavlja sporočilo norveške admira-litete, ki vsebuje nove podrobnosti o gibanju britanskih rušilcev v norveških teritorialnih vodah. Uradno poročilo pravi, da se je neki britanski rušilec 21 marca pojavil v notranjosti teritorialnih voda ne daleč od Hustadvika med Kristan-sungom in Moldeom. Takoj nato je okrog 9 ta rušilec odšel za nemško trgovsko ladjo, ki je plula proti severu in večkrat krožil okrog nje. Malo kasneje je isti rušilec prišel v stik z nemško jadrnico, ki je, kakor znano, zahtevala pomoč. Kasneje je še isto dopoldne ta britanski rušilec poskušal, da bi zvedel za ime nekega nemškega parnika, ki je plul proti jugu in se je nahajal v spremstvu neke norveške torpedovke. Prav tako je 8 ali 9 britan-
skih rušilcev 22. marca nadaljevalo z operacijami na odprteni morju med Lindasnesom in Farsun-dom. Dva britanska rušilca sta spremljala neko tovorno ladjo do vhoda v fjord, nato pa sta se vrnila na odprto morje. Ob 21.30 je 8 ali 9 britanskih rušilcev bilo na odprtem morju pred obalo Jercna. Eden od teh je dal s topovskim strelom znak trgovski ladji, naj obstoji. Večkrat so rušilci prišli v neposredno bližino trgovske ladje, nato pa so se spet oddaljili Ta incident je trajal vsega 10 minut in norveške torpedovke ter letala, ki so bila tjakaj poslana, niso pravočasno prispela do tovorne ladje, ki je bila prisiljena ustaviti se.
Newyork, 27. marca. AA. Reuter: »Newyork San« prinaša članek 6vojega strokovnjaka, ki poudarja velik pomen dejstvu, da so britanske ladje začele potapljati nemške ladje, ki prevažajo železno rudo iz skandinavskih držav v Nemčijo. Na ta način bo otežkočeno ali pa sploh onemogočeno preskrbovanje Nemčije s to surovino, ki je za vojno najvažnejša.
Norveška protestna nota ie ze prispela v London
Pariz, 27 marca. t. Havas. Danes je norveški 1 poslanik izročil angleški vladi protestno noto. Norveška protestira proti temu, da so angleške vojne ladje ponovno kršile norveško nevtralnost. Angleško zunanje ministrstvo proučuje sedaj vsebino note.
Oslo, 27. marca. t. Havas. Norveške radijske postaje so danes objavile novico, da je včeraj popoldne letalo tuje narodnosti preletelo Trondheim. Letalo je bilo dvemotorno in je letelo s hitrostjo 350 km v višini 2 do 4 tisoč metrov.
Norveška lovska letala so se takoj dvignila, da bi tuje letalo prepodila, toda tuje letalo niso mogli prehiteti in 60 se vrnili na letališče, ko so 150 km daleč leteli za letalom.
Stockholm, 27. marca. AA. Reuter. Švedska železarska družba gradi v Narviku velik kej za natovarjanje železa, železne rude in železnega blaga. »Stockholm Tidingen« poroča, da bo gradnja keja končana v 6 mesecih in da bo veljala 50.000 funtov šterlingov.
Vojna na zahodu
Na suhem
Nemško vojno poročilo
Berlin, 27. marca. AA. DNB: Vrhovno po-' veljstvo sporoča: Na zahodu se je posrečilo nekemu ogledniškemu oddelku južno od Pirma-sensa ujeti več sovražnikov. Vrhu tega je sovražnik izgubil tudi več mrtvih in ranjenih. Severno od Weissenburga je bil odbit manjši
Zanimivi podatki »Daily Telegrapha«
Kako je bila sklenjena zveza med Nemčijo in Sovjetijo
London, 27. marca. h. Posebni dopisnik »Daily Telegrapha« je napisal članek iz dobro poučenih virov o zgodovini sovjetsko-neinškega pakta. Večino podatkov je dobil od ugledne nemške politične osebnosti, ki je spremljala celoten potek pogajanj za nemško-sovjetski sporazum.
Po teh odkritjih je bil prvi oprezni kontakt meseca februarja 1939, ko je šef nemškega generalnega štaba general Keitcl na dineju v hiši nekega industrijalca imel priliko privatno se razgo-varjati s sovjetskim vojaškim atašejem. Prva napoved o nezanesljivem položaju na Poljskem, ki da jo zrela za revolucijo, je prišla od strani Sovjetov. V tem slučaju, tako je izjavila dotična osebnost, Sovjeti niso mogli ostati ravnodušni do onih delov Poljske, ki mejijo na Sovjetsko Rusijo. General Keitel je o svojem razgovoru takoj poročal nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju, ki je, kakor vedno za prireditev raznih iznenadenj, ostal zaprt vase in je generalu Keitlu prepovedal, da bi še naprej o tem govoril s komur koli.
Kmalu nato pa so uradniki nemškega zunanjega ministrstva lahko že opazili nepričakovano veliko zanimanje nemškega zunanjega ministra Ribbentropa za sovjetska vprašanja. Neprestano je študiral sovjetske akte ter' je zahteval, da mu predložijo vse referate. Ribbentrop je izdeloval elaborat za nemškega državnega kanclerja Hitlerja. Kancler Hitler se ni mogel takoj odločiti, ker mu ni bilo dovolj, da je samo vojska zadovoljna z eventualnim udarcem. Vedeti je hotel, če je tudi stranka pripravljena na to, da sodeluje v nameravanem preobratu. Meseca aprila je prepotoval Hitlerjev namestnik Rudolf Hess vso Nemčijo in je vprašal vsakega gauleitcrja za njegovo mnenje tako glede Poljske, kakor tudi glede spremembe odnosov s Sovjetsko Rusijo. Izid njegovih prizadevanj je bil ugoden.
Rosenberg je vodil opozicijo
Rosenberg in pa šc nekateri drugi industrijalci so pričeli organizirati opozicijo in so hoteli celo pridobiti šefa italijanske vlade Mussolinija za odpor proti nameravanemu dejanju. Šef italijanske vlade Mussolini pa tedaj ni vedel nič drugega, kakor da sc nameravajo zboljšati le trgovinski odnosi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Med tem časom pa je nemški poslanik v Moskvi imel po nalogu kanclerja Hitlerja daljši razgovor s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim. Njegovi poskusi in napori, da bi prišel v dotiko s samim Stalinom, so bili tedaj še brezuspešni. V mesecu maju in juniju so bili razgovori med predstavniki Nemčije in Sovjetske Rusije še vedno podobni samo igri. v kateri sta se obe stranki trudili, da hlefirajo druga drugo. Ta igra se ni mogla spremeniti tudi nc v prvih dneh meseca julija.
Nemčija je prejela iz Pariza in Londona točna obvestila svojih diplomatskih predstavnikov, da
zapadne sile točno nasprotujejo Hitlerjevemu mnenju in da bodo ostale zveste svojim obljubam in pogodbi, ki so jo sklenile s Poljsko. Nemški zunanji minister Ribbentrop je silil Hitlerja k nagli odločitvi.
Hitler je pisal Stalinu
Po ponovnem posvetovanju z najvplivnejšimi člani stranke, od katerih je samo maršal Goring kazal neko rezerviranost, se je Hitler umaknil na svoje posestvo v Obersalzbergu ter tam napisal lastnoročno pismo rdečemu diktatorju Stalinu, v katerem mu je predlagal sklenitev nenapadalnega pakta. Koncem meseca julija je moral nemški poslanik iz Moskve sporočiti Hitlerju, da Sovjetske Rusije ne more zanimati samo enostavni nenapadalni pakt, ker to ni nobena odškodnina za dobiček, ki ga ho imela Nemčija iz zmagoslavnega vojnega pohoda na Poljskem. Po krajšem razmišljanju je Hitler sam uvidel, da ima Stalin prav. 10. avgusta jo padci sklep o načelni razdelitvi Poljske ter o nemški nevtralnosti do sovjetskih zahtev na Baltiku in na Finskem. Razen tega je
sovražni napad, pri čemer je napadalec imel težke izgube. Naše letalske sile so včeraj izvedle več ogledniških poletov nud Francijo, pa čeprav je sovražno protiletalsko topništvo skupno z letalskimi silami oviralo njihovo delovanje. Rezultat teh poletov je zelo važen. Ponoči med 25. in 26. marcem je letelo več spvražnih letal nad severno in zahodno Nemčijo ter so kršila s tem nevtralnost Danske, Ilolandije, Belgije in Luksemburga. 26. tnarca so sovražna letala večkrat poskušala priti če/, nemško-f rancosko mejo. Nemška lovska letala so sovražnika pregnala in zbila eno angleško in eno francosko lovsko letalo. Nemci niso imeli pri tem nobenih izgub.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 27. marca. AA. Ilavas: Nemško poveljstvo je pokazalo nenadno veliko zanimanje za razvrstitev francoskih čet v pokrajini, ki se nahaja v severni Franciji. V noči med 25. in 26. marcem je bilo veliko število nemških letal za francoskimi črtami. Ta letala so letela nad kraji severne Francije in so se ponovno vrnila proti severu. Včeraj je bilo videti nemška letala v veliki višini, vendar so ta letala le nekajkrat prodrla v severne fruncoskc kraje. Letula so letela v skupinah naprej po tri, nato po sedem in končno po 53 letal. Letalska izvidnišku aktivnost nad severnimi kraji Francije pa ni v zvezi s kakšno izpremembo v razvrstitvi nemških čet vzdolž meje Belgije in Ilolandije. Zdi se, rla je položaj nemških čet napram Belgiji in llolandiji v začetku te pomladi popolnoma isti, kakor je bil konec jeseni. Poleg te nemške ogledniške delavnosti je treba zabeležiti čez dan tudi običajno delavnost opazovalnih oddelkov za fotografiranje, ki so ga izvedla letala v zaščiti 10 lovskih letal. Opa/iti je bilo živo aktivnost nemških lovskih letal, ki so dolgo letela nad saarsko pokrajino. Pri vseh teh poletih pa ni prišlo do nobenih borb. -Na bojišču je bilo zlasti topništvo zelo aktivno, zakaj med rekama MoZelo in Nied, t. j. v širini 20 km, aktivnost patrol
bila sklenjena tudi trgovinska pogodba, po kateri	| je bila z obeh strani bolj živa zahodno od San-
se je Nemčija obvezala, da bo kupila ves presežek	I re, t. j. v tistih krajih, kjer je že prej prišlo surovin in hrane, ki jih Sovjetska Rusija sama ne I do številnih prask. Neka nemška patrola je
potrebuje.	' poskušala zavzeti majhno francosko postojan-
Hitler in Stalin naj bi se sešla na poljsko-raski meji
Bern, 27. marca, t, Havas. Berlinski dopisniki švicarskih listov poročajo svojim listom, da bo sovjetski veleposlanik v Berlinu Škvarcev prišel nazaj v Berlin konec tedna.
Dopisnik lista »Basler Nachrichten« poroča, da se v Berlinu še zmerom zelo mnogo govori o Mo-lotovljevem obisku v Berlinu. V nemškem zunanjem ministrstvu so sicer zelo rezervirani o vsem tem, vendar pa se povsod poudarja, da je bil Ribbentrop že dvakrat v MoSkvi. Sedaj bi bilo primerno, da pride Molotov v Berlin in vrne obisk svojemu nemškemu tovarišu. Zato izjavljajo v Berlinu, da je Molotov svoje potovanje v Berlin samo odložil.
London, 27. marca. b. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Kopenhagna, da tamkajšnji poučeni krogi govorijo, da se nemški zunanji minister Ribbentrop na vso moč trudi, da bi prišlo do osebnega sestanka med Hitlerjem in sovjetskim diktatorjem Stalinom.
Stalin je to odklonil. Obisk Hitlerja v Moskvi pa za Nemčijo skoraj ni sprejemljiv, tako da do tega sestanka, ki ga Nemčija tako želi, ne bo prišlo.
Molotov pride danes v Berlin?
Rim, 27. marca. t. Havas. Sovjetski vladni kro-ki so sicer zanikali, da bi mislil sovjetski zunanji komisar Molotov kmalu potovati v Berlin na sestanek s člani nemške vlade. Vendar pa danes glasilo italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana »Telegrafo« poudarja, da v Berlinu zatrdno pričakujejo, da bo Molotov danes, v četrtek, prišel v nemško prestolnico.
Tokio, 27. marca. AA. Štefani. List »Niči Niči« poudarja izjavo ministra Arita, da bo Italija priznala novo vlado na Kitajskem. List poudarja, da je
I ta sklep italijanske vlade nov dokaz za politično sodelovanje med Japonsko in Italijo, kakor tudi mJrrtlioKtio nntifiUp Mil«nliniin .Tannnski
Zunanji minister Ribbentrop je predlagal, nsj ' dokaz miroljubne politike mits^olinija.- J^p bi se oba diktatorja sestala na rusko-poljski meji. i narod bo ta sklep italijanske vlade znal ceniti,
ko, pa je bila z lahkoto odbita. Neki francoski putroli pa se je pozno zvečer posrečilo vtihotapiti glol)oko med sovražne čete in dobiti važna poročila.
V	zraku
London, 27. marca. t. Reuter: Letalsko ministrstvo' objavlja, da postajajo letalske borbe na zahodnem bojišču zmerom bolj številne. Tako je včeraj nad Metz priletelo sedeni sovražnih izvidni-škili letal. Izvidniška letala so spremljala nemška borbena letala, ki pa so kmalu prišla v borbo z angleškimi borbenimi letali.
V	zraku se je razvila velika bitka in so angleška borbena letala s ponovnimi napadi razbila nemško letalsko fronto in so se nemška izvidniška letala morala hitro vrniti.
Skupina angleških patrolnih letal je srečala devet nemških borbenih letal. V spopadu je bilo sestreljenih dvoje nemških letal, ki sta v plamenih morali pristati, sestreljeno pa je bilo tudi eno angleško letalo, čigar pilot pa se je rešil s padalom.
Bruselj, 27. marca. AA. Havas: V Belgiji so našli številne letake proti Franciji, ki so bili vrženi s tujih letal, ki -so v noči med ponedeljkom in torkom letela nad Monsom.
London, 27. marca. t. Reuter. V zračnih bitkah je bilo včeraj sestreljenih pet nemških letal nad francoskim ozemljem. Angleži pa so izgubili le eno borbeno letalo.
Na moriu
London, 27. marca. AA. Havas: Ladja >Bur-vill« (5000 ton), ki so jo pripeljali k francoski obali po požaru, ki je nastal zaradi bombardiranja, izvršenega po nekem sovražnem letalu, je razpadla na dva dela. Poveljnik ladje se nahaja še v bolnišnici ter se ni moglo izvedeti podrobnosti o napadli.
London, 27. marca. AA. Reuter: Norveška ladja »Kometa« (3700 ton) se je potopila v Severnem morju. Potniki in mornarji so se rešili.
London, 27. marca. AA. Reuter: Snoči so se izkrcali v severovzhodni Škotski člani posadke, po številu 16, ki so se rešili pri katastrofi britanske cisternske ladje Dagesta v Severnem morju. Trije člani posadke so pri katastrofi utonili.
„Altmark" se je vrnila v Nemčijo
Berlin, 27. marca. t. Reuter: Ponoči se je vrni-lala v nemške vode nemška ladja »Altmark«, ki je v sredini februarja razburila ves svet s svojim begom v norveško pristanišče, za njo pa se je pognal angleški rušilec in z ladje rešil angleške ujetnike.
»Altmark« se je vrnila v pristanišče Kiel in je torej ob norveški obali plula tako, da se je lahko izognila angleškim vojnim ladjam, ki križarijo vzhodno od Skageraka.
Kmet rn vera
V znani francoski katoliški reviji La Vie Spirituelle od marca beremo članek Marcela Magdiniera o organizaciji tako zvanih žasistov, to je članov francoske katoliške kmetske mladine (J. A. C. F.), ki se vzporedno s žosisti, to jo s predstavniki katoliške delavske organizacije, prizadevajo za pokristjanjenje tistega znatnega dela francoskega kmetskega stanu, ki se je od revolucije dalje krščanstvu odtujil in zašel v hud materializem. Kakor elita katoliške delavske mladine, tako žanje uspehe in napreduje bolj in bolj akcija katoliške kmetske organizacije. V članku imenovane revije izvemo, kateri predsodek je prav za prav francosko kmetsko ljudstvo oddaljeval od Cerkve. Menili so namreč, da sta krščanstvo in plemeniti prirodni človek, kakor ga je učilo v humanizem zavito brezboštvo, veliko nasprotje. To krivo naziranje-pa je bil pospešil že pred francosko revolucijo janzeni-zem oziroma njegovi začetniki, med katere v nekaterem oziru spada tudi veliki Pascal.
_ Ta struja je krščanstvo hudo izpačila, kakor da je popolno nasprotje prirodi, tudi če jo gledamo z njenih dobrih nepokvarjenih prvin in teženj. Vpliv te krive vere je bil, da so ljudje mislili, du se za kristjana nc spodobi biti vesel, se preveč prizadevati za zemeljsko blagostanje in težiti za prirod-nim napredkom. Kdor je spoznul ta vzrok, ki ima velik delež na verski brezbrižnosti in materialističnemu gledanju francoskega kmeta porevolucijske dobe, bo mogel to rano pravilno zdraviti. Delovanje žasistov gre za tem, da se kmetskemu človeku Francije pokaže, kako plemenita prizadevanja nn območju človekove prirode niso v nasprotju z zahtevami idealnega krščanstva, ampak da se nasprotno le dopolnjujejo v pravo duhovno življenje v neločljivi zvezi z zdravim prirodnim udejstvovanjem človeka. Na tej podlagi je tudi edino mogoče učiti in okrep-Ijati ljubezen do zemlje, ki je v dobi tako zvanega svobodomiselstva začela med francoskim kmetskim narodom tako naglo hirati in zamirati. »Ta ljubezen do zemlje« — pravi Magdinier — »to visoko vrednotenje kmetskega stanu in to novo veselje, ki začenja zopet razcvitati v kmetskih srcih, združeno seveda z intenzivno socialno akcijo za njegov gospodarski dvig. je gotovo v prvi vrsti sad prizadevanja francoske katoliške akcije. Sijajni so ti dečki, zdrava jc ta mladina in iipnpolna v svoji veri v zemljo, ki je trdna zato, ker verujejo v Boga. Oni pripravljajo naši domovini lepšo bodočnost.c
Ga4p<xlaMtuo
Cene živini za izvoz v Nemčijo in Italijo
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Bel-gredu plačuje pri izvozu žive govede v Nemčijo in Italijo naslednje cene:
za Nemčijo za Italijo Voli prima	din 9.25	I. din 9.—
Voli I.	din 8.50	II. din 8.25
Voli II.	din 7.25 III. din 7.50
Voli III.	din 6.—
Krave prima	din 7.50	I. din 7.50
Krave I.	din 7,—	II. din 7.—
Krave II.	din 5.— III. din 5.50
Telice in voli do dveh let prima din 9.—	I. din 8.75
„ „ I. din 8.—	II. din 7.75
„ „ II. din 6.25 III. din 6.50 „ „ III. din 5.-Biki prima	din 8.—	I. din 8.—
Biki I.	din 7,—	II. din 7.—
Biki II.	din 6.25 III. din 6.25
Biki III.	din 5.—
Izvozniki dobe gornje cene plačane za 1 kg žive teže franco nemška meja odnosno Reka. Teža in kakovost živali se določi na Dunaju odnosno
na Reki. Teža živali mora biti pri utovarjenju za Italijo najmanj 500 kg, a za Nemčijo najmanj <>00 kg. Natovoriti se sme v en vagon samo 12 glav. Ker so stroški za vagon isti, ako je natovor-jeno 0000.kg živine ali pa 9000 kg, zato je umest-ncje, da se izvužu čim težja živina.
Razlika v teži (kalo) ob priliki utovarjenja in tehtanja nn Dunaju odnosno na Reki znaša za žival od 40 do 120 kg. Ker je pri obračunavanju merodajna samo teža, ki Jo ima žival na Dunaju oziroma na Reki, zato nikakor ni umestno živali pred nalaganjem preveč nakrmiti in napojiti s slano vodo, kar se le prerado dogaja, da bi bile živali čim težje.
Povprečno moramo računati, da dobi izvoznik, ako računamo kalo, transportne stroške in druge manjše izdatke 1—1.80 din za 1 kg manj kot so gornje cene.
Tudi je iz prednjega razvidno, da je v Italijo primerneje izvažati II. in III. razredno živino kot pa v Nemčijo.
Na gornje cene posebno opozarjamo naše kmetovalce.
Gradnja silosov v naši državi
Zal smo prepozno prišli do tega, da smo ustanovili Privilegirano delniško družbo za silose. Šele leta 1038 je bila ta družba ustanovljena z glavnico 220 milij. din. Sele lani je prav za prav družba začela z delom. Toda od načrtov pa do gradbe je bila še dolga pot in danes se grade že nekateri silosi, ki bodo menda letos gotovi. Toda pojavile so se tudi že prve težkoče, ker so gradbeni in instalacijski stroški za silose zadnje mesece zelo narasli in bo treba družbi še novih kapitalov, da izvrši postavljene naloge.
Družba ima svoj prvi redni občni zbor dne 28. marca 1940, na katerem poda obraču za prvi dve leti svojega Obstoja. Zal ni v njenem upravnem odboru nobenega zastopnika iz Slovenije, ker so v njem predvsem zastopniki države in njenih denarnih zavodov. Zaradi tega je tudi načrt za mrežo silosov izpadel tako, da dobi Slovenija samo dve sadni skladišči, ki bosta sicer odgovarjali svojemu namenu, toda ne dobimo nobenega žitnega silosa, ki bi nam omogočal tudi v časih, ko bi prometne težave ovirale dovoz žita in moke iz jugovzhodnih pokrajin države. Povsod drugod v pasivnih krajih vidimo, da se bodo zgradila konzumna žitna skladišča, le pri nas, ki smo v tem pogledu tudi pasivna pokrajina, ne dobimo skladišč. Načrt družbe bo treba vsekakor izpremeniti tudi v tej smeri.
Družbin načrt je zgraditi 6 velikih izvoznih ali terminalnih žitnih silosov, nadalje 20 javnih zbiralnih žitnih skladišč, 10 potrošnih žitnih skladišč, 8 samostojnih sadnik skladišč (med njimi Ljubljana in Maribor) in 6 kombiniranih žitnih in sadnih skladišč ter 1 prekladalni silos (v Sisku). V letu 1040 se bo gradilo 23 silosov in 4 hladilnice.
Bilanca družbe za 31. december 1939 izkazuje pri vplačani glavnici 110 milij. din med aktivi bla-
gajniških zapiskov in bonov ministrstva financ 110.26 milij. din, tekočih računov 4.8 in za silose v gradbi 5.1 milij. din. Pri bruto donosu (predvsem obresti) 4.15 milij. din, znaša čisti dobiček 2.3 milij. din, od česar se porabi 0.23 milij. din za dotacijo rezervi, ostanek pa se prenese v leto 1940.
Jeseniški plavž v obratu. — V velikonočni številki smo poročali, da grade tudi že drugi plavž.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani
Ljubljana, 27. marca 1940. • Današnjega občnega zbora Društva Industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani so se udeležili tudi zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze trgovskih združenj, Zveze industrijcev, Ljubljanskega združenja trgovcev ter Trgovskega društva Merkur. Občni zbor je vodil predsedhik g. Stane Vidmar, ki je v svojem predsedstvenem poročilu med drugim izvajal: Lansko leto je imelo velike |>osledice za našo trgovino in industrijo. Živeli smo v času težkih preizkušenj za naše gospodarstvo, kar je imelo tudi mnogo neugodnih posledic za naš gospodarski razvoj. Predvsem so se poznale težave pri nabavi važnih surovin, ker smo v vojne čase prišli z majhnimi zalogami suro-, vin, saj uvozniki niso dobivali dovolj deviz za uvoz potrebnih predmetov. Gotovo je, da bi se val draginje dal zadržati, če bi prišli v vojne čase z zadostnimi zalogami. Vojna je . povzročila tudi veliko izpremembo prodajnih pogojev in je gotovina postala gospodar v poslovanju. Po prvih nevšečnostih so se razmere v marsičem zopet izboljšale. Ni pa poslabšanja plačilnih pogojev krivi naša industrija in veletrgovina, gaj je morala sama, za svoje surovine innabavne predmete tudi dajati' gotovino, pa Se to v naprej. Med vzroki draginje je treba gotovo v prvi vrsti navesti zvišanje cen surovin, zvišanje carinskega ažija, zvišanje mezd in plač ter zvišanje davkov in taks. Poleg tega pa je stanje tako, da se z izkupičkom za prodano blago ne da več kupiti istih količin in kakovostt blaga tudi v naprej, kar bo imelo za posledico preveliko zmanjšanje zalog. Govoreč o davčni reformi je ugotovil, da je prišla brez sodelovanja gospodarskih ljudi, ki bi pokazali na vire dohodkov. Treba je pogledati samo v eno industrijo, ki je v tujih rokah in ki je na vse mogoče favorizirana. Posebno za Slovenijo se je bati, da bodo zaradi dobrega davčnega aparata bremena neznosna, kar bo še povečala največja višina avtonomnih doklad pri nas. Davčni sestav pri nas je potreben reforme, toda v tem smislu, da naj bo jasen in enostaven. Za davčno moralo niso najboljše kazni, ampak pametna in znosljiva višina davkov. Ostro je kritiziral tudi ureditev gospodarstva z bencinom. V današnjih časih, je končal svoj nagovor, je treba veliko delati, več delati kot prej, zato pa je potrebno dati gospodarstvu vso podporo, ne ga pa ovirati z birokratskimi metodami in deli. Slovenski gospodarji se tega zavedajo in zlasti poudarjajo pomen gospodarske osamosvojitve z nacionalizacijo vsega gospodarstva.
Predsedniško poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto, na kar je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik društva g. Jernej Jelenič. Iz njegovega poročila posnemamo, da se je delo informacijskega oddelka v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšalo, je pa še vedno ogromno, saj razpolaga ta oddelek danes z nad 200.000 informacijami, tudi članstvo se poslužuje tega oddelka v vedno
večji meri, ker spoznava kvaliteto dobljenih informacij.
Insolvcntnl oddelek Je imel mnogo posla t dolžniki, ki so hoteli izkoristiti novo nastali položaj, da bi se izmuznili na škodo upnikom. Društvo je poslalo odločilen faktor v vsakem insol-venčnem primeru, ki prijavljeni insolvenci narekuje smer poravnave z ozirom na njeno upravičenost ali neupravičenost. Lani je v vsej državi število poravnav naraslo od 208 na 311, konkurzov pa od 129 na 158, v naši banovini pa se je število poravnav zmanjšalo od 42 na 40, konkurzov pa od 26 na 28, kar je pa le malenkostno nazadovanje. Z razmeroma zadovoljivimi uspehi vrši pisarna opominjevalno in izterjevalno službo. Lani je izterjala okoli en milijon din. t. j. četrt milijona več kot prejšnje leto. Administrativni posli društva so zelo narasli in je znašal celotni denarni jtromet nad Sest milijonov din. Društvo Ima tudi svojo davčno infoimativno službo.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik ravnatelj g. Josip Ljubič Društveni dohodki so dali j>rebitka, ki je bil pripisan rezervnemu skladu, ki je narastel na znatno vsoto okoli 170.000 din. Le informacijski oddelek je zaradi obsežnosti in kakovosti svojega dela izkazal izgubo. Izčiščeno je tudi stanje dolžnikov. Tudi to poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto, na kar je bila na predlog nadzorstva izglasovana razrešnica.
Pri volitvah je bil izvoljen tudi stari odbor z nadzorstvom. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Stane Vidmar, za podpredsednika pa g. Josip Lavrič.
Po občnem zboru društva Je bila prva skupščina lani ustanovljene Gospodarske zadruge članov Društva industrijcev in veletrgovcev, ki ima namen eskontirati terjatve svojih članov. Zadruga šteje 57 članov. Izterjala je v kratkem času nad 80 odstotkov izterjevalnih nalogov v skupnem znesku okoli 3 milij. din od 2200 dolžnikov. To je velikega pomena za društvene člane, ker hitro pridejo do svojih terjatev, kajti danes je trda za gotovino. Zadruga izkazuje za lansko leto 7874 din prebitka, ki je bil nakazan rednemu rezervnemu* zakladu.
*
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Langus Fani ml., trgovke v Boh. Srednji vasi št. 64, narok za sklepanje poravnave 12, aprila, oglasitveni naroi'. do 5. aprila 1940.
Poziv organizacijam in drultvom. Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vse naše organizacije, društva, klube itd. da prirede svoje občne zbore, kongrese, nastope itd. v času letošnjega pomladanskega velesejma v Ljubljani od 1, do 10. junija. Svoje sklepe naj izvolijo javiti upravi velesejma.
Aeroput, družba za zračni promet, Belgrad. Glavnica 9.0, bilančna vsota 27.9 (18.1) milij. din, brutodonos 25.3 (20.8), od tega prispevek države 18.0, čisti dobiček po dotacijah rezerv 0.57 (0.5)) milij. din.
Trbovlje
Tri kandidatne liste bodo za volitve v bratov-sko skladnioo prihodnjo nedeljo: zelena, bela in rdeča. Za zaupniške volitve pred enim mesecem je bilo še pet list, sedaj so pa plavi — narodni, kar v začetku opustili misel na kandidatno listo, ker je treba okrog 300 podpisov. Rumeni — levičarji, so se pa tako dolgo pogajali z rdečimi — socialisti, da zadnje dni že tudi niso mogli več zbrati potrebnih podpisov. Kamor se bodo ti zadnji odločili, tisti bo imel večina
Roditeljski sestanek* Upraviteljstvo II. državne deSke ljudske šole v Trbovljah-trg vljudno vabi starše, da se jjolnoštevilno udeleže II. roditeljskega sestanka v tem šolskem letu. Sestanek bo v nedeljo, 31 marca t. 1. ob treh popoldne v učni sobi III. razreda. Poleg drugih aktualnih zadev je na sporedu tudi predavanje o kazni in kaznovanju.
Jesenice
Postajališče Podkočna. Na praznik 19. marca se je vršila anketa za ustanovitev železniškega postajališča Podkočna med postajama Jesenice in Do-brava-Vintgar. Anketo je sklicala Delavska zbornica na predlog ZZD in so sodelovali povabljeni zastopniki okoliških občin, ravnateljstva državnih železnic, Kranjske industrijske družbe in delavskih organizacij. Zastopnik drž. železnic je predložil načrte in proračun, ki bi znašal približno 100.000 dinarjev. Stroške bodo morali nositi interesenti, ki so predvsem delavci pri KID, ki hodijo peš ali se vozijo s kolesi preko Kočne v Gorje. Upanje je, da bo prevzela večji del stroškov KlD, ostalo pa se bo razdelilo med občine. Delavska zbornica je prevzela skrb, da zbere denarna sredstva za kritje stroškov novega postajališča.
Novo mesto
Marij« iz Magdale. Dekliški krožek Prosvetnega društva v Novem mestu vprizori na belo nedeljo, dne 31. marca ob 20.15 zvečer v Prosvetnem domu zanimivo igro v štirih dejanjih: »Marija iz Magdale«. Vstopnina 8, 6, 4 in 2 din. Zagotovite si vstopnice v trgovini Krajec.
D. P.:
8
17 dni v Nemčiji
Izdelovanje celulozne volne
Halle, 5. marca.
V ponedeljek 4. marca smo po ogledu tovarn v Leuni skočili še na kratek ogled Merselnirga, v davnini prebivališča nemških cesarjev. V sredi mesta je zgrajena velika stolnica s 4 stolpi, ki dajejo značaj mestu. V romanskem stilu zgrajena cerkev, ki je bila pregrajenn nekoliko kasneje v gotskem stilu, ima grob Rudolfa Svabskega iz U. stoletja. Proti koncu 15. stoletja je bil prizidan gotski grad, ki ima 3 slične stolpe kot cerkev. Nekdaj katoliška cerkev še hrani sledove iz nekdanje dobe, sedaj pa je protestantska. V Merse-burgu so napisani tudi znameniti merseburški izreki, ki imajo menda čarovno moč. Prvi izrek naj oprosti jetnike, drugi pa naj služi ozdravitvi, če si kdo izpahne nogo. Seveda so ti izreki popolnoma poganski in kličejo na pomoč Wodana in boginje ter vile.
Prenočili smo v Halleju, ki je veliko industrijsko mesto, za časa lipskega velesejma pa čuti tudi bližino sejma, saj mora mnogo tujcev, ki ne morejo najti prenočišča za časa velike sejmske sezone, prenočevati v Halleju. kjer je menda tudi ceneje. Zatemnitev mesta je bila popolna in komaj si človek utira pot v temni noči do hotela, kjer ga za zavesami sprejme naravnost morje luči, seveda v primeri z zunanjo temo. Vedno bolj čutimo, da stavlja zatemnitev tudi mnogo zahtev na živce — in to navsezadnje ni najmanj važni del živčne vojne, kar je v velikem delu doslej bila še sedanja vojna.
Iz Halleja smo šli v torek 5. marca v bližnjo tovarno Wolfen, ki pripada zopet I. G. Farben-industrie. To ogromno podjetje ima svoje tovarne po vsej Nemčiji in producira toliko, da bi potreboval celo knjigo, če bi hotel vsaj bežno opisati najvažnejše proizvode. Je pa tudi družba eno največjih podjetij v Nemčiji in v resnici svetovnega formata. Vsak čitatelj si lahko zamisli obseg podjetja, če zve, da je znašala glavnica podjetja 600 milijonov mark in da je bila bilančna vsota na koncu leta 1938 1.623.6 milij. mark. brutodobiček 699 milij. in čisti dobiček 55.180.000 mark. Pripominjam, da je znašala delniška glavnica vseh naših delniških družb v industriji in trgovini na koncu leta 1937 4.992.66 milij. din, vseh bank. delniških družb pa 4.214.0 milij. din, skupno torej nekaj nad 9.200 milij. din; če pa preračunamo glavnico I. G. Farbenindustrie na dinarje po tečaju približno 15 din, je znašala njena glavnica 9 milijard dinarjev.
Tovarna je bila VVolfen. Najprej so nam na kratko pokazali nekaj o izdelavanju filmov, posebno pa barvnih, ki počasi osvajajo polje fotografije in ji dajejo nove, neslutene možnosti. — Glavna pa je bila proizvodnja celulozne volne, kakor jo Nemci imenujejo Zellwolle. Prva produkcija celulozne volne datira iz prvih povojnih let: leta 1920 je prva nemSka tovarna vrgla nn trg to novo tvarino, ki naj omogoči Nemčiji preskrbo s tekstilnimi surovinami lastnega izdelka iz domačih surovin. Ker pa je celuloza bila v velikem delu še uvažana iz inozemstva, saj ima Nemčija premalo smrekovega lesa, so prišli na misel predelovati bukovino. katere imajo v Nemčiji več. Prvi poizkusi so bili v letih 1924—1926, na osnovi teh izkušenj pa je bila leta 1936 zgrajena tovarna v Wolfcnu, ki izdeluje celulozo iz bukovine in
združuj« tako to podjetje v sebi ves produkcijski proces od lesa pa do prediva.
Tok proizvodnje je v glavnem naslednji: surovina je les v meterskih hlodih, katere potem posebni stroji najprej razsekajo na drobne kosmiče. TI kosmiči pridejo v sulfidno kopelj. Pri tem ostanejo celulozna kašn, katero je treba najprej umiti, potem pobeliti in nato zopet umiti. Nato se celuloza, ki ima obliko kartona, dovaja v nove naprave, kjer so velike stiskalnice in kjer se nahaja tudi natronova lužina. Na ta način se pridobiva natronova celulozn, kntero je treba zopet razseknti v tnnke kose in sulfidirati in se proizvod imenuje Xnnthogennt. Ta proizvod se potem zopet dovaja v natronovo lužino in daje vis-koso, t. j. surovino za tekstilno industrijo. Viskoza mora biti še dolgo časa v skladišču in mora nato iti skozi številne filtre, da dobi tako kakovost, ki omogoča predenje iz nje. Skozi zelo mnjhne cevi gre r>oteni viskoza v nove kopeli, kjer odpade celulozn. Pridobljene neskončno dolge nitke se nnto zrežejo na dolžino, ki je primerna za nadaljnjo predelavo. Tako pridemo do surovega proizvoda, katerega je treba ponovno umiti, beliti, posušiti, da se potem lahko zavije v velike bale, ki gredo najprej v predilnice na predelavo in od tnm v tkalnice.
— Proti trdi stoliet in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg S. br. 30474/35.
Borze
Dne 27. marca 1940
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka I4.70-I4.9a
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 7.182.245 din. na belgrajski borzi 10.1 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 680.000 dinarjev.
Ljubljana — Uradni tečaji:
■ « i I
158.60— 161.80 88.25— 90.55
4425.-4485,—
995.-1005—
2349.-2387—
752.75— 764.75
London 1 funt . i Pariz 100 frankov ,
New York 100 dol. . Ženeva 100 frankov Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg. .
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt . ...... 195.95— 199.15
Pariz 100 frankov ,,..». 109.09— 111.39
New York 100 dol...... . 5480.-5520—
Ženeva 100 frankov ..... 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold. . , . . . 2901.17—2939.17
Bruselj 100 belg....... 929.67— 941.667
Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka	14.70— 14.90
Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem 32.15—32.85. i,	Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem 32,75—33.
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.92, London 15.75, New York 446, Bruselj 75.85, Milan 22.525, Amsterdam 236.75, Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.5 ponudba, Atene 3.30 ponudba, Carigrad 3.55 ponudba, Bukarešta 3.40 ponudba, Hel-signfors 700 nominalno, Buenos-Aires 103.75.
Vrednostni papirji Vofna Skoda;
v Ljubljani 437 —439 v Zagrebu 441 —443 v Belgradu 438.50—439.50
Ljubljana. Državni papir ej i i 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 437—439, begluške obveznice 77—79, dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo 99—101, 7% Blerovo posojilo 91—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 97—99. — Delnice: Narodna banka 7.70—7.800, Trboveljska 230-235.
Zagreb. Državni papirji: 1% invest. posojilo 98.50 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 441—443 (441), begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 69.50 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 68.50 denar, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 1% Blerovo posojilo 92.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.750 denar, Trboveljska 231—235 (235), Sladk. tov. Osijek 175 denar, Isis 30 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 1001 denar, agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 238.50—439.50 1439, 439.50), begluške obveznice 77.75—78, dalm. agrarji 71.75—72 (71.75), 4% severni agrarji 51 denar, 6% šumske obveznice 70,50—71.50, 8% Blerovo posojilo 101— 102, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 7.850—7.900 (7.830), Priv. agrarna banka 195 denar,
Zitnl trg
Novi Sad. Pšenica: bač, okolica N. Sad 208/10, gornja bač. 209/11, srem. 207/08, slov. 208/10, gornja ban. 208/10, bač. ladja Tisa 213/15. —Koruza: bač, bač. pariteta Indjija, Vršac 167/69. — Moka: bač,—ban. 31.7.5—327.5, 297.5—307.5, 277.5 —287.5, 257.5—267.5, 227.5—237.5, 150—155; srem— slov. 312.5—322.5, 292.5—302.5, 272.5—282.5, 252.5— 262.5, 222.5—232.5, 150—155. — Tendenca čvrsta. — Promet srednji.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
V Ljubljani (mesto), dne 20. marca t. 1. Voli
I.	vrste din 7—7.50, voli II. vrste din 6—6.50, voli III. vrste din 5.50—6, telice I. vrste din 7—7.50, telice II. vrste din 6—6.50, telice III. vrste din 5.50—6, krave I. vrste din 5.50—6, krave II. vrste din 4—5, krave III. vrste din 3.50—4, teleta prve vrste din 8—9, teleta II. vrste din 7—8, prašiči domači, špeharji din 10—10.50, prašiči pršutarji din 9—9.50, prašiči sremski špeharji 12—13 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste, prednji del 12 din, zadnji del. 14 din, goveje meso
II.	vrste, prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso III. vrste, prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjinn 14—20 din, slanina 17 — 18 din, svinjskn mast 21—22 din, čisti med 18—22 din, goveje surove kože 12—14 din, telečje surove kože 19 din, svinjske surove kože 10 din za kilogram. — Pšenica din 2.60—2.70, ječmen 2.35—2.70 din, rž din 2.15—2.30, oves din 2.15—2.65, koruza din 1.95 do 2.60, fižol din 4.80-8, krompir din 2-2.50, seno din 1.05—1.20, slamn din 0.45. jabolka I. vrste 8 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4 din, hruške suhe I. vrste 8 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5 din, pšenična moka do 4 din, koruznn moka din 2.75, ajdova moka din 4.50—6 za kilogram. — Trda drva 110—120 din za kub. meter, jajca po dinar zn komad, mleko din 2.25—2.50 za liter, surovo mnslo 24—34 din, čajno mnslo do 40 din zn kilogram. — Nnvadno mešnno vino v gostilnah 10—12 din za liter, finejše sortirano vino 14—16 din za liter.
Maribor, dne 26. marca. Prignanih je bilo: 2 bika, 18 volov, 76 krav in 5 telet Cene so bile sledeče: debelih volov ni bilo., poldebeli voli 4.50— 5.50. plemenski voli 5.70—7 —, biki za klanje 3.50— 4.75, klavne krave debele 4—5.50, plemenske krave 4—5—, krave za klobasarje 2.75—3.50, molzne krave 4—5.50, breje krave 3 50—4.50, mlada živina 4.75—6.—, teleta 5—6 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 78 kom od '.eh za izvoz. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 10—12 din, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—12, II vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za kg.
Živinski sejem v Ptuju dne 20. marca in svinjski sejem dne 21. marca t. I. Dogon: 85 volov, 291 krav, 10 bikov, 38 juncev, 74 telic, 6 telet, 118 konj, 11 žrebet. 51 prašičev in 109 svinj. Prodanih je bilo: 50 volov, 213 krav, 5 bikov, 6 juncev, 44 telic, 1 tele, 21 konj, 5 žrobet in 34 prašičev. Cene: voli din 3.75 do 0.50, krave din 2.50 do 4.50, biki din 4.50 do 5.50, junci 3 do 4.75 din, telic din 3.75- 6.50 teletn 5 din, pršutarji din 7.50 do 8.50, plemenske svinje din 6.75—7.25 din za kilogram žive teže. Konji od 600 - 5000 din. žre-betn 1300 do 2000 din in mladi prašički, 6 do 12 tednov stari, od 90—200 din za glavo.
Ureditev slovenske izseljenske službe
Z novo upravno ureditvijo države se ureja tudi ustroj izseljenske službe.
Do sedaj je bila ta centralizirana v Odseku za zaščito izseljencev pri ministrstvu za »ocialno politiko. Pod ta odsek je spadal Izseljenski komisariat •v Zagrebu. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske pa se je osamosvojila tudi vsa hrvatska izseljenska služba; zato je Izseljenski komisariat, ki je doslej opravljal posle tudi za Slovenijo, po uredbi z dne 7. decembra 1939 dejansko prenehal. Za Hrvatsko ga je nadomestil izseljenski odsek pri banski oblasti v Zagrebu, seveda samo za svoje območje. Zveza izseljenskih organizacij (SORIS) je pa postala popolnoma hrvatska organizacija. Dravska banovina izseljenskega urada ni imela, kar je nerazumljivo, če pomislimo, da imamo Slovenci 40% V6ega državnega izšeljenstva in da je Ljubljana tako blizu naših obmejnih postaj. Imela je referat, združen v osebi honorarnega izseljenskega nadzornika, vpokojenca, ki je vršil delo, kolikor mu ga je dopuščal ozki uradni delokrog.
Za ta pomanjkljivi ustroj uradne izseljenske elužbe pri nas moramo iskati vzrokov predvsem v tem, da banovina ni imela za njo primernih denarnih virov. Vsa glavarina, ki 60 jo vplačevali slovenski izseljenci in povratniki, in razni drugi izseljenski prispevki (do sedaj nekako din 15,000.000) so se 6tekali vizseljenski sond pri socialnem ministrstvu, kjer pa pogosto ni bilo dovolj razumevanja za slovenske izseljenske potrebe.
Odveč bi bilo omenjati, kako usodno je vplivalo to dejstvo na razpoloženje naših rojakov v tujini do naše mlade narodne države, ko so 6e zaradi tega ■čutili tako pozabljene in zapostavljene.
Družba sv. Rafaela je posegla vmes
Da pa je bilo vkljub tej pomanjkljivosti uradnega izseljenskega aparata v Sloveniji skrb za slovensko izseljenstvo vendarle dejavna, je zasluga naše zasebne izselj. organizacije, ki obsega Družbo sv. Rafaela in zadnja leta še Izselj. zbornico. Šef izseljenske službe v socialnem ministrstvu, dr. Fe-dor Aranicki, se je čutil primoranega, da je često javno izjavil, da vrši ta organizacija prav za prav posle, ki bi jih moral opravljati izseljenski komisariat, če bi ga imeli. Tudi vsa iniciativa je slonela in slej ko prej še sloni prav na tej organizaciji, in sicer ne samo za Slovenijo, temveč tudi za V60 državo. Za vse to delo pa sta Družba in Zbornica imeli samo šest uradnikov, in to šele v zadnjih treh letih, ker v začetku je bila samo ena moč poleg bivšega predsednika, ki je moral veliko tega dela izvrševati sam, medtem ko je bilo na komisariatu v Zagrebu zaposlenih 45 moči, poleg tega, da je bila tam še velika pi6ama Zveze izseljenskih organizacij. Pisec teh vrstic je imel priliko proučiti poslovanje Rafaelove družbe in Zbornice in je videl, da vršita za naše izseljensko delavstvo 6lično in tolikšno delo, kakor ga za domače delavstvo opravljajo Borze dela. Izseljenec re6 ni nič drugega kakor brezposelni delavec, ki doma ne najde zaposlitve in si mora iti iskat zaslužka v tujino. S tem da se izseli, zmanjšuje doma vrste brezposelnih in tako nekako urejuje zaslužke delavcev doma in jim pomaga do zaposlitve. Mislim pa, da nihče ne bo zanikal, da se v tujini ne cedita med in mleko in da je borba za skor-jico kruha tam kajkrat zelo trda in trpka, mnogo bolj kot doma. Že zaradi teh žrtev za naše skupno delavstvo, ki jih prevzame izseljenec nase, bi morala domovina v dvojni meri skrbeti za te naše ljudi, da 6e jim kolikor mogoče olajša njih težki položaj v tujini,
Kako urediti naše slovensko izseljensko skrbstvo sedaj?
Spričo zgoraj omenjenega preurejanja izseljenske službe v naši državi 6mo Slovenci sedaj primo-rani, da si začnemo urejati svojo slovensko izseljensko službo, uradno in zasebno. Ker nam ne more biti vseeno, kako bo to skrbstvo urejeno, moramo začeti takoj z delom, da bomo to uredili tako, kakor to terjata od nas njegov obseg in pomen, in da bomo začeli reševati to svojo veliko narodno obrambno delo 6tvarno in načrtno. Zlasti je še važno, kako si bomo uredili svoj banovinski izseljenski urad. So-

Posebno pazite, kal bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka selo V< žno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše ed hrane 1
■Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo naj-'boljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Iprospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
cialno ministrstvo je že izjavilo, da nima ničesar proti temu, da si Slovenci takoj začnemo ta urad urejati in da že sedaj lahko predhodno sami rešujemo vse izseljenske zadeve, kakor je že urejeno pri naši Borzi dela.
Izseljenstvo je pač eno naših najbolj neznanih, pa tudi najbolj zamotanih strokovnih vprašanj, in jih je malo med nami, ki bi ga razumeli v vsej njegovi važnosti za naše narodno gospodarstvo, pa deloma tudi za naš narodni obstoj. Zelo veliko in težko delo bo, da popravimo v tem poznem času V6e tiste napake, ki so se storile v preteklosti in da nadoknadimo vse tisto, kar se je zamudilo, — kar pa ni malo.
Vsej slovenski javnosti je znano, da ga je Rafaelova družba s svojo Izseljensko Zbornico popolnoma razumela in ga do sedaj vodila tako uspešno, da je samo njena zasluga vse, kar se je v Sloveniji do sedaj za izseljenstvo storilo. Ze to, da je zanesla v širšo slovensko javnost zanimanje za izseljensko vprašanje, ki smo ga popolnoma zanemarjali in ga danes vsaj nekoliko bolj razumemo kot prej, je brez dvoma velik njen uspeh, saj 6e bo na podlagi tega javnega narodnega prebujenja lahko sedaj sezidala uspešna izseljenska 6lužba, uradna in zasebna, ki bo našla v narodu vso podporo in sodelovanje.
Zelo važno je torej, da si bomo sedaj uredili zlasti banovinski izseljenski urad, ki bo moral biti duša vsega našega izseljenskega dela v Sloveniji. Zato 6e pri urejanju naše izseljenske službe Družba sv. Rafaela nikakor ne bi smela prezreti, temveč bi 6e moralo celotno izseljensko vprašanje reševati v ozkih zvezah z njenim delom in njenim poznanjem izseljenskih razmer in potreb.
Mnogo smo v tem pogledu že zagrešili Slovenci, ko se skoraj 50 let največjega izseljevanja nismo za to vprašanje popolnoma nič zmenili in tako silno mnogo škodovali sebi in izseljencem. Zato ne smemo tratiti časa 6 kakimi poizkusnimi ureditvami, temveč pritegniti k delu tisti aparat, ki je že do 6edaj do-
kazal svojo popolno zmožnost, voditi v imenu naroda delo za to veliko naše vprašanje.
Delitev izseljenskega fonda
Z delitvijo državne izseljenske službe jc postala nujna delitev izseljenskega fonda. Kakor poroča »Hrvatski Iseljenik« iz Zagreba, se je v Zagrebu 6ešla že 16. decembra komisija, ki je ta fond seštela in ugotovila, koliko je vanj vplačala kaka narodnost. Sklenjeno je bilo, da se ho po tej komisiji sestala še druga komisija, ki bo skušala najti pravičen ključ, po katerem naj se ta fond razdeli tako, kakor to zahtevajo koristi celokupne države in njenega izseljen6tva. Kdaj se bo ta druga komisija sešla, pisec ni mogel ugotoviti. Na vsak način pa je nujno potrebno, da se 6C6tane čimprej, preden 6e fond razdeli, da se prepreči razdelitev, ki bi ne slonela na pravičnosti in ki bi se ne ozirala na koristi države in koristi izseljenstva posameznih narodnih skupin. Predvsem bi bilo zelo pogrešno, če bi se pri tej delitvi uporabljal isti ključ, kakor se navadno uporablja pri delitvi čistega dobička kake trgovske zadruge. Tisti, ki bi zagovarjal ta ključ, bi 6prejeli brez dvoma veliko in težko odgovornost za neizmerno škodo, ki bi 6e zgodila koristim celokupne države.
Ni treba še posebej poudarjati, da tma bili Slovenci tudi pri izseljenskem fondu že vsa leta skrajno zapostavljeni. Uprava izseljenskega fonda tudi ni bila v najboljših rokah, ker danes po 18 letih svojega obstoja nima pokazati prav nikakih uspehov, zlasti ne kakih trajnih izseljenskih ustanov, kakor n. pr. izseljenskih domov, izseljenskih šol ali kakor-šnih koli izseljenskih zavodov, kjer bi bilo trajno poskrbljeno za naše izseljenstvo. Ako bi se izseljenski lond razdelil po načinu, kakor ga sedaj nekateri predlagajo, bomo Slovenci zelo oškodovani in bo vzelo mnogo časa, preden bomo mogli sami nadomestiti to, do česar 6mo upravičeni po svojem 40% izseljenstvu iz izseljenskega fonda.
Kmečki fantje v Zadružni ioli v LJubljani
S 16. oktobrom 1939 se je začel redni zimski pouk zadružne šole. Na posredovanje Zadružne zveze se je zbralo 41 kmečkih fantov iz vseh delov Slovenije, delno v drugi letnik, delno pa v prvi letnik. Čeprav ie bilo obilo učenja, so pogrešali svojega domačega društvenega življenja, kjer bi sami odločevali in nastopali. Zato so si dne 6. januarja letos ustanovili s privoljenjem Zadružne zveze MKZ govorniški odsek. Ustanovne skupščine se je udeležil zastopnik Kmečke zveze, referent za zadružništvo g. Puš, ki je podal prvo inciativo za govorniške vaje. Za uresničenje programa je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Hanžič Miha, tajnik Švalj Stanko, odbornika Jaki Ludvik in Kopač Mavricij. Ob zaključku šolskega tečaja je tudi MKZ govorniški odsek dal poročilo na prvi redpi skupščini dne 18. marca letos. Iz poročila je razvidno, da šleje odsek 30 članov in da je odsek imel 14 sestankov s 14 predavanji, 29 deklamacijami in dvema recitacijama. Predavalne snovi so bile vzele delno od FO, delno od MKZ. V nastopih so se fantje menjavali, tako da je vsak član bodisi predaval, dekla-miral, predsedoval ali pisal zapisnik.
Zadružna zveza je tudi očetovsko skrbela za svoje varovance, dala jim je stanovanje s kurjavo, pranje perila, drugemu letniku tudi profesorje za izvenšolski pouk nemščine in stenografije. Poskrbela tedensko za dobre predavatelje, ki so obravnavali pereča vprašanja, tičoča Se kmečkega fanta. Tudi je poskrbela za poučne izlete. Najza-
nimivejši je bil ogled Jugoslovanske tiskarne v nočnem obratu. Zaključek zadružnega tečaja je bil 20. marca. Naj bi fantje nesli pridobljeno znanje po vsej slovenski zemlji v splošno korist slovenskega naroda.
Koliko vetja vojna?
Znano je, tla je denar »živec vojne«. Vendar je dobro, če zvemo tudi bolj podrobno, kakšni so stroški za vojno. Francoski mornariški minister Champinchi je v teh dneh izdal nekaj tozadevnih skrivnosti.
Granata, ki tehta 200 kg in s kakršnimi streljajo torpedovke in rušilci v podmornice, stane (>000 francoskih frankov. Francoska torpedov-ka »Sirocco«, ki jc uničila tri sovražnikove |>od-mornice, je potrebovala za vsako od teli vrsto strelov, kar je stalo 54.000 frankov: za uničenje ene nemške podmornice.
A to so razmeroma še skromne vsote, ki pa narastejo v velikanske številke spričo velikih bojnih ladij in rušilcev. Fnominutni ogenj iz topovskih žrel bojne ladje »Foch« je stal več ko t milijon frankov, iz večjih ladij 5 milijonov frankov in iz »Richelieu ja«, ki je ena največjih ladij francoskega vojnega brodovja pa malenkost — 9 milijonov frankov!
lake številke tudi najpreprostejšemu Zemljanu povedo, zakaj ima v moderni vojni finančni minister tako veliko besedo...
pomagata 1—2
ASPIRIN
tableti
Ni drugega zdravila po imenu .Aspirin", temveč edinola. ..B a y e r " • j e v Aspirin«
©g!. .«9. pod S b.. 174»! od 11. Kil.
K ozaljski nesreči
Ljubljana, 27. marca. Kakor smo že poročali, so včeraj popoldne jio-tegnili izpod grušča iz vode mrtveca, ki so ga agnoscirali za Ivana Spoljariča odnosno Skolariča iz. št. Vida nad Ljubljano. V resnici je pri ozaljski železniški nesreči našel smrt, kakor nam sedaj sporoča županstvo občine Št. Vid nad Ljubljano, Ivan Skoluriun, 59 letni delavec, pristojen v občino Koprivo, goriški okraj, Italija. Dolgo let je bival kot primorski begunec v št. Vidu nad Ljubljano. Šentviško županstvo mu je tudi izdalo potniško iz-kaznico. kakršna je predpisana za tuje državljane. Skolarius je bil dalj časa uslužben v škofovih zavodih v Št. Vidu. Pred dvetna letoma je odšel iz Št. Vida in se ni več vrnil. Kod je hodil, kje je bil zaposlen kot delavec, občini tudi ni znano. Bil je drugače miren delavec, ki ga je usoda kot begunca preganjala po svetu.
Žerjav je dokončal na progi pri Ozalju z dvi-galnitni deli. Pomožni vlak z žerjavom odpelje danes ob 20.30 preko Karlovca, Zagreba in Zidanega mosta v svojo doniovno postajo Maribor. Na posebnem tovornem vlaku so naloženi vsi razbiti vagoni in razdeljena lokomotiva. Vlak bo tudi proti večeru odpremljen v Zagreb odnosno Maribor. Lokomotiva, kakor računajo, bo v zagrebški veliki železniški delavnici kmalu popravljena in zložena. Vagone bo pa popravila mariborska delavnica.
Ob zadnji povodnji v Dolnji Lendavi
C I S T E K
Leopold Stanek:
,f Veseli viizen .. .!"
Prlcška velika noč.
Velikonočno razpoloženje se začenja s cvetno nedeljo. Prleki pravilno razumevajo pomen blagoslova cvetne nedelje, zato njihove butare, imenovane »presneci« nimajo nič ponarejenega na sebi. Blagoslov velja prvemu zelenju in cvetju, zato sestavljajo sveženj dolge vrbove šibe s srebrnimi mačicami (vrbi pravimo iba ali iva), bodeča borovca, ki pri drenju in pretepu čehakov v cerkvi in pred njo najbolj pride do veljave, dalje vedno-zeleni žeglpajn in drenovo 'Cvetje. Nekateri dodajo še pilšpajn, ki pa diši bolj po smrti kot po novem življenju. Vrbove šibe, ki morajo biti čim daljše, so povezane s srabotjem, zanj pa zataknejo še kakšne bele ali žolle gibale česnekovca, narcise. Blagoslov prvega zelenja in cvetja roma v kosih v vse stanovanjske in gospodarske prostore, na ozfmino, na vsako novo posejano njivo in v gorice, ostalo se shrani na dila in za tram. odkoder so vzeli lanski presnec in ga zažgali v veliki peči. Ob hudi uri nekateri zažgejo vejico iz presneca. Poleg butare za tramom pa se ziblje tudi šiba, s katero ob »hudi um nažigajo deco, ki ni vrla...
V naravi je dih pomladi: svetla in hladna Jutra, večkrat šc odela v slano, bude kmeta, da
se počasi vrača k delu na zemlji, ki j^ tako dobro prenočila pod debelo snežno odejo. Vsa prenira-žena se ponialem odtaja, neusmiljeni veter pa razpihava listje preteklosti in zaostalo dračje ter pripravlja z ostro metlo posteljo novega rojstva: na sončnem kraju za plolom so se prikazale prve vijolice, na vlažnih tleh ob potoku in okoli mlina pa je pognala ponjava belih zvončkov, na travnatih pobočjih je polno trobenlic. Čim je izginil s polja sneg, so ljudje odložili tople suknje, češ saj zime ni več, treba bo kmalu zavihati še rokave, da je človek bolj okreten pri delu. Za mraz ne gre, saj se z delom greješ! Posebno razpoloženje vzhaja v ljudeh, ki žive in čutijo s prelfuja-jočo se zemljo — pričakovanje vstajenja. Kot v adventu pričakujejo podobo največje skrivnosti, ki se more zgoditi s človekom, rojstva, tako so sedaj priče obnove v naravi in njenega globokega odmeva v človeku samem.
V vsem obnašanju in ravnanju kmeta ob tem času se pokaže, kako silno se ga je dojmila preobrazba svela. Tudi on se pripravlja, kakor menda nikoli, da pomaga svoji žemljici in sebi do svatovskega sprejema novega življenja. Zaveda se, da se potem po praznikih prične neskončna veriga samih delavnih dni skoraj brez vsakih večjih praznikov tja do jeseni in zime. Človek najprej očedi bivališče sebi in svoji dragi živini: vse znosi ven, revno pohištvo, staro cunjasto obleko, umazano posteljnino in toplo pomladansko sonce dobrohotno greje vso to revščino. Za svetimi podobami so se nabrale mreže pajčevin, vse je treba počediti, zadelati po koteh mišje luknje z glaževino in plehom, prebeliti nizko kočico od zunaj in znotraj, da se bo muham bleščalo od svetlobe, ko se prehude iz zimskega spanja in jim bo v začetku kar nerodno puščati svoje spo-
mine za selioj... Okna so po dolgem, dolgem času spet vsa na stežaj odprta, leseni pod lepo zriban, še sajasto kuhinjo smo potegnili z belini. Ob podstrešju žari svež rdeč pas iz opečne barve in se tako odbija od zelenih polken, da je kočo kar lepo videti od daleč.
Tudi pri živini smo lepo počedili in jo za ta čas spustili ven, da se je malo zbrcnila. To so teoci gledali proti soncu! Še hoditi niso znali. Drevje smo že kmalu po pepelnici očistili suhih vej, ograček smo skopali in zrahljali grede. Rožje z obrajd in vso nesnago rastlin lanskega lela smo zmetali na kup in zakurili prvi sprotoletni kres. Od vseh domov se kadijo dimi takšnih ognjev.
Na travnikih smo pograbijali krtovinje. Če viizen ni prezgodaj, smo tudi že gorice obrezali, če ni premehko in preblalno, smo opravili že prvo kop, njive pa zorali in posejali jarlno.
Resnično, za veliko noč je svet najbolj snažen: vse je tako počedeno. drevesa so še gola in je vse tako pregledno, čuteča duša ima slutnjo napetega trenutka, ko se bo vsak čas nekaj zgodilo — počil bo prvi brst, popustili bodo obroči jajca, spone groba liodo zrahljane in rojeno bo novo življenje!
Že od cvetne nedelje so tudi šolarji nemirni: ves velikonočni teden hodijo po gozdu in kopljejo »kčne«, smolnate panje za velikonočni kres. ki je središče doživetja lega časa. Za ogenj so dobri ie hojkovi ali smrekovi šlori, ki so ležali v zemlji že deset ali petnajst let in se prepojili s smolo. Ti keni bodo kot plamenice oznanjali zmago pomladi nad zimo, goreli bodo v čast iz groba Vstalemu. Že stari viri poročajo o tem zanimivem ljudskem običaju na Štajerskem in Koroškem. Gotovo ie v ozadiu poganski običaj praznovanja
novega življenja v naravi. Cerkev je običaj ohranila in ga združila z blagoslovitvijo ognja ob jutranjem kresu na velikonočno solioto, ko s tlečimi' drevesnimi gobami raznesejo blagoslovljeni ogenj po vseli ognjiščih. Zanimivo je, da Prleki v splošnem ne poznajo ognja kresnega večera, i>o-ztiajo pa deloma zopet kresove na čast slovanskima blagovestnikoma Cirilu in Metodu. V Halozah gorijo za veliko noč vizenice. to so kupi rožja, ki se je nabralo pri obrezovanju trle.
Veliki četrtek je že tu, po cerkvah delajo božje groliove, najmlajši gredo ta dan v novih oblekcah morda svojo prvo pot do cerkve. V petek |K>ncliava redno delo, veliki post je dosegel višek in omrtvičil žilave mišice, danes skoraj nihče nič ne zaužije, belo oblečene svatevce v največjem naporti po ves dan klečijo in molijo, v glavna cerkvena vrata, ki so zaprla, se divje zaganja burja, oltar je porušen in zakrit z modrino, dinarji loti jo na ieseni pod pred Spečega in drami jo s svojim zemeljskim roi>otoiii nebeški mir...
V soboto zjutraj se prvi prehude zvonovi, ki so jih te dni zamenjavale ropolulje v neutrudnih rokah otrok. Sledi blagoslov ognja, ki ga z gobami preneso na domove in zažgo novi ogenj, ob katerem se mora kuhati vsak pravi žegen. Mati imajo vse dopoldne polne roke dela: na plotu se suši velika krbUla. v kateri Ivo sneha nesla k žegni, že pečejo bosnian in povitice, ktilia se krača za žegen. oča so šli v vrh |k> pijačo in hren, deca pa barva rinianlce in pritiska nanje malarije«, to je lepi podobice in jih s slino iu z drgnjenjem prsta spravi na pisanke. Cčhi že nabijajo možnarje, kajti oJ< enih že pridejo...
(Dalje.)
novice
Koledar
Četrtek, dne 27. marca: Janez Damuščun, c. uč., Rupert.
Petek, dne 28. inarca: Ciril mučcnec; Ber-told, spoznavalcc.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Anton Z a -kotnik, kamnoseški mojster in posestnik, star 62 let. Pogreb bo.danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Celovška c. 137 na pokopališče v Dravljah.
-J- V Šmartnem v Tuhinju je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Klemen roj. Pestotnik. Pokopali jo bodo danes ob 10 dopoldne na domačem pokopališču.
+ V Zagorju je umrl gospod D r a g o t i n Kor bar, posestnik, gostilničar in bivši gerent občine Zagorje. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Zagorju na tamkajšnje pokopališče.
-f- V Bevkah pri Vrhniki je umrl gospod Luka Kršmane, posestnik. Pokopali ga bodo v petek ob pol 10 dopoldne.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožalje!
Osebne novice
= Iz vojaške službe: Prevedeni so v ge-neralštabno stroko kot častniki za generalštabne posle pehotni major Ivo Fregl, topniški major Karlo Novak, topniški kapetan I. razr. Tomi.slav Čuljat in topniški kapetan II. razr. Milan Je-lača. — Upokojena sta pehotna narednika -vodnika I. razt. Ivan K o s in Alojz G u 1 t. — P o -stavljeni so za uradniškega pripravnika IX. pol. fkup. gojenec višjega tečaja vojaške obrtne šole mojster Zvonimir Javor, za uradniškega pripravnika X. pol. skupine gojenec nižjega tečaja vojaške obrtne šole mojster Julij J u n g b o 1 t, za uradniškega pripravnika X. pol. skup. mojster Ferdinand Mihelič in za avtemehanika delavnice avtomobilskega polka voj. ministrstva Ferdinand _ M e h 1 e.
— Napredovali sta zaščitni sestri Lidija Pertot in Hilda Jovič v VIII, pol. skup.
vseh evropskih in šo nekaterih izvenevropskih narodov, ki niso moizli dovoli prehvaliti strumne organizacije in vsebinske globine vseh kongresnih prireditev. Te dni izide obširno poročilo o tem kongresu. Poleg opisa kongresnih prireditev in uradnih dokumentov o kongresu bo knjiga vsebovala prav vse govore, ki so iih najodličnejSi znanstveniki in organizatorji iz raznih dežel govorili na ljubljanskem kongresu. Knjiga izide v odlični opremi na 216 straneh ter bo med besedilom razvrščenih 38 strani slik v bakrotisku. Zaradi aktualne vsebine je knjiga potrebna vsakemu intellgentu, (>o njej pa bodo radi sesili tudi drugi kongresni udeleženci. Knjigo je izdal škofijski or-dinariat v Ljubljani s sodelovanjem in podporo kongresnega odbora. Cena je določena globoko pod dejanske stroške natisa. V subskripciji, ki jo s tem uvajamo, in ki traja do 15. aprila t. 1„ velja vezana knjiga 55 broširana 40 din ter se naroča pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani.
—	Pri zaprtja, motnji t prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.fo«p|< erenčice.
—	Zahvala Društvu prijateljev Slovenskih goric. Kokrivna, 23. marca 1940, Spolnujem svojo dolžnost, da se v imenu vseh obdarovanih mater in otrok za vsa darila, ki jih je Društvo prijateljev slovenskih goric njim naklonila, kar najprisrčneje zahvaljujem. Vsi obdarovani se bodo sedaj v veliki noč« pač s hvaležnim srcem spominjali svoje dobrot-nice, ki je za nje zbrala toliko lepih in koristnih darov. Podpisani pa izreka še posebno zahvalo za tiskovine, ki so bile nam še neznane in katere si bodo stranke še gotovo same naročile. Imam sam kino za normalne filme in bi želel, če bi nam o priliki poslali še nekaj filmov. Z odličnim spoštovanjem hvaležno udani Ivan Hojnik 6. r., župnik.
faKu
Iz banovinske službe
Napredovali so: banovinski tajn:k V. pol. sku-p;ne dr. Vladimir Kukman za banovinskega svetnika IV. pol. skupine 2. stopnje pri banski upravi v Ljubljani; banovinski pomožni tajnik VII. pol. skupine pri banski upravi v Ljubljani Milan Vavpotič za banovinskega pomožnega tajnika VI. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu; banovinski uradniški pripravnik pri banovinski bolnišnici v Celju Avgust Cerer za banovinskega upravnega uradnika IX. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu; banovinski služitelj II. skupine pri državni nižji gozdarski šoli v Mariboru Ivan Vodušek za banovinskega slu-žitelja I. skupine na dosedanjem službenem mestu; dnevničar zvaničnik v. d. rečnega nadzornika na reki Muri z uradnim sedežem v Gornji Radgoni Oton Jemec za zvaničnika rečnega nadzornika III. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Premeščeni so: Franc Skoporc, banovinski zvaničnik III. pol. skupine cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Krškem z uradnim sedežem v Mokronogu v istem svojstvu in v območju istega okrajnega ccstnega odbora na uradni sedež v Kostanjevici; Vladimir Tominc, banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah k okrajn. cestnemu odboru v Krškem; Viktor Žab-kar, banovinski uradniški pripravnik IX. pol. skupine pri okrajnem cestnem odboru v Krškem k okrajnemu ccstnemu odboru v Litiji.
Imenovani so za policijske stražnike pripravni-nike v III. skupini zvaničniki pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Oton Mažera, Janez Škof, Janez Valenko, Maks Kopušar in Alojz Hrašovec.
Upokojeni so: Alozij Stokelj in Ciril Hren, policijska stražnika I. razreda-zvaničnika I. pol. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru; Franc Benčič, policijski nadstražnik I.-a pol. skupine zvaničnikov, in Jakob Bucik, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik I. pol. skupine, oba pri upravi policije v Ljubljani.
Sprejeta je ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Marijan Bregant, banovinski sekundarij VIII. pol. skupine v banovinski bolnišnici v Novem mestu.
BOUVIER
VINO V STEKLENICAH GORNJA RADGONA
Avtomobil padel z mosta v Savo
Avtomobil je padel z mosta v Savo.
Včeraj popoldne se je peljal 27-letni Čedc Ivan, trgovski potnik tvrdke Veber iz Škofje Loke, z osebnim avtomobilom iz Škofje Loke v Smlednik. Vodil je avto sam in že zapeljal na savski most pri Smledniku, ko je iz neznanega razloga zadel z avtomobilom ob koncu mosta v železno ograjo. Sunek avtomobila je bil tako močan, da je raztrgal ograjo mosta, avto pa je v velikem loku odletel čez most in treščil v Savo. Sreča v nesreči je bila, da je avto padel v vodo, ki je padec precej omilila, saj je avto padel okrog 7 m globoko. Še večjo srečo pa je imel potnik Cede, da pri padcu v vodo ni izgubil zavesti. Zato je lahko takoj odprl vrata in planil iz voza v Savo. Avto, ki je le počasi lezel v vodo, je narasla Sava nesla kakih 100 m naprej. Končno je avtomobil obtičal na sipini pod vodo, tako da gleda le majhen del avtomobila iz vode. Kljub temu, da Cede pri padcu ni ostal brez poškodb, je imel vendar toliko moči, da je priplaval na breg, kjer so mu prvi radovedneži, ki so nesrečo opazili, že prihiteli na pomoč. Ker je bil precej potolčen po obrazu in po rokah, so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni samo potolčen, ampak da ima tudi notranje poškodbe. Domačini iz Smlednika pa so se popoldne lotili reševanja avtomobila, pri čemer jim dela narasla Sava precejšnje preglavice.
<—i Sestanek duhovnikov — asistentov ZMKD, prvotno namenjen za četrtek |>o veliki noči, je prestavljen nu sredo, 24. aprilu t. 1.
— Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani 1.1939 jo bil ena najveličastnejših prireditev, kar smo jih Slovenci doživeli. Pomemben je bil zlasti zaradi tega, ker so se ga udeležili zastopniki skoraj
Zaprtost, _ lenivost črev sta vzrok mnogih bolezni. 1—2 Artin dražeje dr. Wanderja vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjenje
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27.— I
Rec. S. br. 7724/34. I
— Od Delavske zbornice smo prejeli; Z bansko 1 uredbo je določeno, da znaša minimalna mesečna plača za trgovskega pomočnika 900 din na mesec, za ostale nameščence pa 1000 din na mesec. Bolniške blagajne in Pokojninski zavod zavračajo vse prijave za zavarovanje, če ni nameščenec prijavljen vsaj v razredu, ki odgovarja njegovi minimalni plači. Navzlic stalnim opozorilom je pa še vedno mnogo
po cbižavi
*	Veliko število izletnikov v Crikvenici. O velikonočnih praznikih je obiskalo Crikvenco veliko število gostov. S tem je bila otvorjena nova turistična sezona.
*	Hrvatsko gasilstvo. Prihodnjo nedeljo bo v Zagrebu letna glavna skupščina Gasilske zajednice banovine Hrvatske. Zajednica je v preteklem letu razširila svoj delokrog, ker so ji pripadla V6a gasilska društva, ki so prej spadala v delokrog primorske banovine, ter društva okrajev, ki so pripadli banovini Hrvatski, Zajednica ima 447 gasilskih domov, ki predstavljajo vrednost nad 21 milijonov dinarjev. Včlanjena društva imajo 962 ročnih brizgalen, 280 motornih brizgalen in 27 avtotankov, nad 6000 metrov sesalnih cevi in 116.555 m navadnih cevi, 2360 raznih lestev. Vsa imovina v zajednici včlanjenih društev predstavlja vrednost 63 milijonov dinarjev.
*	Nad 25.000 nepismenih v Bosni v Hercegovini se je v enem letu naučilo pisati. Akcija za pobijanje nepismenih, ki jo vodi uprava hrvatskega kulturnega društva »Napredak« v Bosni in Hercegovini že tretje leto, je imela tudi v pretekli zimi prav lepe uspehe. Kakor poroča glavni Napredkov akcijski odbor v Sarajevu, se je v preteklem letu naučilo brati in pisati okrog 25.000 oseb. To število bi gotovo bilo še znatno višje, če ne bi dela za pobijanje ncpifmenosti oviral visok sneg in hud mraz. Zanimivo je da je bil preteklo leto v Hercegovini dosežen veliko lepši uspeh kakor pa v Bosni. Pri tem prosvetnem delu v Bosni in Hercegovini sodelujejo poleg učiteljev zelo agilno katoliški župniki.
*	Donava poplavlja. Pri Novem Sadu Donava še vedno narašča in kaže vodostaj 634 cm, Na pe-tiovaradinski strani je Donava poplavila nekatere dele trdnjave in prišla do prvih hiš. Ban dr. Radi-vojevič je poslal v Vršac šefa odseka za socialno politiko, da razdeli med poplavljence podpore, v torek pa je ban sam prišel v Vršac. Čeprav Donava pri Budimpešti še vedno narašča, zagotavljajo me-rodajni krogi, da je pri Novem Sadu že dosegla višek. Pri Bezdanu je položaj zelo kritičen. Donava je tam dosegla višino kakor leta 1926, ko je bilo poplavljenih pri Apatinu 2800 oralov zemlje, na državnem posestvu Belje pa 23.000 oralov. Voda je na poplavljenem ozemlju dosegla višino enega metra. Pri Apatinu je Donava vdrla čez železniški nasip in poplavila tovarno in okolico. Železniški promet med Apatinom in bližnjo tovarno je ukinjen. Že preteklo soboto vlak, ki je privozil iz Odžaka, ni mogel na kolodvor. Iz Sombora 6e ne more potovati z vlakom čez Apatin. V Apatinu skušajo na-dalnje prodiranje vode preprečiti z nasipi, ki jih pridno grade. Nasipi so visoki en meter in so jih zgradili okrog in okrog vasi.
*	Dve hudi nesreči pri Dubrovniku. V Klišcvu pri Dubrovniku je 181etna Marija Violič na pašniku zakurila ogenj, da bi se ogrela. Pri tem pa 6e ji je vžgalo krilo in ker ogenj ni mogla pogasiti, pomoči pa od nikoder ni bilo, je dobila tako hude opekline, da jc v dubrovniški bolnišnici, kamor so jo prepeljali, v strašnih bolečinah izdihnila. Druga nesreča se je zgodila pri Lapadu, kjer je avtomobil zadel v Gjuro Čoloviča in ga tako hudo poškodoval, da je njegovo življenje v resni nevarnosti.
*	Strah čakovčanov pred koncem sveta. V noči od solx>te na nedeljo je vladalo v Čekoven veliko razburjenje, ki ga je povzročila vest nekih listov, da bo to noč nastal katastrofalen IKitres, ki mu bo sledil konce sveto. Ljudje so na raznovrstne načine prečuli to noč. Nekuteri,
delodajalcev, ki niso povišali plač svojim nameščencem tako, kot to predpisuje banova odredba. Pričakovati je, da bodo delodajalci vsaj naslednjega prvega v mesecu povišali plače nameščencem v višini minimalnih plač, Če tega ne bi storili, potem se pač nihče ne bo smel pritoževati, če ga bodo pri prvi priložnosti zadele zakonite posledice.
—	Da boste stalno idravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi sečni kislini in slično. Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežost.
—	Za moške in dainske obleke, površnike, plašče in kostume priporoča veliko izbiro štorov od 45—220. tvrdka Goričar v svoji glavni trgovini sv. Petru cesta 29, Ljubljana.
—	Redna letna skupščina dravske banovinske sekcije Jugoslovanske Unije za zaščito otrok bo v nedeljo 31. marca Ob pol 10 v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Ponovno opozarjamo vsa društva, ki so včlanjena v Uniji, ter vse krajevne odbore, da se skupščine udeleže, kakor jim je bilo javl.jeno tudi s posebnim dopisom. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljena »Uredba o delu in poslovanju društva Rdečega križa v vojni,< dulje »Uredba o državni intervenciji na trgu za vino in žganje,« »Odločba o znižanju carine na livarsko železo in o odpravi carine na staro železo in odpadke iz bele železne pločevine« in »Odločba o znižani carini na pluge in njih dele.«
—	Hacetovi pomagači pripeljani iz Celja v Ljubljano. Sodnokuzenska preiskava proti Tonetu llucetu se nadaljuje. Ilaee se je pomiril in malodušno čaka nu konec preiskave. Močna orožniška ekskorta je včeraj pripeljala iz Celja v zapore ljubljanskega okrožnega sodišču 7 razbojnikovih pomagačev, ki so bili kmalu po umoru orožnika Medena prijeti v Celju in okolici. Kot Hacetovi pomagači, ki so od njega prejemali razno pokradeno blago v razpečavanje, mu du.jali potuho odnosno ga skrivali, so bili pripeljani: France llribovšek. Jože Obreza, Ivan Dunjuk, Jurij Vidovič, Ivan Pavič, Matija Antunosič in Mate Perovan. So po večini dalmatinski in bosanski krošnjarji, ki so od Haceta kuoovali blago in ga skrivali. Nekateri so mu pa pomagali pri njegovih zločinih. Pričakujejo, da lx> po raznih krajih Gorenjske, Dolenjske in štajerske kakor tudi na Hrvaškem polovl jenih še več osumljencev, ki so tvorili llacetovo veliko družbo.
posebno oženjeni, so se zadrževali po gostilnah in kavarnah in tam čakali na usodno liro. Seveda so si z vinom pridno vlivali pogum. Drugi so navili svoje ure-budilke za 2. uro po polnoči, nakar so vstali in šli iz mesta ter tam čakali do jutranje zore. Tretji so spali v naslanjačih na svojih vrtovih. Ker do jutra ni bilo niti najmanjšega potresa, kaj šeie katastrofalnega, so se ljudje potolaženi in dobro razpoloženi vračali v svoje domove, posebno, tisti, ki so, izrabivši to prerokovanje, ob dobri kapljici jirečuli noč.
*	»Cignnskn kraljica« Kata Nikolič umrla, stara 102 leti. V Bregnni je v ciganskem šotoru umrla v starosti 102 leti »ciganska kraljica« Kata Nikolič. Starka, ki je zadnji čas tehtala samo 30 kilogramov, zapušča sedem otrok, 55 vnukov, 227 pravnukov in 22 .prapravnukov torej skupaj nad 300 potomcev. Kata Nikolič, ki je kot ciganka živela, ni bila rojena ciganka. Bila je nezakonska hči neke premožne Slovenke, ki je svojega otroka skrivaj rodila in ga izročila kmalu po rojstvu neki ciganki, ki je obenem dobila tudi 100 kron. Ciganka je otroka vzgojila kakor lastnega. Ko je bila Kata 15 let stara, se je poročila s sinom svoje krušne matere in je poslej z njim delila vesele in žalostne dni ciganskega življenja. Njen mož je bil pozneje izvoljen za »ciganskega kralja« in zato je tudi nje"j ostal do njene visoke starosti naslov »ciganska kraljico«. Zadnja leta je lx>-lehala in si je želela smrt. »Nevem, zakaj je name smrt pozabila,« je dejala »saj vse svoje življenje nisem nikdar storila nič krivičnega.« In govorila je resnico.. Medtem ko so številni člani ciganske družine, s katero jo je usoda povezala, živeli od tatvin, se je Kata vedno preživljala s poštenim delom.
*	Bivši poslanec osumljen nagovarjanja k umoru. V A'rbici pri Knjaževcu je bil aretiran bivši |ioslanec I.azarevič-Devetka, ki je osumljen, da je naročil umor ščetarja Raja llističa v Kraljevem Selu. Ristič je bil 24. junija 1938 v svoji hiši ustreljen. Zločinec se je priplazil k hiši in skozi okno oddal smrtni strel. V zvezi z umorom je bilo aretiranih več oseb. Na podlagi njihovih izjav je bil aretiran I.azarevič-Devetka. Aretacija je v Knjaževcu in okolici povzročila veliko pozornost.
*	Kazen za nezvesto ženo. Godbenik Sveto-mir iz, Klenovniku pri Požarevcu je lvil pogosto po več dni odsoten z doma, medtem se je pa njegova žena Kristina zabavala z drugimi moškimi. Ko je Svetomir to ugotovil, je ženo pretepel, jo privezal in ji ostrigel lase, na katere je bila Kristina zelo ponosna. Nazadnje jo je po glavi še obri I in jo zvezano vlekel skozi vas, da so se vsi vaščani smejali in zbijali šale na račun nezveste žene,
*	Podivjan pes na zagrebških ulicah. Pretekli torek se je pojavil na zagrebških ulicah velik podivjan pes, ki je napadal ljudi in ogri-zel vse, na katere je naletel. Ogrizenih je 12 oseb, od katerih se jih je nekaj že javilo v Posterjevem zavodu. Najhujše je pes obdelal kuharico Terezijo Rebernjuk, ki so jo morali 7. rešilnim avtomobilom prepeljati v Posterjev zavod. Policijski stražniki so prejeli nalog, naj psa izslede in ustreie. Dolgo časa so stražniki iskali psa. dokler ga ni zagledal stražnik na konju v Zengaju in ustrelil. Psa bodo raztelesili. tla se ugotovi, ali je bil stekel ali ne.
*	Aretirani hazardisti. Belgrajska policija je v zadnjem času ugotovila, da so se v številnih nočnih lokalih razpasle hazardne igre. Da odstrani to zlo, je priredila po lokalih veliko racijo in ob tej priliki aretirala več oseb. Med aretiranci je več bel-grajskih odvetnikov in industrijcev, ki bodo obtoženi
Ljubljana, 28. marca
Gledališče
Drama: četrtek, 28. marca: »Severna lisica«. Red Četrtek — Petek, 29- marca: »Kupčija s smrtjo«. Bed B (brez poletnega abonmana).
—	Sobota, 30. marca: »Praznik cvetočih češenj«. Red A. — Nedelja, 31. murca: »Severuu lisica«. Izven. Znižane cene.
Opera: Četrtek, 28. marca: »I.iimpaeij va-gabiuid«. Izven. Znižane cene. — Petek, 29. marca: Zaprto. — Sobota, 30. marca: »Tosea«. Izven. Znižane cene. Gostujeta Vera Majdičeva in Boris Popov. — Nedelja, 31. marca ob 15: »Lumpacij vagabund.« Izven. Znižane cene. Ob 20: »Adrianu Lecouvreur«. Gostovanje Zlute Gjungjenac. Izven.
Radio Ljubljana
četrtek, 28. marca: Belgrad: 21.10 Narodne Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Znani plesni orkestri (plošče) — 12.30 Poročila, objave — Napovedi — 13.02 Duet harmonik (brata Goloba) — 14 Poročila
—	18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Vel. To-dorovič in »Velemirijanum« (Dubomir Jeltič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave
—	20 Klavirski koncert, g. Marijan Lipovšek — 20.45 Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester)— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lažja simfonična glasba (plošče).
Drugi programi
Četrlek, 28. marca: Belgrad: 21.10 Naradne pesmi. — Zagreb: 20 Violina, zbor in harmonika. Bratislava: 20.15 Operna glasba. — Brno: 19.25 Kabaret; 21.30 Sukova serenada. — Praga: 23 Češka glasba. — Soli ju: 20 Instrumentalni koncert. Budimpešta: 21.05 Orgle. — Bukarešta: 20 Filharmonični koncert. — Stoekholm-Horb.v: 19.30 Chopinov koncert; 20.40 Kabaret. — Trst-Milan: 17.15 Klavir; 20.30 Wagnerjova opera »Siegfried«. — Rim-Bari: 20.30 Godala; 22.:0 Čelo. — Florenca: 21.15 Variete. — Sottens: 21.30 Italijanska glasba.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo, 31. marca ob 8 zvečer v društvenem domu Materinsko proslavo 6 pestrim sporedom, na katero že danes opozarjamo vse prijatelje društva.
Na splošno željo občinstva ponovi frančiškanska prosveta MO v Ljubljani na belo nedeljo dne 31. marca 1940 ob 5 popoldne Wei-ser-Savinškovo dramo »Luč z gora« Da se izognete navalu pri blagajni, prijioročamo, da si nubuvile vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj v 1' rančiškanski ulici št. I.
Kantato Prešernov sonetni venec je naše koncertno občinstvo sprejelo ob krstni izvedbi v, izrednim zanimanjem. Že dolgo ni bila velika Unionska dvorana tako polna, kakor ob tej priliki. Zato je Glasbena Matica sklenila, da ponovi delo v obliki ljudskega in dijaškega koncerta v petek, dne 29. t. m. ob ]>ol 7 zvečer v veliki Unionski dvorani. Izvedba bo v istih rokah, kakor na prvem koncertu. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Filozolsko društvo bo priredilo v soboto, dne 30. marca svoje redno predavanje. Predaval bo univ. pros.-g. dr. Evgen Spektorski o temi: Comte in Hegel. Predavanje bo ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost, vabljeni vsi, ki se zanimajo. — Ob 17 istega dne redni društveni občni zbor v filozofskem seminarju. — Odbor.
Prosvetno društvo Sv. Krištol-Bežigrad priredi drevi ob osmih v okviru prosvetnega večera zanimivo predavanje g. dr. Tineta Debeljaka.
Sestanki
F. O. Sv. Peter ima drevi ob osmili zopet svoj redni sestanek. Udeležba za vse člane obvezna.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec, ded., Cesta 29 okt. (Rimska cesta).
Poizvedovanja
Sveženj treh ključev sem izgubil na poti od glavne pošte do aerodroma. Najditelj naj jih proti nagradi odda na naslov: Majdel Ignacij, Gajeva ulica 1-IV., Ljubljana.
Lov na divje gosi: xStoj, prijatelji Nikar m streljaj, to je vendar naše zračno brodovje.*
zaradi kartanja v javnem lokalu. Nadalje je policija aretirala one, ki kot plačanci poročajo lastnikom lokalov in igralcem, da prihaja policija.
Anekdota
Leta 1669 so Turki osvojili mesto Kandijo. Francoski kralj Ludvik XIV. je poslal vojvodo Beauforla s precejšnjimi silami, da bi osvobodil mesto. Beaufort je navalil na turške postojanke brez pomisleka, z velikim ->elanom«, pa so ga Turki tako sprejeli, da so skoraj vsi njegovi vojaki padli na bojišču ali pa bili ujeti. Tudi vojvoda je padel ob priliki tega nepremišljenega napada. Turki bi se radi polastili vojvodovega trupla, iskali so ga več ur, pa brez uspeha. Tedaj je dal turški paša nasvet, naj odpro vsem padlim častnikom glave, če bodo med njimi našli glavo brez možgan. bo ta brez dvoma pripadala francoskemu vojvodi, ki je svoje vojake brez smisla in razuma tiral v smrt.
cD
W UUB1UN4
Preko 10.000
EdravniikUi
priznan) I
Železnato
K1NA-VIN0
ŽA OKREPITEV SLABOTNIH. SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
Izvrsten Okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah : litrska steklenica Din 77"-, pollitrska Din 48"-, četrtlitrska Din 32'-. RrB. S. hr.3290 od 24. II. IMS.
Vrtovi so oživeli
Po praznikih je v Ljubljani pomlad prav posebno oživela, čeprav ni vreme tako ugodno, kakor bi to mogli pričakovati zadnje dneve v marcu. Pridni posestniki so začeli že s prvimi pripravljalnimi deli na svojih vrtovih. Ljubljanski posestniki že od nekdaj lepo skrbe za okras svojih vrtov in tujec, ki pride v Ljubljano, lahko s priznanjem ugotavlja, da imajo Ljubljančani mnogo smisla za skrbno nego vrtov, ki so prav za prav gotovo najbolj pravično izpričevalo kulturne stopnje slehernega mesta. Prav posebno živahno pa je postalo delo na veliki ljubljanski farmi — v Trnovem. Ta okraj zalaga Ljubljano skozi vse leto z velikimi množinami zelenjave in je vrtnarija posebna spretnost naših vrlih Trnovčanov. Posebno mojstri so v vzgoji zgodnje zelenjave in zato ni čudno, če so prvi vrtovi, ki so na spomlad okopani, prav v Trnovem. Kljub temu da smo še tnko zgodaj v spomladi, so v Trnovem zelenjadni nasadi že skoraj vsi okopani in ni več dolgo čas, ko bomo prvo letošnjo zelenjavo dobili iz Trnovega. Tudi mestna vrtnarija, ki nima malo skrbi z nego ljubljanskih parkov, posebno pa z lepim Tivolijem, že zaposluje večje število delavcev, ki so začeli čistiti parke od zimske navlake. Zasaja.jo tudi že prvo cvetje, večinoma čebulice in gomolje, ki bodo že v nekaj tednih pognali cvetove. In tako bomo neopazno mimo prvega pomladanskega brstenja prešli v pravo zeleno pomlad.
1 Krščansko žensko društvo proslavi Materinski dan dne 31. t. m. na belo nedeljo z jutranjo pobožnostjo. Ob pol 7 bo v kapeli Vajenskega doma (Kersnikova ulica) sv. maša za rajne članice, kratek govor in skupno sv. obhajilo. Članice in somišljenice najuljudne je vabljene! Proslavo v opernem gledališču javimo pozneje. Odbor.
1 Zasebni zavod za prirejanje tečajev za izdelovanje moških in ženskili rokavic v Ljubljani. Dve Poljakinji iz Varšave, begunki, sta v Ljubljani odprli zasebni zavod za izdelovanje moških in ženskih kožnatih rokavic. 2e pred nekaj meseci sta prišli v Ljubljano, kjer morata čakati na ureditev njunih zadev. Da bi se lahko preživljali, bosta začeli s tečajem za izdelavo kožnatih rokavic, ki ga jima je dovolila banovina. Na tečaju se bodo naše gospodinje, žene in dekleta z lahkoto naučile izdelovati rokavice, kar jim bo samo v korist. Poljakinji sta se ob svojem prihodu v Ljubljano nastanili v hotelu Metropol, kjer jima je sedaj g. Miklič prostovoljno odstopil sejno dvorano za učilnico. Naše ženstvo prosimo, da podpro delo Poljakinj-begunk. Tečaji se bodo vršili po dogovoru. PriJ glase sprejemata od 1. aprila dalje, kakor sporoča današnji tozadevni oglas.
1 Velik krompirjev semenj. Na Sv. Petra nasipu je bil letos prvič velik krompirjev semenj. Kmetje iz raznih krajev, tako od ižanske strani, daljnih dolenjskih krajev, od Krke, iz raznih gorenjskih vasi so že zgodaj zjutraj pripeljali mnogo voz krompirja, pozneje so vozovi, 35. po številu, popolnoma zasedli prostor od Zmajskega mostu tja do Fajmoštrove gostilne. Nekateri veliki vozovi so imeli do 20 vreč, tehtajočih po 50 kg in še več. Kmetje so vztrajali pri cenah, kakor so bile pred veliko nočjo. Nekoliko so tu in tam popustili. Pred velikonočnimi prazniki so mnogi zahtevali celo 3 din za kg na debelo, drugače pa po 2.50 din kg. Včeraj so bile cene semenskemu krompirju od 2.25 do 2.50 din. Nekuteri so popustili na 2.10 din kg. Mnogi okoliški kmetje so nakupili semenski krompir, meščani pa so se skušali založiti z novimi zalogami, kajti mnogim je krompir zmrznil zaradi prehudega mraza. Trije vozovi krompirja so stali na trgu še pozno popoldne.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Vpisi v privatni tečaj za izdelovanje kožnatih moških in ženskih rokavic se sprejemajo vsak dan od 1. aprila dalje od 10. do 12. ure v Sejni dvornni hotela Metropol v Ljubljani. — Zasebni zavod za prirejanje tečajev za izdelovanje moških in ženskih rokavic.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M"
1 Zelenjava se pocenjuje, meso podražuje.
Pred velikonočnimi prazniki je bilo na trgu skoraj pomanjkanje glavnate solate. Sedaj jo je prav obilo na prodaj. Prvotno je bila glav-nata solata, goriška in dalmatinska, po 24 din kg, danes je po 18 do 20 din. Endivijn je po 12 do 14, prej 14 do 16 din kg. Goriški radič rdec poprej 26' do 28, sedaj 18 do 20 din. Domači radič sedaj po 16 do 18, prej 24 din kg. Merica domačega radiča jc bila včeraj že po t din. Cone zelenjavi so znatno padle. Na drugi strani pa se je med mesarji jiojavila tendcnca, da se cene mestu vseli vrst povišajo za 2 din pri kg. Mesarji utemeljujejo jiovišanje s tem, da so se tudi ccue goveji živini zvišale do 8.50
din. Konjsko meso je že par tednov zn 2 din dražje na prodaj.
I Zn mestni vodovod je v današnjem »Službenem listu« razpisana dobava 2.500 m litožc-leznih cevi.
1 Turistovski klub Skala obvešča svoje članstvo, da bo klubova redna letna glavna skupščina v torek, dne 9. aprila t. 1. v dvorani palače Grafike (Ma-sarykova c., V. nadstr.) ob 20 oziroma ob 20.30 z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
1 Velik naval v bolnišnico. Pred velikonočnimi prazniki se je ljubljanska splošna bolnišnica vsaj malenkostno izpraznila. Vsi bolniki, ki so bili le količkaj sposobni, da zapustijo bolniško posteljo, so z veseljem odšli domov. Vsak pač rad prebije praznike doma v krogu svoje družine, četudi je še napol bolan. Med prazniki je bilo število novih bolnikov boli majhno in so se zatekli po pomoč le tisti, ki nikakor niso mogli odlašati svojega odhoda v bolnišnico. Prve dni po praznikih pa je prav zaradi tega navalilo v bolnišnico iz mesta in z dežele toliko bolnikov, kakor še zlepa ne. V torek so sprejeli v splošno bolnišnico kar 171 novih bolnikov. Še hujše pa je bilo v sredo, ko so morali do 6 zvečer sprejeti kar nad 200 novih bolnikov. Ni nam treba poudarjati, kako mnogo dela da tak naval bolnikov uradništvu bolnišnice, posebej pa še zdravnikom, ki iinaio že itak dela čez glavo.
1 Nesreča na prelazu. Ko je včeraj odhajal v službo Ivan Kastelic, delavec tobačne tovarne v Ljubljani, je šel tudi čez železniški prelaz v bližini
igrišča Hermes. Prav tedaj je vozil po progi vlak, katerega je Kastelic hotel prehiteti. Planil je naprej čez tir, vendar ga je lokomotiva še ujela in pahnila vstran. Kastelic je odletel po tleh in se precej potolkel. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
1 Starega pohištva in podobnega blaga se je
pri pospravljanju podstrešij ponekod nabralo toliko, da so ljudje v zadregi, kam s to zavrženo roko. Pri prodaji se dosežejo tako majhne vsote, da zavrženo blago res mnogo bolje obrnemo, če ga izročimo mestnemu socialnemu uradu za mestne reveže. Pravi revež zna tudi slabo omaro ceniti, ker mu še vedno dobro služi, prav tako pa tudi
Nova turistična postojanka na Pohorju
Maribor, 27. marca.
Obličje vzhodnega dela Pohorja se zadnja leta izredno naglo izpreminja. Dolga leta sta samevali na tem področju samo Ruška in Mariborska koča. Potem so se ojunačilt magistratni uslužbenci v Mariboru ter so zgradili svoj ponosni Pohorski dom, opremljen z vso udobnostjo. Njihova energična akcija je dala vzpodbudo tudi zasebnikom, ki so zgradili v bližini Pohorskega doma krasne vile, poslužujoč se pri tem velike ugodnosti, ki jim jo daje elektrarna Pohorskega doma. Zasebnikom so spet sledili poštni uslužbenci ter si postavili svoj reprezentativni Poštarski dom.^Lani je bila dograjena na severnem pobočju Pohorja spet moderno opremljena planinska postojanka. Med tem so kupile š^tudi druge organizacije in mnogi zasebniki na tem pohorskem predelu velika zemljišča, na katerih nameravajo zidati vile in večje domove. Ena največjih postojank, ki se bodo še letos zgradile, pa bo okrevališče zadružnih uslužbencev.
Zadružni uslužbenci se zadnja leta organizirajo v svojih kreditnih zadrugah, ki se lepo razvijajo. V okviru take zadruge se jo lansko leto osnovala v Mariboru še Stavbna zadruga zadružnih uslužbencev, ki je sklenila, da postavi prvo planinsko letovišče in okrevališče na Pohorju. V ta namen je kupila na južni sončni strani Pohorja veliko zemljišče v izmeri 32 oralov. Je to po večini smrekov in bukov gozd. Zemljišče leži v sredi med Mariborsko in Ruško kočo ob novozgrajeni pohorski cesti. Na zemljišču so močni izvirki vode, tako da bo mogoče opremiti postojanko z lastnim vodovodom. Seveda bo imela tudi svojo električno centralo.
Okrevališče bodo začeli graditi že letos. Stroški za surovo zgradbo so proračunani na 150.000 dinarjev, to pa le zaradi tega, ker imajo graditelji na svojem lastnem posestvu dovolj gradbenega lesa in ostalega materiala. Okrevališče bo veliko, 7, najmanj 100 posteljami ter opremljeno 7. vso udobnostjo. '
*
m Uvedba poštnega avtomobilskega prometa v Mariboru. Kakor smo svoječasno že poročali, se bo uvedel s 1. aprilom v Mariboru lokalni poštni avtomobilski promet. Obratovali bodo trije avtomobili. Ti bodo dnevno dovažali pošiljke na kolodvorsko pošto po sledečem redu: iz pošte Mari-
obrabljen stol, posteljnak in posteljno perilo ter raznovrstno obnošeno obleko in obutev, saj so ' revne matere prav spretne pri predelovanju oblek predvsem za otroke. Zato mestni socialni urad prosi našo dobrosrčno javnost za staro pohištvo in podobno blago, ker ga zbira v svoji baraki nasproti Kolinske tovarne. Kdo ima kaj porabnega pohištva in drugega takega blaga odveč, naj tele-lonjčno ali drugače na najbolj priložen način sporoči mestnemu socialno-političnemu uradu svoj naslov in čas, kdaj sme urad poslati po pohištvo. Kdor pa more in je tako ljubezniv in požrtvovalen, naj pa take predmete pošlje sam na nekdanje posestvo »Obnove« nasproti Kolinske tovarne na šmartinski cesti in naj jih odda hišniku proti potrdilu. Mestno poglavarstvo je hvaležno za vsako malenkost, ki bi revežem še prav prišla, ter zato že sedaj vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
i Zaradi uspešne organizacije zaščitne službe
Ered napadi iz zraka je neizogibno potrebno, da išni posestniki na notranji strani hišnih vrat na-bijejo pregleden seznam, natanko kje je glavni plinski zapirač, glavni vodovodni zapirač, glavni hišni odtočni kanal in pa tudi, kje so elektroštevci. Opis, kje so te naprave, naj bo jedrnat in zanesljiv, da v primeru vaje ali resne potrebe teh naprav ne bo treba šele iskati. Vse te naprave naj bodo pa tudi vedno naglo dostopne ter vidno označene s posebnim napisom. Kakor se oglase signali za vajo ali resen napad, morajo hišni posestniki ali njih pooblaščenci takoj'zapreti glavni zapirač vodovoda in plina, ker bodo tehnične zaščitne čete strogo nadzorovale izvajanje predpisov.
1 Tatvine v Ljubljani. Med velikonočnimi prazniki sta neznana uzmoviča odpeljala 800 din vredno kolo poštnemu uslužbencu Mihačiču Ivan in 600 din vredno kolo Mihi Štefančiču, 1000 din vredno nagrobno bakreno svetilko pa ji nekdo odnesel z nagrobnega spomenika na pokopališču na Viču^ na škodo Goloba Romana. 500 din vreden ročni voziček jo nekdo odpeljal V Ciglarjevi ulici Jožetu Lesko-vicu. Iz stanovanja je bila ukradena Janezu Novaku v Komenskega ulici 460 din vredna nova tem-oosiva pelerina. V cerkvi sv. Florijana je nekdo odnesel leseno temnorjavo zaklenjeno pušico, v kateri je bilo okrog 20 din drobiža .
1 Zeparji na delu. Te dni je bila v Šelenburgovi ulici pred trgovino Bata okradena Smerke Angela. Zepar ji je iz ročne torbice odnesel denarnico s 360 din. Na postaji pa je iz ročne torbice žepar izmaknil denarnico Brodnik Frančiški, ki je hotela stopiti na dolenjski vlak. V denarnici je bilo skoraj 300 din in vozni listek od Ljubljane do Velikih LaSč. tr
bor I. na Slomškovem trgu devetkrat, iz pošte Maribor 111. na Kralja Petra trgu dvakrat in iz pošte Studenci enkrat; nabiralniki se bodo izpraznje-vali trikrat dnevno. Razen tega bodo avtomobili dostavljali pakete za vse mesto. Da bo mogoče pravilno izrabiti avtomobile v korist naslovnikov, prosi uprava pošte občinstvo, zlasti trgovce, industrijalce in druga podjetja v Mariboru, naj bi šli poštnim dostavljalcem toliko na roko, da jim pri dostavi paketov ne bi bilo treba dolgo čakati. Uprava pošte pozna težave naslovnikov, ki jih imajo zlasti z ocarinjenimi paketi. Zato bo vsak nasvet zaradi hitrejše dostave paketov radevolje upoštevala.
m Na belo nedeljo ponavlja Ljudski oder v Mariboru igro o izgubljenem sinu, ki je že pri premieri doživela velik uspeh ter jo je občinstvo navdušeno sprejelo.
m Karitativna zveza v Mariboru ima v petek, 29. marca ob 18 v sejni sobi stolnega župnišča občni zbor.
m V počastitev spomina pokojnega profesorja Gabriela Majcna so darovali: učitelj v p. Franjo Zacherl v Ljutomeru 100 din za revne krčevinske šolarje, gospa Liza Serajnikova in rodbina ravnatelja Draga Kocmuta Dijaški kuhinji v Mariboru 150 din.
m Nameščenski sestanek, ki je bil sklican za petek, 29. marca, je zaradi raznih ovir preložen na prihodnji teden. Datum sestanka bomo javili v časopisju in v osebnih vabilih. Odbor podružnice Društva Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev.
m Po izredno uspelih koncertih v Tržiču in Ptuju bo pohitel naš znani koncertni pevec-tenorist Slavko Lukman v Maribor, kjer nam bo na kon-certnjem večeru zapel arije iz opere »Evangelj-nik«, iz »Marte«, iz Verdijevega »Rigolettac in pevske točke domačih in tujih skladateljev: Pav-čiča, Štritofa, Preglja, Flajšmana, Curtisa. Svoj program pa bo dopolnil še z arijo iz Leharjeve spevoigre »Carjevič« in z dvema prekrasnima se-renadama od Tossellija in Driga. Seveda je na sporedu zopet originalna španska »Princesita«. — Koncertni večer je zopet združen z recitacijami režiserja in dramskega igralca M. Skrbinška, ki bo recitiral Prešernov »Krst'<, Kosovelovo »Balado«, Gregorčičevo »Soči« in samogovore iz Shakespearovih tragedij. Koncert bo v aprilu, občinstvo pa opozarjamo nanj že danes.
m Vzoren vinogradniški nasad nastaja sedaj na Meljskem hribu na bivšem Glaserjevem posestvu, ki je sedaj last Nabavljalne zadruge drž. uslužben-
cev v Mariboru. Stari zapuščeni vinogradi se obnavljajo, ostali hrib -- v kolikor to dopušča teren, se pa sedaj nanovo rigola ter zasaja s trto, drugod, kjer tla niso primerna za vinograd, pa se zasaja sadonosnik. Obnovitev teh velikih vinogradov bo velika pridobitev tudi za Maribor, saj bodo dajali mestu na severovzhodni strani zelo slikovito zaledje.
m Poroke. V stolnici so se poročili: trgovec Ilojnik Mirko in Mejač Helena; učitelj mešč. šole Pichler Heribert in Ogorelec Marija. V frančiškanski baziliki so se poročili: tekstilni inženir Bruno Faninger in abiturientka Jereb Nada; odvetniški koncipient Peric Alojz in Kocmut Marija; trg. zastopnik Ferenčak Karel in zaseb. uradnica Zupančič Ana; trgovec Kotnik Karel in zasebnica Geč Marija. Mladim parom naše čestitke.
m Smrtna kosa. V Slovenski ulici 40 je umrla 79 letna zasebnica Marija Weiss; na Koroški c. 34 je umrla 86 letna zasebnica Marija Solak; v Je-rovškovi ul. 80 pa je ugrabila smrt 64 letno Amalijo Vidmajer. Naj počivajo v miru!
m Smrt pod drevesom. V Savcih so podirali hraste ob banovinski cesti. Pri tem je bil Jožef Klemenčič tako nepreviden, da je prepozno odsko-čil pred padajočim drevesom, bebela veja ga je udarila po glavi ter mu razbila lobanja, da je obležal pri priči mrtev.
m Ker ni hotela biti občinska reva, se je dvakrat obesila. Žalosten dogodek se je pripetil v Loki pri Framu. Jožefo Bučar je zadela pred nedavnim kap ter ji je ohromela polovica telesa. Ker je bila revna ter so jo vsi zapustili, se je bala, da bo padla v breme občini ter bo morala kot občinska reva prositi od hiše do hiše. Zaradi tega je sklenila, da si vzame življenje. Obesila se je v gozdu kakih 300 korakov proč od hiše, kjer je stanovala. Našli so jo Še živo ter ji prerezali vrv. Silili so jo, naj gre domov, pa je dejala, da bo že prišla, naj jo le puste satno. Ko pa so ljudje odšli, se je vnovič obesila, to pot pa tako na skritem mestu, da so jo našli šele čez več ur — mrtvo.
Gledališče
Četrtek, 28. marca ob 20: »Oejša«. Red C. Petek, 29. marca: Zaprto. Sobota, 30. marca ob 20: »Cigan baron«. Gostovanje g. Belizarja Sancina.
Celjske novice
c 7. telovadno akademijo priredi Fantovski odsek Gaberje v nedeljo, 31. marca ob pol pelih popoldne v dvorani Mladinskega doma.
c Celjski zvon ima drevi ob 8 redno skupno pevsko vajo.
c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani bo v torek, dne 2. aprila v posvetovalnici Združenja trgovcev.
c Opereta rGejŠa« v celjskem gledališču. Narodno gledališče iz Maribora bo uprizorilo v petek, 5. aprila v celjskem mestnem gledališču slovito opereto v treh dejanjih »Gejša«. Preskrbite st vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Rezervni podčastniki, stanujoči na ozemlju celjskega vojnega okrožja, se obveščajo, da je v Celju Združenje rezervnih podčastnikov in se vabijo vsi brez izjeme, da čim prej pristopijo v organizacijo.
c Dan naših mater bo proslavilo Katoliško prosvetno društvo v Celju v nedeljo, .31. marca z materinsko proslavo v veliki dvorani Ljudske posojilnice ob štirih popoldne. Na proslavi bo nastopil zbor Celjskega zvona in Gledališka družina KPD iz Laškega. O slovenski materi bo spregovoril g. Pavel Vesenjak. Občinstvo opozarjamo na to prireditev in vabimo, da se je polnoštevilno udeleži!
c Vinska razstava in vinski sejem bo v nedeljo, 7. aprila in v ponedeljek, 8. aprila v Šmarju pri Jelšah. Priredijo jo vinarske podružnice šmar-skega okraja. Otvoritev razstave bo v Katoliškem domu ob 0 dopoldne.
c V spomin svoje sestre Mici Jarmošek je darovala ga. Fnnl Kovča iz Celja za mestne reveže 500 din, Vincencijevi konferenci 500 din in Poselski zvozi v Celju 1000 din, za kar se v imenu vseh najprisrčneje zahvaljujemo.
c Finalno šahovsko tekmo bosta odigrala v nedeljo s pričetkoin ob dveh popoldne pri Per-nioserju v Gaberju Celjski šahovski klub in šahovski klub Gaberje.
c Svinjska sejma bosta v Celju 3. in 6. aprila, c Prva javna licitacija za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste bo na tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Celju v petek, 19. aprila, 20. aprila in 22. aprila, vedno ob 10 dopoldne. Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih dobe interesenti v pisarni tehničnega razdelka v Celju.
c Krajevna organizacija JRZ v Celju ima v nedeljo, 31. marca redni letni občni zbor, in sicer ob 8 zjutraj v Domu.
c Predajna seja upravnega odbora SK Jugoslavije bo dne 29. aprila ob 7 zvečer v klubovi sobi hotela Zunur.
c Nedeljski šport. V nedeljo bo v Celju bogat Športni dan. Na igrišču pri Skalni kleti bosta igrala nogometno tekmo SK Ptuj in celjski Athletik s pričetkoin ob pol treh popoldne. Na Glaziji bo tekma med SK Celjem in SK Litijo s pričetkoin ob štirih popoldne. V predtekmi bosta nastopila SK Štore in mladina SK Celja.
c Na cesti na Dobravo v Celju jo zatlsnlla svoje trudne oči 76 letna žena železničarja Marija Bremec. Naj v miru počiva!
c Nesreče. V Brnici pri Hrastniku je padel s kolesa 43 letni delavec Vinko Franc in se poškodoval po glavi. — V Šmarlnem v Rožni dolini je padel s kolesa 35 letni Komplet Josip in dobil hujše poškodbe po glavi. — V Rogaški Slatini je padel po stopnicah 32 letni černoša Anton in si zlomil desno nogo.
Pluj
Koncert pevskega zbora »Drava* iz Maribora bo v nedeljo, 31. marca popoldne v Hajdini v Društvenem domu.
Ptujska gorn. Prosvetno društvo je na vc-j likonočni ponedeljek vprizorilo z velikim us|)C-; liom igro »Graničarji«. Ker je bil velik naval j in je moralo mnogo gostov oditi, se igra po-I novi na belo nedeljo ob 3 popoldne. Vabimo 1 domačine in sosedei
	Vsem ljubljanskim materam, očetom ln otrokom priporočamo naj-m.M_§amBm n ^ — A topleje, da si ogledajo danes prekrasni nalGlIila IJUDGZCll ,llm vzvi5ene materinske ljubezni v Kathe Dorsch, Paul Httrblger. A. Woll Rettv. Traudl Stark KINO UNI0N-U tel. 22-21 Ob 16,19 in 21	
		
	IEANETIE Mac D0NALD in NELSON EDDV v raikoini filmski opereti Popolnoma nova kopija! Radi dolži-H — | ^ ■ _ .. ^ .. « — — J ne filma predstave ob 16, 19 in 21.15 pesem zlatega zapada Kmosioga.teiefon27-30	
KULTURNI OBZORNIK
Umetniška razstava v Gorici
Viktor Birsa; »Z doma«. (Z razstave v Gorici.)
Težko je zabeležiti v zadnjih letih (razen književnih) kake kulturne dogodke med primorskimi Slovenci. — Krivda, seveda, njih ne zadene. Zato je tem bolj razveseljiv sleherni še tako drobcen po-"jav kulturnega življenja tam doli.
Med te spada tudi razstava mladega talenta Viktorja Birse, ki razstavlja od 20. marca v Gorici v
Bottega d'Artc 25 svojih zadnjih del.
Naj domačega tridesetletnega umetnika najprej malce predstavimo. Doma je s Kobjeglave na Krasu. Po očetu je deloma Vipavec, Rihemberžan. Hiša je kmečka. Birsa je študiral srednjo šolo v Idriji, potem v Vidmu, nato še na srednji risarski šoli v Trstu, kjer je prav za prav našel samega sebe. Življenje je pa mladega človeka prisililo od čopiča v občinsko pisarno. Vendar se je kmalu otreeel pisarniških 6pon in je lahko 6 pomočjo svoje sedanje družice, učiteljice, lahko nameril prve korake v hram umetnosti. Spoznal se je z znanim tržaškim umetnikom Djalmo Stultusom (po materi Slovenec!), ki ga je vodil in jemal s seboj na umetniške pohode.
Tako je mladi Birsa 1. 1934 lahko pripravil v Trstu svojo prvo umetniško razstavo, ki je doživela popoln umetniški in materialen uspeh. Kritik Ben-co ga je v »Piccolu« pohvalil.
Opogumljen po teh uspehih je mladi kraški umetnik šel v Rim, kjer se je seznanil z družbo umetnikov. Pri teh e.e je izpopolnjeval v kolikor so mu tesne razmere slovenskega umetnika dopuščale.
To je v veliki meri tudi vzrok, da mora risati le manjša platna, ker jih laže proda. Večji njegovi deli sta doslej le kupola v cerkvi v Segni blizu Rima in oltarna slika sv. Florijana v Zabljah na Vipavskem. Po večini je mojster pokrajinskih slik, največ je jesenskih motivov z rodnega Krasa in poletnih z Vipavske doline. Tu dobro zadene skrito pesem, bol in veselje narave. V Rimu je naslikal precej pokrajinskih motivov iz Kampanije in jih je vse odda!.
Vse kaže, da se bo dobro razvil ta novi primorski talent, zlasti ker ima energično voljo, da prodre. Italijanska javnost ga že dobro pozna in ima tudi precej odjemalcev med njo. In naša?
Birsa pripravlja po Gorici še razstavo v Rimu in v Beogradu. Želimo mu uspehov tudi zato, ker sc pokaže, da tam doli ni še zamrlo sleherno kulturno tlenje.	R, B.
Življenje škofa dr. Ant. Mahniča'
V založbi Zadruge dobrega tiska (Zadruga Do- ; brc Štampe) v Požegi, ki je izdala že vrsto dobrih ' lepih knjig, bo izšla v začetku maja obširna knjiga o življenju in delu škofa dr. Antona Mahniča. Knjiga bo obsegala najmanj 13 in pol osminsicega formata. Življenjepis je napisal znani hrvatski pisatelj in kulturni delavec fra Ignacij Radič, frančiškan-tretje-rednik, nekdanji izpovednik pokojnega velikega škofa in njegov dobri znanec ter poznavalec njegovega dela. To bo prva knjiga o škofu, ki bo izšla ob 20-letnici njegove smrti. Pisatelj spada k redu, ki v Zagrebu 6krbi za grob pokojnega krškega škofa. V knjigi je mnogo mest, ki se nanašajo na delo Mahni-čevo v Sloveniji, zato bo gotovo zanimalo tudi Slovence. Ko pa je pozneje prišel na Krk kot škof hrvatskega kraja, se je ves posvetil hrvatskemu kulturnemu življenju ter je postal tudi oče katoliških Hrvatov. S tem založništvo opozarja V6e Slovence na to knjigo, iz katerega bo zopet zadihal duh, ki je vodil veliliega pokojnega škofa, borca za čistost javnega življenja v znamenju neizprosnega katolištva in ki je svoj čas tako tesno vezala Slovence in Hrvate. Želeti jc, da se tudi Slovenci že sedaj naroče na knjigo, ki bo stala ob izidu kakih 30 do 40 dinarjev. Knjiga bo tudi ilustrirana. Založba dobre štampe v Požegi.
Razpis nagrad
Umetniški klub v Mariboru razpisuje za Umetnostni teden, ki se bo vršil od 5. do 11. maja 1940, po tri nagrade za naslednje umetniške zvrsti, in sicer prvo nagrado v znesku 2<J()0 din, drugo 1000 din, tretjo 500 din za najboljše umetniške tvaritve. 1. Za najboljšo sliko, odnosno kip, ki bo razstavljen na umetnosti razstavi Umetnostnega tedna s tem, da se bodo v okvirju nagrad dela odkupila. 2. Za najboljše novo delo iz književnosti, ki se naj predloži najkasneje do 1. aprila 1940. 3. Za najboljšo novo kompozicijo, ki jo je treba predložiti do 15. aprila 1940. 4. Za umetniške produkcije izvajajočih glasbenikov v času od II. umetnostnega tedna dalje; prijave je predložiti do 15. aprila 1940. 5. Za najboljše oderske stvaritve od II. umetnostnega tedna dalje; prijave je predložili do 15. aprila 1940.
Klub si pridrži pravico določene nagrade zvišati ali znižati, združiti ali sploh ne podeliti, kakor tudi spreminjati določbe lega razpisa.
Konkurirajo lahko samo umetniki iz mariborskega kulturnega območja.
*
Vrve slovaške državne nagrade. Ob priliki prve obletnice slovaške države so bile razdeljene tudi prve slovaške državne umetnostne nagrade, lil sicer je dobil nagrado za književnost znani pesnik Andrej Zarnoo, za slikarstvo Martin llevkn in za glasbo Mikulaš Schneider-Trnaviki). S temi odlikovanji je slovaška republika hotela odlikovati buditelje slovaškega duha v pesmi, sliki iu glasbi.
Pesnik Andrej Zarnov, pod katerim psevdonimom se skriva redni profesor slovaške univerze med. dr. Franlišek Šubik, je pesnik slovaškega trpljenja in slovaške samostojne misli ter spada gotovo nn\l najboljše slovaške politične pesnike. Rodil se je leta 1903 ter je promoviral leta 1931, pa je kmalu nato postal docent na medicinski fakulteti v Bratislavi še v prvi republiki. Kot pesnik je izdal prvo zbirko leta 1925 »Straža pri Moravski«, ki jo je pa tedaj cenzura konfiscirala. Lela 1929 je izšla druga zbirka »Brazda čez ozare<, tri leta pozneje pa »Glas krvi-, za katero je dobil pokrajinsko r 'jrado. Poleg te bogate izvirne pesniške žetve se je Andrej Zarnov odlikoval kot prevajalec iz poljščine, saj je izdal antologijo »Pri poljskih pesnikih , zaradi katere ga je poljska Literarna akademija odlikovala s srebrnim lavor-jevim vencem. Prevel je tudi več poljskih gledaliških iger ler tudi Sofoklejevo Antigono za slovaško gledališče. Tudi je lik pred usodnimi dogodki pripravljal novo zbirko poljskih prevodov iz Mickievicza, Staffa in Kaspro\vicza (Himne), pa je ni izdal; nasprotno, ko so Poljaki zavzeli po češkoslovaški katastrofi nekaj slovaškega ozemlja, je protestiral proti Poljski z znano pesmijo, tudi tudi proti Ogrski: s tema pesmima je postal v prevratnih dneh najbolj popularni pesnik nove Slovaške. Zarnov je bil slovaško pesniško srce tega časa: zato je odlikovanje s prvo državno nagrado samo oficielno priznanje njegovi pesniški borbi za slovaško državnost.
Slikar Martin lienka je bil rojen lela 1888 in je živel v praškem krogu Slovakov, kateremu so pripadali pesniki Smrek, Lukač itd. Iz praške
šole je kmalu našel samostojni izraz in slikarsko tehniko, s katero je odkril na svoj način severno-slovaške tatranske kraje. Ze leta 1913 je imel velik uspeh na hodoninski razstavi. Ustvaril je posebno slovaško pokrajino s svojimi impresionističnimi barvami, zaljubil se je v gore, orače, splavarje in gorjance ter jih vedno in vedno upodabljal na ozadju slovaške pokrajine. Svet slovaškega malega človeka. Mnogo je potoval po svetu, pa se vedno vračal domov. Znan je bil v svetu kot ena največjih češkoslovaških umetniških potenc v bivši republiki. Na vsak način pa je najboljši slovaški umetnik »knez slovaškega slikarstva«, kakor so ga tudi kritike imenovale. Se^aj je profesor risanja in slikarstva na visoki tehnični šoli v Bratislavi.
Mikulaš Schneider-Trnavskfi je bil rojen leta 1881 in je že 24 letni izdal zbirko slovaških narodnih pesmi za srednji glas in klavir. Ta zbirka je pomenila tedaj odkritje slovaške narodne pesmi ter ji je pomagala do slave v širokem svetu. Po Schneiderjevih zbirkah je slovaška pesem dobila evropski pomen in šla v široki svet. Pred njim je bil najbolj izobražen slovaški glasbenik J. Bella, ki pa je dobil zaposlitev v tujini in je šele na stara leta komponiral slovaško. Po teh prvih zbirkah narodnih pesmi je izdal tudi več umetnih kompozicij na besedilo slovaških pesnikov Vajanskega, Hviezdoslava, Jesenskega, ena celo na besedilo junaka Štefanika. S temi pesmimi je šel leta 1908 v svet na turnejo, kjer mu je pel pesmi neki češki pevec. Tako je odprl okno v svet za slovaško glasbo. Bil je v Berlinu, Parizu in v vseh največjih centrih Evrope. In povsod so se najslavnejši komponisti, med njimi R. Strauss, poklonili lepoti slovaške narodne pesmi, pa tudi mojstrstvu Schneiderja-Trnavskega. Po vojni se je njegov polet še neizmerno dvignil. Komponiral je dela za veliki orkester, za solospeve, klavir, gosli, orgle, sharmoniziral daljše slovaške narodne pesmi, pa tudi monumentalno zbirko slovaških katoliških cerkvenih spevov, napisal več pevskih učbenikov ter plodno deloval dvajset let kot nadzornik privatnih glasbenih šol na Slovaškem. Sodeloval je pri glasbenih prireditvah Slovaške Matice ter ima tudi sicer največje zasluge za razvoj slovaške glasbe.
Tako so te prve nagrade dale javno odlikovanje najbolj znanim slovaškim kulturnim delavcem na treh umetnostnih poljih, tujini pa odkrile nove osebe, v katerih je po mnenju najbolj avtoritativnih ustanov Slovaške njihova največja umetnostna vrednota, oziroma je v njih največ slovaškega duha.
»Luč z gora« na frančiškanskem odru. Frančiškanska prosveta je vprizorila v nedeljo 17. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Luč z gora«, dramo v treh dejanjih, ki jo je po istoimenski dijaški zgodbi jezuita Weiserja za oder priredil Slane Savinšek. Zelo lahkomiselni dečko Mirko Eger dobi ob začetku šolskega leta za sošolca svojega bratranca Hinka Molla. Hinko je pravi vzor katoliškega fanta, ki je dotlej živel le med gorami. Ne samo na Mirka, tudi na ostale 6ošolce je ta preprosti, zdravi verni 6in planin napravil najlepši vtis. Ker ga velikomeslno življenje ni spremenilo in ker se ni pokori! pravilom razreda s tem, da se je učil z vso vestnostjo verouka, si je nakopal sovraštvo tovarišev, katerih vodja je bil Kurt Berner, popolnoma pokvarjen meščanski fant. Med njima se je razvila borba in Bcmerju ni bilo nobeno sredstvo dovolj podlo, da ne bi z njim skušal Hinka pokvariti ter pridobiti za protikatoliški tabor. Kleni Hinko je zmagal in celo več, s svojim lepim značajem je poboljšal mnogo tovarišev. V gorah, kamor je šel 6 Hinkom na počitnice, je tudi Mirko popolnoma spoznal veličino vere in se spokoril Hinko 6e odloči za duhovski stan, vendar se mu ta želja ne izpolni. Pri nabiranju planik se je nekaj dni zatem ponesrečil.
To lepo, vzgojno katoliško delo, ki ga priporočamo tudi podeželskim odrom, je spretno zrežiral g. višji inšpektor Stancer in s tem dosegel, da je bila predstava lepa. Vredno bi bilo, da 6e ponovi.
K.
Italijanska kulturna propaganda. Kako jo je treba vršiti, uči Italija! Zunanje ministrstvo je pričelo izdajati veliko zbirko, razkošno opremljeno, v 12 skupinah po več zvezkov na 400 straneh pod naslovom »L opera del genio lialiano all'estero« (Delo italijanskega genija v inozemstvu). V prvih skupinah bodo opisani slavni italijanski strategi, odkrivatelji, kolonizatorji. V posebnih skupinah pa so obravnavani slavni umetniki. Lo Gatto je spisal skupino »Italijanski umetniki v Rusiji*. Nerodno je le to pri tej zbirki, da stanejo poedini zvezki od 150 do 300 lir. Zato si jih bo mogel omisliti le bogatin, knjižnice in pa komur jih bo
brzojava
Smrt velikega francoskega učenjaka Edvarda Brenlyja
Te dni je umrl v Parizu profesor Edvard Branly, znan z imenom »oče brezžičnega brzoja-vat, v starosti 93 let.
Profesor Branly je bil rojen 23. oktobra 1844 v Amiensu. Ko se je začela sedanja vojna v Evropi, se je preselili v notranjost Francije na svoje posestvo. Pred nekaj dnevi je prišel v Pariz na kratek oddih in se je pri tej priliki prehladih Po kratkem bolehanju je stari znanstvenik umrl.
Kakor je znano, je prof. Branly pred 50 leti iznašel radijski konduktor, ki je v tistem -času izzval pravo pravcato svetovno senzacijo. Njegova iznajdba je temeljila v tem, da se je na daljavo 20 m skozi zid slišal znak, poslan s Herzovimi valovi. Pozneje, 1. 1899, je slavni italijanski znanstvenik Marconi izpopolnil to Branlyjevo iznajdbo in ie z valovi dajal znake na daljavo 30 m. Na podlagi iznajdbe profesorja Branlyja in spopolni-tev Marconijevih, smo dobili sedanji radio aparat.
S smrtjo prof. Branlyja je izginila s sveta ena najimenitnejših osebnosti francoskega znanstva. Branly je imel dva doktorata, in sicer medicinskega in doktorat eksaktnih ved. Predvsem se je odlikoval v vprašanju elektrike in pa vijoličastih žarkov.
Vest o smrti prof. Edvarda Branlyja je globoko presunila vse znanstvene kroge v Franciji in drugod po svetu. Ves francoski tisk posveča svojemu velikemu učenjaku obširne nekrologe.
Pokojni Branly je bil znan zaradi svoje velike skromnosti. Kadar koli so ga kje proslavljali, je le skromno skomignil z rameni, češ da je njegova učenost zasluga splošnosti.
Začetek svojih raziskovanj je strogo skrival. Začel je v skromnem katoliškem zavodu, v neki majhni delavnici. O tem laboratoriju je napisal Branlyjev zaupni prijatelj in pomagač, sedanji kardinal in rektor francoskega katoliškega instituta, Alfred Bodrillart, lele besede: »To ti je bil pomanjkljiv in obupen laboratorij ko nikjer več na svetu. In vendar je veliki Branly leta in leta deloval v tem skromnem in pomanjkljivem laboratoriju. Zgodnji jutranji pešci, ki so zarana hodili mimo Luksemburškega parka v Parizu, so mogli sleherno jutro videti starega človeka v halji, kako je šel v laboratorij. Da je mogel priti v svoj laboratorij, je moral po ozkih, vijugastih stopnicah starega katoliškega instituta, nato skozi kuhinjo in skozi knjižnico in slednjič je prišel v prostor, kjer je dišaio po starih knjigah in razrtih instrumentih. Tu je francoski znanstvenik prebil ves dan.«
Govoreč o delu Edvarda Branlyja, je dejal kardinal Bodrillart: »Ko smo videli, kaj je s svojimi raziskavanji dognal, smo se odločili, da mu pripravimo sodobni laboratorij, kjer bi mogel svoja dognanja še nadalje razvijati. Tu je preživel še pet let, pet zlatih let, da je slednjič svoje plodonosno delo sklenil z velikanskim uspehom.«
Branly je začel svojo kariero kot fizik in kot tak je dosegel važna odkritja. Sicer se pa ta izumitelj brezžičnega brzojava ni dosti zmenil za tisto, kar so dajali radijski aparati. V svojem stanovanju in v svojem laboratoriju je imel po en radijski aparat, vendar se je malokdaj odločil, da bi poslušal to, kar so poročali po teh aparatih. Večkrat je dejal, da mu je žal, ker se radijski valovi uporabljajo za politiko in propagando, po njegovem mišljenju to ni ustrezalo tistemu, kakor si je on zamislil, da bodo služili radijski valovi.
Leta 1903 je Branly s Curie-jem vred dobil državno (Ozirisovo) nagrado.
		
||k fpkjjjg		
		
	' -Jpp	ggS§5_j
Vojaki na delu podzemskih postojank.
ŠPORT
Slalom na Peci
Maribor, 26. marca.
Na velikonočni ponedeljek se je vršila na Peci tradicionalna smučarska tekma v slalomu. Vremenske razmere letos niso bile ugodne, ker je vladal mraz in hud veter, tla pa so bila močno ledena. Zaradi tega udeležba ni bila tolikšna, kakor po navadi, zato pa so tisti, ki so nastopili, predstavljali pravo elito smučarskih športnikov iz severnega dela Slovenije. Požrtvovalno je vodil tekme Vekoslav Golubovič, kateremu je stal ob strani neumorni tehnični vodja Viktor Purkelc, ki je tra-siral progo. Ob desetih je bil start za ta veleslalom. Najboljši čas in zmago je dosegel znani smučarski prvak Miran Cizelj (SPD Maribor) v 1.11, drugi je bil Viktor Wolgruber (Rapid) s časom 1.34, Jože Stante (Maribor) 1.34, Fric Kara-sek (Rapid) 1.51, Anton Mlačnik (SPD Mežica) 2.2, Lojze Leskovec (SPD Mežica) 2.8, Viljem Kar-kelj (Maraton) 2.23, Fasching (Rapid) 3.37, Ivan Kune (Maraton) 4.
*
SK Železničar je gostoval v Koprivnici. Za velikonočne praznike je nogometno moštvo SK Železničarja v Mariboru gostovalo dva dni v Koprivnic ter je dvakrat zmagalo. Prvi dan so premagali "Mariborčani koprivniškega »Gradjanskega? z 2:0, naslednjega dne pa so z istim rezultatom odpravili tamošnji delavski športni klub »Slogo«.
Športne zanimivosti
Odločitev, če bodo letos olimpijske igre, bo
padla v začetku aprila, tako je namreč izjavil predsednik prireditvenega odbora za dvanajste olimpijske igre v Helsinkiju. Finski olimpijski odbor bo namreč o stvari sklepal na 6voji plenarni seji, ki bo v prvi polovici meseca aprila. Potem bomo šele vedeli, če bodo leto6 v času od 20. julija do 4. avgusta olimpijske igre na Finskem ali pa bodo tako odpadle kakor v svetovni vojni leta 1914.
V zaprtem prostoru 800 m v 1:47.0 je pretekel olimpijski prvak črnec John Wodrutf. Obenem pa je dosegel še drugi sijajni uspeh v teku na 880 jar-dov (t. j. 804 m), za kar je porabil čas 1:47.7. Oba ta rezultata je seveda dosegel v enem samem teku in sicer v zaprtem prostoru. Ta uspeh pa je zelo blizu Harbigovega svetovnega rekorda na prostem tekali-šču (1:46.6).
Amerikanci so se izjavili, da bodo brez nadaljnjega sodelovali na olimpijskih igrah v Helsinkiju, če 6e bodo vršile letošnje poletje.
Hrvatje bodo priredili v soboto in nedeljo v Zagrebu prvo prvenstvo banovine Hrvatske v teku čez drn in strn ter v sabljanju.
Naš nogomet bo bil prihodnjo nedeljo borbo na dveh frontah: v Bukarešti nastopi A-reprezen-tanca proti romunski A-reprezentanci, v Belgradu pa se istega dne spoprimeta B-reprezentanci obeh držav. Računa se, da ho naša orva garnitura dobila tekmo napram Romuniji, četudi ne bo moštvo sestavljeno iz najboljših moči.
Hrvatie pa itfrajo v torek, 2. aprila proti reprezentanci Švice. Postava hrvatske reprezentance še ni končnoveljavno določena, pač pa je določil zvezni kapitan v to svrho 16 igralcev. Zanimanje za srečanje 6 Švico ie v Zagrebu izredno veliko, kar je tem bolj razumljivo, ker imajo Švicarji trenutno najmočnejšo nogometno ekipo v Evropi.
Triglavski smuk - 31. marca
JZŠZ razpisuje tekmo v smuku s Triglava v dolino Krme za dne 31. marca t. 1. Tekma se vrši z mednarodno udeležbo po § 2. IWO. Tekmuje se po pravilih JZŠZ in IWO in po pravilniku specialno določenem za Triglavski dan iz leta 1937 z dodatkom, da tekmujejo leto« tudi moštva. Vodje klubov in tekmovalcev se opozarjajo, da bodo kavcije za vsako 6lartno številko 10 din.
zunanje ministrstvo v propagandne namene zastonj poslalo. To slednje je namreč, tudi mišljeno, ker se Italija ne bofi izdati kaj denarja za to, da jo svet spozna v njenih najvišjih kulturnih vrhovih.	R. B.
Pokroviteljstva!
minister zunanjih zadev gospod dr. Cincar-Mar-kovič,
minister za telesno vzgojo naroda g. Jevretn Tomič,
minister vojske in mornarice g. armijski general M. Nedič.
ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen.
Proga: Dolžina proge cca 4200 m z višinsko razliko cca 1000 m Start bode na Kredarici, le v slučaju slabih snežnih razmer s Staničeve koče (stara proga). Cilj za tekmovalce pri Debeli bukvi v Sp. Krmi, za dekleta pa pri koči v Zgornji Krmi. Start ob pol 11 dopoldne.
Darila; Prvi trije prejmejo spominske plakete »Triglavski dan«. Prvi trije v drugem in tretjem razredu tudi plakete, ako 6tarta v vsakem razredu najmanj 6 tekmovalcev.
ZFO
V	nedeljo bo v Kranju revija naših najboljših tekmovalcev
II. orodne tekme posameznikov za prvenstvo Zveze Fantovskih odsekov bodo v nedeljo 31. marca v Kranju. Ze prve tekme, ki 60 bile lansko leto v Celju, so pokazale, kako potrebna so taka srečanja naših najboljših telovadcev in kako veliko zanimanje vlada zanje ne samo med prijatelji naše mladinske organizacije, temveč med vsemi, ki se zanimajo za lepo orodno telovadbo.
Letošnje tekme pa bodo prav gotovo svojevrsten dogodek in to ne samo za Kranj, kjer bodo te tekme, temveč za vso našo fantovsko organizacijo. Še več: za vso našo orodno telovadbo, ki dobiva vedno več prijateljev med mestno ir. kmetsko mladino. In to povsem po pravici, kajti naši fantje so od lanskih prvih tekem tako napredovali, da tega ne bi mogli verjeti, če jih ne bi imeli priliko videti na lastne oči. Naši mojstri kakor so lanski prvak Natlačen (Jesenice), Varšek (Vič), Janež (Sv Helena), Frankič (Novo mesto), Železnik (Jesenice), Jezeršek (Komenda), Kermavner (Kranj), mladi Hercig (Celje) in Vidmar (Jesenice) so brez dvoma mojstri na orodju, ki so že ponovno pokazali svoje velike sposobnosti na orodju. Manjkajo pa še prijave in ni izključeno, da se pojavi še kak mlajši tekmovalec, ki bo šele prvikrat stopii pred strogo sodniško oko.
V	nedeljo bomo imeli zopet priliko videti naše vrhunske telovadce pri svojem delu na orodju Dopoldne ob 9 bodo v Ljudskem domu obvezne vaje, popoldne ob treh pa bo tekmovanje v poljubnih vajah, ki so za vsakega gledalca najbolj zanimive. Med posameznimi tekmovalnimi točkami pa nastopijo kranjski telovadci in telovadkinje s svojimi lepimi akademijskimi točkami. Fantovske odseke in in Dekliške krožke iz okolice Kranja opozarjamo,
drugi	preskrbijo vstopnice, da jih ne poberejo
»
Podzvezni mladčevski svet bo v nedeljo, 31. ,ob 9 d?P° fne v starešinski sobi Akademskega doma v Ljubljani. Ljubljanska okrožja morajo poslati vse okrožne odbornike za mladce in naraščaj, ostala okrožja ljubljanske podzveze pa po dva. lz okrožij pa, kjer še ni mladčevskih odborov, naj pridejo gg. duhovni vodje. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja o organizaciji mladčevskega življenja, pozivamo k točni in polnoštevilni udeležbi. — Ljubljanska podzveza.
Snežne razmere
27. mat ca 19(n Doh''\{lf~nZ,atoroa 530 4-8. oblačno, 15 em sne««,
Don, „a Komni 1310 m: +2, delno oblačno, 80 cm smotrn, južen.
Vesti športnih zvez, klubov in d-'štev
Klubom v MZSP. JZSS opozarja klube na seio uprave in sratanek, ki jo dnnes v četrlrk zvečer oh .11 v hotelu Orol v Murilioru in prosi. .In pošljejo zanesljivosvoje doleirate lia sejo. O.sobito opozarja celj. »ke kluup, da se udeleže te seje.	JZSS.
Borba za Južni tečaj
Antarktika, najbogatejši del sveta
Čeprav ni na Južnem tečaju nobenih trgovin in ne hotelov, pa je admiral Byrd, vodja ameriške antarktične ekspedicije, ki biva že več mesecev na najbolj divjem kraju zemlje, vendarle potreben denarja. In sicer ga tako nujno potrebuje, da je poslal posebno pismu v VVashington, naj mu brž pošljejo denar.
Takih pisem ni nihče vesel. In nič ni čudno, da je nastal v mornariškem ministrstvu, saj je Byrdova ekspedicija državno ameriško podjetje, hud vihar, ki je bil brez dvoma za drznega raziskovalca v ledenih pokrajinah prav tako nevaren, kot so ondotne prirodne sile.
Dve stvari so gospodarje v USA vladi in mornarici zlasti zamerili Byrdu: prvič, da je veliki ameriški cigaretni tvornici »Camek svoje filme in fotografije z eskpedicije prodal za reklamo; in drugič, da je podaljšal dobo svoje ekspedicije čez dogovorjeni čas — in sicer do jeseni leta 1941, zakar prosi še denarja 250.000 dolarjev. V Wa-shingtonu pravijo, če bi Byrd, sledeč svojemu prvotnemu načrtu, odpotoval letos proti jeseni domov, bi bilo zadosti koristnega dela opravljenega, in da je sleherno bivanje čez to dobo povsem odveč. Byrd pa je odgovoril na to z gospodarskimi in političnimi razlogi.
Antarktika sveta
Byrd trdi, kakor je govoril že njegov prednik, ameriški južnotečajni raziskovalec Ullsvvorth, da vsebuje novi del sveta, Antarktika, ki pokriva ves Južni tečaj, pod svojo debelo ledeno skorjo, v globinah zamrzle zemlje, neizmerne zaklade in bogatijo; zlasti so bogate zaloge premoga, železa, zlata, bakra, cinka in tudi Wolframove kovine in živega srebra. Geologi, ki ga spremljajo, so napravili tozadevne poskuse, ki temu pritrjujejo. Drugič pa je obala nove zemljine velikega pomena za ojiorišča kitolovskega brodovja in predeloval-nic za ribje olje. Zatorej se že izplača, da se USA pobrigajo 7.a Antarktiko, kolikor niso to že storili Angleži, Francozi in Norvežani.
Ali more senca nadomestiti zastavo ?
To je narodno - pravno - politično vprašanje. Kako si kaka država prisvoji kako pokrajino? Splošna in mednarodno priznana oblika je ta, da
najbogatejši del
raziskovalec postavi ondi zastavo, kot državni znak, kar pa ima to slabo stran, da s tem niso določene meje pokrajine, ki naj bi bila zavzeta. Angleži, Francozi in Norvežani so zmeraj tako storili, kadar so njihovi raziskovalci prišli v kako novo jiokrajino. A s tem je ostalo odprto vprašanje, ali je zavzeta samo obala, katero so dejansko dosegli, ali pa je prisvojena tudi vsa tista f>okraji na od brega do zemljepisnega »Južnega tečaja«? To vprašanje resnično še do teh dni ni pojasnjeno, in brez dvoma bo morala nekoč posebna »antarktična konferenci« dokončno odločiti o mejah med štirimi udeleženimi državami, kj so: Velika Britanija, Francija, USA in Norveška.
In spričo te nepojasnjene zadeve pa admiral Byrd izigrava svoje karte. Ameriški zvezni sodnik Hughes, bivši državni tajnik USA, je izjavil, da je mogoče priznati osvojitev kake nove pokrajino le takrat, kjer so ondi izvaja tudi dejanska oblast kake države, kjer je že naselitev, kjer se vzdržujejo pristanišča, poštne postaje itd S tega gledišča pa je še največji del notranje Antarktike brez gospodarja, zakaj to, da je leta 1033 Ellsvvorth preletel vso to orjaško pokrajino, še ne more ve-
ljati kot »dejanska zasedba po Združenih ameriških državah. Senra letala, kl je šinila čez ozemlje, je narodno pravno Se manjše vrednosti kot pn zastava, ki tiči na določenem kraju.
Da bi pa USA veljala tudi dejansko in pravno kot lastnica bogate Antarktike in njenih premogovnih in rudnatih zalog, ima Byrd drzen načrt v glavi: on hoče na južno tečajnem ozemlju zares ustanoviti stalna naselUča, in sicer za začetek na treh mestih, ki jih bo on izbral.
Stalna naselišča ljudi na Južnem tečaju?! To le takšna drzna zamisel, šo bolj kot jo bila ruska Paianinoia ekspedicija, ki je leta 1037 prezimila na ledeni plošči na Severnem tečaju, in ta načrt je spočetka tudi ameriški vladi in mornariškim častnikom vzel sapo. Toda Byrd je po svoji radijski postaji vse to natančno razložil, rekoč: »Seveda ni, da bi pripeljali semkaj ljudi za vse življenje I Toda stalilo mora tu ostati taborišče. Vsako leto naj se izmenja posadka. Dela za posadko pa je tu vse leto zadosti, in sicer znanstvenega, geološkega, gradbenega; poskušati je treba zgraditi elektrarno na veter, letališče, sezidati hiše, vrtati v zemljo, nemara tudi začeti z gradnjo cest...«
Ta načrt \<i prodrl. Byrd bo dobil zahtevani denar, priplula bo še ena ladja, ki bo pripeljala živila, gradbeni material, raznovrstno orodje. In drzni raziskovalec bo mogel poskusiti, kako bi se v Antarktiki ustanovila prava, resnična kolonija pod zastavo Združenih ameriški držav ...
Kongres Zveze planinskih društev
V nedeljo, dne 31. marca se bo začel ob 9 dopoldne v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani XLV. redni kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Zveza je za kongres izdala obsežno tiskano poročilo, v katerem je na prvem mestu nagovor predsednika zveze dr. Fr. Toipinška." Predsednik ugotavlja, da bi se moral kongres vršiti že septembra lanskega leta v Nišu in da je bil zaradi razmer, ki so nastopile, preložen. V nadaljevanju svojega nagovora obravnava predsednik historijat razvoja Zveze planinskih društev in delo zveze v zadnjih letih. Tajnik zveze dr. Josip Pretner v daljšem poročilu obravnava delo zveze in v zvezi včlanjenih društev. Za leto 1938 je bila ocenjena vrednost vseh planinskih koč vseh društev na 21 milij. din. Vsi člani pa so plačali na članarini skoraj 700.000 din. Zanimiva je posebno statistika Jugoslov. planinskih društev.
Slovensko planinsko društvo ima 30 podružnic, med katerimi je seveda najmočnejša ljubljanska, ki ima več kakor polovico članov. Vsega skupaj je bilo vpisanih pri podružnicah SPD 1. 1938
Otrofki kotiček
ZAČARANI GOZD
(59) Hitro zopet skozi gozd. Hu... Kakšen veter! Drevesa so kar pokala in taka tema I Lunica se je skrila za oblak, pa še deževati je začelo. Da bi vsaj svetilči-ca ne ugasnila! Poniglavček je tekel kot zajček.
(60) K sreči je že zagledal v daljavi veliki hrast, v katerem je bila palača palčkov. Začel je še huje teči. Kako je vendar dež napravil tla gladka in drseča! Tedaj pa na...! Kakor je bil dolg in širok je padel čez. debelo korenino in se z noskom zaril v blato Lučka mu je odletela iz rok in ugasnila. Ubogi revček 1
7862 rednih članov, dalje 1913 članov mladinskih odsekov in 976 članov akademske skupine. Naročnikov »Planinskega Vestnika« je bilo 1100. Vse podružnice so imele 59 planinskih postojank in 5 zavetišč. Pomembno slovensko planinsko društvo je tudi Turistovski klub »Skala« v Ljubljani, ki ima podružnice v Celju in na Jesenicah. V Ljubljani je imel klub 104 člane, v Celju 32, na Jesenicah 335. Klub ima skupno 3 planinske koče. V drugih delih države je najmočnejše Hrvatsko planinarsko društvo, ki ima 46 podružnic z matičnim društvom v Zagrebu. HPD je imelo 1. 1938 skupno 7875 članov ter 26 planinskih koč in 15 zavetišč. V Zagrebu ima svoj sedež tudi »Runo-listc, ki ima 1387 članov in 3 planinske postojanke. Prav tam ima tudi Turistovski klub »Sljeme« svoj sedež. Ima 281 članov in 2 planinski postojanki. Planinsko društvo Fruška gora s sedežem v Novem Sadu ima 17 podružnic in skupno 5123 članov ter 9 planinskih koč. Srbsko planinsko društvo v Belgradu ima 16 podružnic in 2394 članov ter 5 planinskih postojank. V Sarajevu sla dve planinski matični društvi, in sicer Društvo planinara v Bosni in Hercegovini s 7 podružnicami, 818 člani in 15 planinskimi kočami, ter Društvo planinara »Romanijat z dvema podružnicama, 742 člani in 2 planinskima kočama Društvo planinara Južne Srbije s sedežem v Skoplju ima 430 članov in 2 podružnici. Planinarsko društvo »Morava« v Nišu ima 527 članov in 2 planinski postojanki.
Vsega skupaj je v planinskih društvih, ki so včlanjena v Zvezi planinskih društev kr. Jugoslavije, bilo vpisanih leta 1938 skupno 30.600 čianov. Vsa društva so imela 120 podružnic in 148 planinskih postojank. Zanimiva je tudi statistika o obisku planinskih koč. Postojanske SPD so imele 84.000 obiskovalcev. Postojanke Hrvatskega planinskega društva so imele skoraj 19.000 obiskovalcev, postojanke Planinarskega društva Fruška ' gora pa nad 27.700 obiskovalcev. Vseh obiskovalcev na vseh postojankah vseh društev je bilo v letu 1938 naštetih 165.244. Obiskovalci slovenskih planinskih postojank imajo med vsemi drugimi torej nad polovično večino, kar je pač najbolj prepričljiv dokaz, da smo v Sloveniji v turizmu daleč pred vsemi drugimi pokrajinami v državi.
Tiskanemu poročilu za' kongres sta priključena tudi referata o zimski alpinistiki in o zaščiti narave in narodnih pajkih. Vse poročilo je, iz-vzemši uvodnega nagovora predsednika, v srbohrvaščini. Tudi strokovni referat dr. inž. Franceta Avčina je v srbohrvaščini, čeprav bi po njegovi vsebini in po imenu pisca človek lahko sklepal, da je Slovenec. Isto velja za tajnika dr. Pretnerja. Pri jezikovno mešanih tiskanih poročilih pa je bila doslej v veljavi navada, da je vsakdo svoj prispevek spisal in dal natisniti v svojem mater-nom jeziku, č^as, v katerem živimo, te tipično slovenske uslužnosti prav gotovo ni zahteval.
Vodice
Fantovski odsek Vodice priredi na belo nedeljo 31. marca ob 3 popoldne v Domu na .Vodicah akademijo s poredom, ki obsega 16 točk.
Šmarje-Sap
Prosvetno društvo v Šmarju bo vprizorilo na belo nedeljo ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v Prosvetnem domu Govekarjevo igro po Jurčičevem romanu »Deseti brat«.
Rečem Vam:
TA HRANAzaK020( ZBIOCELOM JE ČUDOVITA/"
a
h dokozuje. do se kolo do hronitii
MOJ zdravnik ml Je dejal, da ee Bio-cel, vsebovan v tej posebni hrani za kožo, pridobiva lz skrbno Izbranih mladih živali. Globoko prodre v kožo ln dovaja JI hrano kl Je potrebna, da postane čvtsta, sveža in mlada. Blocel je Iznašel nekt glasovitl dermatolog. Zdaj Je Blocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokazala pot, de se rešite napak evoje polti tn ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki jih je na kliniki neke znane univerze ta dermatolog napravil na ženah v starosti od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov.
Zagorje
Nov Prosvetni dom v Zagorju se bo imenoval »Krekov dom«, tako je sklenil občni zbor. Doslej je pristopilo okrog 50 članov, ki so podpisali nad 2tX) deležev. V kratkem bo začel poslovati izvoljeni upravni odlwr, ki bo predvsem poskrbel zato, du pritegne v članstvo čim večje število onih, ki se z gradbeno pobudo novega doma strinjajo. Novoizvoljeni upravni odbor pa nam je jamstvo, da Im> jio-stavil Zagorju res 'ak dom, ki bo odgovarjal vsem zahtevam današnjih in šo prihodnjih dni.
G. Grosel Kari o katerem smo nedavno poročali, da mu je med postajo Savo in Zugor-jem povzročil znatno poškodbo na glavi s hriba padajoč kamen, se še vodno nahaja na zdravljenju. Naša vest pa ni bila iiovsem točna, ker mu te poškodbe ni povzročil s hriba sproženi knmen, marveč neko železo mimoidočega. sosednjega slabo natovorjenega tovornega vlaka.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Domačijn je zgorela na velikonočni ponedeljek popoldne krojaču Šetarju, možu tukajšnje babice, pred in med mladinsko akademijo. Domači sploh niso vedeli, da jim gori in komaj šo se še skozi okno rešili ognjenega groba.
Smrti je srečno ušel g. Černivcc. upravitelj graščinskih posestev v Strnišču. Pri oranju se mu je ob močni korenini traktor naenkrat prevrnil tor ga s svojo težo več tisoč kg pokopal pod seboj.
125 izvodov velikonočne izdaje »Slovenca« so o pruznikih kupili v naši fari.
Jakob K. Heeri	4S
Berninski kralj
Roman s Švicarskega pogorja.
Ta ali oni se je po malo letih vrnil, da bi si poiskal med domačimi deklicami ženo in tako se je izgubljala iz doline tudi ženska mladež.
Zunaj, razkropljen po svetu, je rastel nov Engadin, doma je vladala groza zaradi razseljevanja, zakaj kdor je odšel, se ni več vračal. Kaj naj bi doma tudi iskal?
Da, nekateri, to je stare najbolj bolelo, so iz koristoljubja sprejeli državljanstvo tujih dežel.
Pač je pela odhajajoča mladina pesem Konradina Flugija:
Ostanem zvest ti, kot nevesta zvesto za ženina živi, kot ribič čolnu v vihri vetra, do konca svojih dni.
Toda p^sem je zvenela vsem, ki so ostali doma, kot bridek zasmeh.
Razpadajoče vasi so bile gluhe, mnogo občin je s težavo vršilo javne častne posle, ker je nedostajalo moških. Z žalostjo v srcih so odhajali Engadinci na narodna ve-ča. S topim obupom so čutili: življenje v zeleni gorski dolini usiha. Kmalu bodo blestela modra jezera samo še redkim pastirjem.
Toda prav v tem času najhujše stiske so začeli privrženci starega reda, avstrijska stranka na Bandnerskem, dvigati glave. Napoleonova zvezda je zahajala, kraljestva, ki jih je bil ustanovil, so se majala, in ne samo po Biindnerskem, povsod v širnem s/etu so govorili ljudje o obnovi starega reda in starih pravnih razmer. Zato bo po božji in človeški pravici moral pripasti Veltlin po starih pogodbah Engadinu, nasilje velikega Korza se bo moralo popraviti.
Govorili so o velikem diplomatskem kongresu na Dunaju, ki se pripravlja, zanašali se na zagovor Avstrije, na pravičnostni čut kraljev. Hoteli so zgodaj dovolj napotiti poslanstvo v avstrijsko glavno mesto, da bi uveljavilo tam biindenske zahteve.
V svojih sanjah so živeli stari Engadinci že zopet kot gospodje Veltlina kakor nekdaj. Niso samo upravljali cvetoče, plodovite doline: prebivali so zopet tedne na svojih protipravno jim vzetih zasebnih posestvih, odhajali so jeseni na trgatev in so pobirali od svojih zakupnikov večji del žetve. Engadin je bil zopett kar je bil pred revo-
lucijo: varno zavetišče imenitnega gosposkokmečkega življenja v zmernosti in zadovoljnosti, z radostmi narodnih zborov, ljudskih strelskih slovesnosti, zimskega sankanja in razposajene pustne noči. Pogubno izseljevanje se bo potem ustavilo samo od sebe.
To so bili veliki upi starih.
Njim na čelu je stal častivredni deželni sodnik, ki je bil v svojih mladih letih videl sijaj dunajskega dvora in je neomajno zaupal dobrohotnosti Avstrije in pravicoljubju cesarja za biindnersko stvar. In za njim vsi aristokratski kmetje in prekupci v Sv. Moritzu, premožni vasici na sončni rebri. In to so bile trde glave,, njihovo geslo pa: Zopet staro — toda nič novega!
Med deželnim sodnikom in Konradinom so pa kresale večkrat trde besede. Tudi Konradin je poznal diplomacijo in ni starim pismom nič zaupal.
Oče se je jezil: . »Brez mojega dovoljenja se je vrnil domov, proti moji volji se je zaročil z Menjo Drioschevo, hčerjo starega nasprotnika! Vse, česar ne matam, dela, sanjar, poet, plebejec, revolicijonar!«
Trmoglavi vaški plemič se ni bil mogel odločiti, da bi prebral sinove pesmi, vsaj priznal ni, da bi bil kdaj vzel njegovo knjigo v roke, nekaj da jih pozna samo iz ust gospe Cilgije Premontove. Toda mogoče je tlelo v skritem kotičku njegovega srca vendar nekaj očetovskega ponosa.
Tako je vsaj menila vrla mati,
Pesmi gospoda Konradina so živele v vseh hišah, tolažile so ljudi in jih navduševale, jemali so jih v roke kakor postilo in kroniko, kadar so hoteli učiti svoje otroke branja in pisanja. Z izseljenci so odhajale v svet, z njihovimi besedami so se pozdravljali Engadinci na tujem.
Večkrat je zadonela v tišino noči Konradinova pesem. Kak tovornik si je kratil z njo čas na svojem samotnem potu.
Gotovo, ljudstvo je bolj cenilo pesmi nego pesnika, zakaj zdržno in skopo je v svoji hvali. V lice nikogar ne slavi in zlagalcu verzov ne zaupa dosti.
Vendar pa prisluhne, kadar gospod Konradin spregovori in uva-žuje njegove besede.
Samo k nečemu majejo ljudje nezaupljivo z glavami: V St. Moritzu hoče sezidati kopališče, ki bo veljalo mnogo tisoč goldinarjev. To sodi k cestam, ki jih zidajo in po katerih se ne bo nihče vozil!
Konradin Fiugi je pa poln svete vneme in nekdanja Zveza mladine je pridno na delu.
»Ne smeš se preveč izpostavljati,« opominja Lorsa svojega prijatelja, »zaradi svojega očeta ne!«
Prijatelji so se dogovorili, da bo pred ljudmi prevzel Lorsa vodstvo. Na tihem so nabirali pristaše in so upali, da bo na majniškem občinskem zborovanju večina občanov dovolila zidanje kopališča.
Vendar niso zborovanju povsem zaupali: »Deželni sodnik nam bo s svojim ugledom in svojo zgovornostjo podrl še zadnji hip potrebno večino;«
»Majniško zborovanje se po starem običaju vrši na dan po velikem sejmu v Tiranu. Ako bi mogli tako uravnati, da bi deželni sodnik odjezdil tja in z njim najbolj trde butice, da bi se zakasnili in bi se zborovanje moglo izvršiti brez njih!«
Mnogo tednov ni nihče več govoril o zidanju kopališča v St. Moritzu.
Na tihem se je pa predla igra drzne biindnerske prekanjenosti čez gore.
Vsak prekupec, vsak kmet se je spotnnil tako ali drugače, da mora oditi na sejem v Tirano, mladi in stari so hoteli odjezditi čez Berninski prelaz.
»Majniško zborovanje se ob takih razmerah ne more vršiti, deželni sodnik pravi tako,« se je sušljalo med ljudmi.
Kaj je pa nagnilo svečanostnega, odličnega deželnega sodnika za odhod v Tirano?
Pismo Cilgije Premontove. V njeni hiši bodo na dan po sejmu blagoslovili šolo v Puschlavu. Puschlavce bi zelo veselilo, ako bi izpričal Engadin staro prijateljstvo do trga s tem, da bi se slovesnosti udeležilo tudi nekaj uglednih Engadincev. Posebno počaščene bi se pa čutili, ako bi hotel priti k blagoslovitvi sam deželni sodnik. Našel bo dobro družbo: župnik Tass in Driosch prideta tudi.
»Driosch, ako gre Driosch tja, potem res ni nobene nevarnosti!«
Uradno županovo povabilo je Cilgijino prošnjo še podprlo.
Toda nekega nezaupanja se stari gospod le ni mogel iznebiti.
Ko je pa na sejmski dan odšla čez Bernino tudi vsa vaška moška mladež, si je bil deželni sodnik v svesti, da mu ne preti od nikoder iznenadenje.
Fortunat Lorsa sam je odjezdil čez goro.
V Tiranu je prevzelo mlade Engadince že zgodaj zvečer nenavadno veselje do plesa.
»Doma se ne moremo nič več veseliti, pa bomo preplesali tu zapet enkrat celo noč!« In mnogi so se delali, kakor bi imeli še neko pot v Bormio ali Chiavenno.
Stari so odrinili proti domu, pa so obviseli v Puschlavu. V stari trški gostilni je bila zbrana številna družba iz Engadina.
Nova palača Pokojninskega zavoda v Cehu
Pokojninski zavod v Ljubljani jc zgradil v Celju novo, 3 nadstropno palačo, ki daje Krekovi cesti in Vrazovemu trgu z Mestno elektrarno le|>o sliko našemu mestu. V palačo so se že vselilo stranke (16), moderni trgovski lokali (8) z na dvoriščni strani pripadlijočimi skladišči in drugi potrebni prostori so zasedeni ali bodo zasedeni v kratkem.
Jgj
Foto I. Kvas, Celje.
Načrte za novo palačo, ki je veljala 1 milijone in pol dinarjev, je naredil inž. arh. g. Vladimir .šubic, zgradil pa jo je celjski stavbenik g. Gologranc Konrad. Palača jc 4« m dolga, ima dvoje stopnišč v vhodom iz Krekove ceste. Vsa stanovanja imajo kopalnice in moderno opremljene gospodinjske prostore, na podstrešju pralnico, likalnico in sušilnico. Cestna fasada, ki daje palači posebno lep videz. ima v pritličju kamenito oblogo iz pod-poškega marmorja, v nadstropjih iz kromobe-tona.
V trgovske lokale so se vselile skoro same nove tvrdke: Slaščičarna Mihajlovič, špecerijska trgovina Vizjak, tapetnik Jazbec, mehanična trgovina M al gaj, v kratkem bo odprl v novem lokalu novo trgovino g. Pibrovc Rudolf, bivši poslovodja Kiinigove trgovine.
Obiavn.
Podpisana tvrdka javlja, da je
4. MILENHO ODERSNEI
prenehal delovati kot zastopnik za podpisano tvrdko in ni. kakor tudi nikoli ni bil upravičen izvrševati inkasa za nas.
„PAPIR01EL", Ljubljana
Lepodvorska 23	Telefon 46-69
Razpis
Uprava občine Senovo, okraj Brežice, razpisuje pragmatično mesto
pomožnega občinskega tajnika
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih (SI. list kr. banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936, št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu«?: pri tej občini.
Prednost imajo le tisti, ki imajo že nekoliko prakse v občinski službi.
Uprava občine Senovo, dne 26. marca 1940.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo (Iskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Pouk
Inštruktorja
za angleščino Iščem. Nastop takoj. NaHlov pove uprava »Slovenca« pod št. 4468.	(u
BDI
Perfektna kuharica
želi čez poletje službe v penslonu. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4093.
ilužbodobe
Kovaškega pomočnika
sprejme fttebe, Zadobro-va, U. M. v Polju. (b
Gostilniška kuharica
samostojna, Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 414.
Prodajalka
mešane stroke, z večletno prakso, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4288.
Kovaški pomočnik
s podkovsko šolo, išče primerno zaposlitev. Ponudbe v podr. »Slovenca« v Celju pod »Kovač«
Prodajalka
želi službo v špecerijski trgovini. Gre tudi na deželo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4314.
400 din nagrade
dam tistemu, ki ml preskrbi službo sluge ali kaj stičnega. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4081.
Prodajalka
mešane stroke, zanesljiva, simpatična, želi stalno službo - najraje v LJubljani. - Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 4131.
Ali
ste že
naročeni
na
Slovenca ?
Vsak
naročnik zavarovan
Umrla nam je 26. marca, previdena s tolažili sv. vere, naša draga mama, stara mama in sestra, gospa
Marija Klemen
rojena Pestotnšk
Pogreb bo dne 28, marca ob 10 dopoldne v Šmartnem v Tuhinju.
Šmartno v Tuhinju, dne 28. marca 1940.
Žalujoči ostali
Dva mizarska pomočnika
za pohištvo sprejme Cl-merman, D. M. v Polju.
Modistovsko pomočnico
in vajenko takoj sprejme salon »Fatur«, tromostov-je, Kresi ja.	(b
+
18 letnega fanta
sprejmem za trgovinske posle. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 4458. (b
Upokojenec
se sprejme za paznika. Tonudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv« 4470, (b
Postrežnico
Iščem za v šiško. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4497.	(b
Pisarniška moč
železninske stroke, zanesljiva, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten« št. 4469.	(b
Mlajšega uradnika
amblcljoznega, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, sprejme industrijsko podjetje. '— Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sposobnost« 4447. b
Kupimo
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, LJubljana Wolfova ulica it 8
Rolete
aH kompletne trgovske izložbe kupi Opara .— Trebnje.	(k
Vsakovrstno ZlatO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih conah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Cunje
krojaške odrezke, star paptr, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15.
Otroški vozički
najnovejši modeli prispeli. - Najugodneje dobite pri Banjai, Ljubljana -Miklošičeva cesta 20.
Trgovci!
Orehova Jedrca In ajdov ter cvetlični med kupite najceneje v Medarnl, 21-dovska ul. S, Ljubljana.
Gumbnice, gumbe, plise,
tnonograme. entel. a'.ur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana Franllikanska ulica
nasproti hotela Union Vesenje perila, krasna predtiskana žen toč. dela
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. da jc vsemogočni Bog poklical k Sebi našega predobrega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasla in strica, gospoda
ANTONA ZAKOTNIKA
kamnoseškega mojstra in posestnika
ki je po kratki bolezni, v starosti 62 let, v torek 26. marca ob pol 7 zvečer Bogu vdano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb rajnkega bo v četrtek, dne 28. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta 137 na pokopališče v Dravljah. Pokojnika priporočamo v tiho molitev! V Ljubljani, dne 27. marca 1040. Frančiška, soproga; Fani por. Por, hčerka; France Por, zet: Brigitka, vnukinj*
Šivalni stroj
nov, ugodno prodam. — LJubljana, Opekarska 31.
Jedrca in fižol
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
Sveža jajca
zajamčena, 720 kosov 575 din, suhe sljive, prlma, 60 kg 240 din, franko voz-nina razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(1
Češpijeva drevesca
domačo ln bosanske češplje. Korenjaki Gothe 9. Breskve In nizke višnje. Sadjarstvo Dollnšek — Kamnica pri Mariboru. 1
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar kom., divjaki, korenjaki, sadno drevje, nudi Zlher Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškanjel. - Zahtevajte seznam.
Semenski
krompir
nudi najceneje v vagonskih pošiljkah
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje
BANČNO KONI. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Vnajem
Na Vrhniki
vzamem v najem hišo. -riačam eno leto naprej. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Eno leto vnaprej« 4496.	(m
ODDAJO:
Enosobno stanovanje .
suho, čisto, oddam za 200 din mesečno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4499.	(č
IŠČEJO:
Iščemo stanovanja!
Hišni posestniki, prijavite prosta stanovanja v brezplačno posredovanje! Rabimo za prihodnje mesece čez 60 1—5 sobnih stanovanj, ter za avgust eno 10—12 sobno s kopalnico, ev. dva 5—6 sobna, v strogem centru. »Rea-Uteta«, Prešernova 54/1., telefon 44-20.	(c
Brezove hlode
1 a čiste, brez vej in grč, neočejene, 20cnu3r in več, kompletne vagonske pošiljke, fco vagon nakladalna postaja, kupujemo. Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod »Brezovi hlodi« 4251
Majhno posestvo
z majhnim vinogradom In sadonosnlkom kupim v bližini Maribora. Vprašati : Jeza, Mlinska 28 -Maribor.	(p
Stavbno parcelo
2500 m', pravokotno, ob banovin, cesti Vižmarje, 100 m od drž. ceste, blizu kolodvora, prikladno za tovarno, proda Franc Frnom, občinski dom — št. Vid nad Ljubljano, (p
Enonadstropna hiša
z gospodarskim poslopjem ln večjim sadnim vrtom naprodaj. Kemperle Valentin, Podbrezje 1 -Gorenjsko.
2 krasni stavbni parceli
sončni, v Ljubljani, na Prulah, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4249.
+
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je umrl moj dobri mož in oče, gospod
Luka Krsmanc
posestnik
danes ob pol 12, previden s svetimi zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 29. marca ob 9.30 iz hiše žalosti na tukajšnje jiokopališče. Rajnega priporočamo v molitev. Bevke pri Vrhniki, 27. marca 1940.
Marjana žena; Janez, Stanko, Ivanka in Tončka, otroci; usmiljenke Jedert, Re-stituta in Nolaska, gestre
Stavbna parcela
na Vodovodni cesti, v izmeri 660 m!, blizu meščanske šole, naprodaj. -Informacije v upr. »SI.« pod »O. K.« št. 4257.
Parcele
blizu postaje Zalog, ali pa tudi več 1000 m* skupaj, ugodno prodam. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Sončna lega« 4246.
čitajte »Slovenca«
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila v 87 letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, naša blaga mati, sestra, babica, gospa
Marija Sollak
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 29. marca, ob 15.30 iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 30, marca, ob 7 v stolnici.
Maribor, dne 27. marca 1940.
Žalujoči: Rudolf, sin; Ferdinand, Jakob, Alojzij, bratje; Mici, Fani, svakinji; Mici, Rudolfina, Gizela, Mici. Justi, Alfred, vnuki in vnukinje
Zahvala
Za prisrčne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše dobre sestre, svakinje in sestrične, gospodične
Mici Jarmosek
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja.
Celje, dne 26. marca 1940.
Fani Kovča in sorodstvo
+
Javljamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni mož, oče, svak, tast in stric, gospod
Dragutin Korbar
posestnik, gostilničar in bivši gerent občine Zagorje
Pogreb bo v petek ob 16 iz hiše žalosti v Zagorju na tamkajšnje pokopališče.
Trbovlje-Zagorje-Zagreb, dne 27. marca 1940.
Štefka, soproga; Drago, Branko; sinova; Marica, Jelica, snahi ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi' našega predragega
KARLA KIESLICHA
gimnazijskega profesorja
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so počastili pokojnikov spomin z venci in
šopki, ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sučustvovali Prav iskreno se zahvaljujemo č. g. p. Zakrajšku in gimnazijskim katehetom za slovesno zalilo solsko maso v cerkvi sv. Cirila in Meloda, g. katehetu dr Fajdisi in g. direktorju dr. Pečovniku za topla in tolažilna govora v cerkvi in pred gimnazijo, g. prof. Kramolcu in gimnazijskemu pevskemu zboru za petje pri sveti masi in pred šolskim poslopjem, celokupnemu profesorskemu zboru in dijaštvu III. državne realne gimnazije, g. vseučiliškemu profesorju dr. Kelemini in dr. Vebru, g. direktorju Bajuku, prosvetnemu inšpektorju Kranjcu in direktorju Hočevarju ter zastopnikom drugih gimnazij in društev za Častno udeležbo pri službi božji in pogrebnemu sprevodu v Ljubljani, dalje č. duhovščini v Studencih pri Mariboru, g. prof. Arku, dijaku Lehanu in zvestemu prijatelju dr Trofeniku za ganljive poslovilne govore ob odprtem grobu ter g. dr. Hericu in stanovskim tovarišem iz Maribora za udeležbo pri pogrebu v Studencih. Posebno zahvalo dolgujemo tudi g. šef-pnmarlju dr. Neubauerju za trud in požrtvovalnost, kakor tudi gg. zdravnikom in č. sestram v bolnišnici, ki so pokojniku lajšali zadnje trenutke.
L j u b 1 j a n a - S t u d e n c i pri Mariboru, dne 26. marca 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
ji LJUBLJANA
Vrtovi so oživeli
Po praznikih je v Ljubljani pomlad prav posebno oživela, čeprav ni vreme tako ugodno, kakor bi to mogli pričakovati zadnje dneve v marcu. Pridni posestniki so začeli že s prvimi pripravljalnimi deli na svojih vrtovih. Ljubljanski posestniki že od nekdaj lepo skrbe za okras svojih vrtov in tujec, ki pride v Ljubljano, lahko s priznanjem ugotavlja, da imajo Ljubljančani mnogo smisla za skrbno nego vrtov, ki so prav za prav gotovo najbolj pravično izpričevalo kulturne stopnje slehernega mesta. Prav posebno živahno pa je postalo delo na veliki ljubljanski farmi — v Trnovem. Ta okraj zalaga Ljubljano skozi vse leto z velikimi množinami zelenjave in je vrtnarija posebna spretnost naših vrlih Trnovčanov. Posebno mojstri so v vzgoji zgodnje zelenjave in zato ni čudno, če so prvi vrtovi, ki so na spomlad okopani, prav v Trnovem. Kljub temu da smo še tako zgodaj v spomladi, so v Trnovem zelenjadni nasadi že skoraj vsi okopani in ni več dolgo čas, ko bomo prvo letošnjo zelenjavo dobili iz Trnovega. Tudi mestna vrtnarija, ki nima malo skrbi z nego ljubljanskih parkov, posebno pa z lepim Tivolijem, že zaposluje večje število delavcev, ki so začeli čistiti parke od zimske navlake. Zasajajo tudi že prvo cvetje, večinoma čebulice in gomolje, ki bodo že v nekaj tednih poenali cvetove. In tako bomo neopazno mimo prvega pomladanskega brstenja prešli v pravo zeleno pomlad.
din. Konjsko meso je že par tednov za 2 din "e na prodaj.
Za mestni vodovod je v današnjem »Služ-
dražje na prodaj.
1 Za mestni vodovod j(
benein listu« razpisana dobava 2.500 m litože-
leznih cevi.
1 Turistovski klub Skala obvešča svoje članstvo, da bo klubova redna letna glavna skupščina v torek, dne 9. aprila L 1. v dvorani palače Grafike (Ma-sarykova c., V. nadstr.) ob 20 oziroma ob 20.30 z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
I Velik naval v bolnišnico. Pred velikonočnimi prazniki se je ljubljanska splošna bolnišnica vsaj malenkostno izpraznila. Vsi bolniki, ki so bili le količkaj sposobni, da zapustijo bolniško posteljo, so z veseljem odšli domov. Vsak pač rad prebije praznike doma v krogu svoje družine, četudi je še napol bolan. Med prazniki je bilo število novih bolnikov bolj majhno in so se zatekli po pomoč
le tisti, ki nikakor niso mogli odlašati svojega odhoda v bolnišnico. Prve dni po praznikih pa je prav zaradi tega navalilo v bolnišnico iz mesta in z dežele toliko bolnikov, kakor še zlepa ne. V torek so sprejeli v splošno bolnišnico kar 171 novih bolnikov. Še hujše pa je bilo v sredo, ko so morali do 6 zvečer sprejeti kar nad 200 novih bolnikov. Ni nam treba poudarjati, kako mnogo dela da tak naval bolnikov uradništvu bolnišnice, posebej pa še zdravnikom, ki imajo že itak dela čez glavo.
1 Nesreča na prelazu. Ko je včeraj odhajal v službo Ivan Kastelic, delavec tobačne tovarne v Ljubljani, je šel tudi čez železniški prelaz v bližini
Vsem ljubljanskim materam, očetom In otrokom priporočamo naj-fcj	■	■■ ■	topleje, da si ogledajo danes prekrasni
g^l^lf ^gj 1film vzvišene materinske ljubezni v
Kathe Dorsch, Paul HBrbiger. A. Wolf Retty. Traudl Stark	KINO UNI0N-U tel. 22-21 Ob 16,19 in 21
JEANETTE Mac DONALD In NEISON EDDY » raikolnl filmski opereti Popolnoma nova kopija I Radi dolži- I f% ^ _ ^	ne filma predstave ob 16. 19 in 21.15 H
pesem zlatega zapafla Kino sioga, telefon 27-301
1 Krščansko žensko društvo proslavi Mate- | rinski dan dne 31. t. m. na belo nedeljo z jutranjo pobožnostjo. Ob pol 7 bo v kapeli Vajenskega doma (Kersnikova ulica) sv. maša za rajne članice, kratek govor in skupno sv. obhajilo. Članice in somišljenice najuljudne je vabljene! Proslavo v opernem gledališču javimo pozneje. Odbor.
1 Zasebni zavod za prirejanje tečajev z-a izdelovanje moških in ženskih rokavic v Ljubljani. Dve Poljakinji iz Varšave, begunki, sta v Ljubljani odprli zasebni zavod za izdelovanje moških in ženskih kožnatlh rokavic. Že pred nekaj meseci sta prišli v Ljubljano, kjer morata čakati na ureditev njunih zadev. Da bi se lahko preživljali, bosta začeli s tečajem za izdelavo kožnatih rokavic, ki ga jima je dovolila banovina. Na tečaju se bodo naše gospodinje, žene in dekleta z lahkoto naučile izdelovati rokavice, kar jim bo samo v korist. Poljakinji sta se ob svojem prihodu v Ljubljano nastanili v hotelu Metropol, kjer jima je sedaj g. Miklič prostovoljno odstopil sejno dvorano za učilnico. Naše ženstvo prosimo, da podpro delo Poljakinj-begunk. Tečaji se bodo vršili po dogovoru. Pri-glase sprejemata od 1. aprila dalje, kakor sporoča današnji tozadevni oglas.
1 Velik krompirjev semenj. Na Sy. Petra nasipu je bil letos prvič velik krompirjev semenj. Kmetje iz raznih krajev, tako od ižanske strani, daljnih dolenjskih krajev, od Krke, iz raznih gorenjskih vasi so že zgodaj zjutraj pripeljali mnogo voz krompirja, pozneje so vozovi, 35 po številu, popolnoma zasedli prostor od Zmajskega mostu tja do Fajmoštrove gostilne. Nekateri veliki vozovi so imeli do 20 vreč, tehtajočih po 50 kg in še več. Kmetje so vztrajali pri cenali, kakor so bile pred veliko nočjo. Nekoliko so tu in tam popustili. Pred velikonočnimi prazniki so mnogi zahtevali celo 3 din za kg na debelo, drugače pa po 2.50 din kg. Včeraj so bile cene semenskemu krompirju od 2,25 do 2.50 din. Nekateri so popustili na 2.10 din kg. Mnogi okoliški kmetje so nakupili semenski krompir, meščani pa so se skušali založiti z novimi zalogami, kajti mnogim je krompir zmrznil zaradi prehudega mraza. Trije vozovi krompirja so stali na trgu še pozno popoldne.
Vpisi v privatni tečaj za izdelovanje kožnatih moških in ženskih rokavic se sprejemajo vsak dan od 1. aprila dalje od 1«. do 12. nre v Sejni dvorani hotela Metropol v Ljubljani. — Zasebni zavod za prirejanje tečajev za izdelovanje moških in ženskih rokavic.
HBH^nsDBaBBaanejanBBaMauMBMM
1 Zelenjava se pocenjuje, meso podražuje.
Pred velikonočnimi prazniki je bilo na trgu skoraj pomanjkanje glavnate solate. Sedaj jo je prav obilo na prodaj. Prvotno je bila glav-nata solata, goriška in dalmatinska, po 24 din kg, danes je po 18 do 20 din. Endivija je po 12 do 14, prej 14 do 16 din kg. Goriški radič rdeč poprej 26 do 28. sedaj 18 do 20 din. Domači radič sedaj po 16 do 18, prej 24 din kg. Merica domačega radiča je bila včeraj že po 1 din. Cene zelenjavi so znatno padle. Na drugi strani pa se je med mesarji pojavila tendenca, da se cene mestu vseh vrst povišajo za 2 din pri kg. Mesarji utemeljil jejo povišanje s tem. da so se tudi cene goveji živini zvišale do 8.50
igrišča Hermes. Prav tedaj je vozil po progi vlak, katerega je Kastelic hotel prehiteti. Planil je naprej čez tir, vendar ga je lokomotiva še ujela in pahnila vstran. Kastelic je odletel po tleh in se precej potolkel. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
1 Starega pohištva in podobnega blaga se je pri pospravljanju podstrešij ponekod nabralo toliko, da so ljudje v zadregi, kam s to zavrženo roko. Pri prodaji se dosežejo tako majhne vsote, da zavrženo blago res mnogo bolje obrnemo, če ga izročimo mestnemu socialnemu uradu za mestne reveže. Pravi revež zna tudi slabo omaro ceniti, ker mu še vedno dobro služi, prav tako pa tudi obrabljen stol, posteljnak in posteljno perilo ter raznovrstno obnošeno obleko in obutev, saj so revne matere prav spretne pri predelovanju oblek predvsem za otroke. Zato mestni socialni urad prosi našo dobrosrčno javnost za staro pohištvo tn podobno blago, ker ga zbira v svoji baraki nasproti Kolinske tovarne. Kdo ima kaj porabnega pohištva in drugega takega blaga odveč, naj tele-fonično ali drugače na najbolj priložen način sporoči mestnemu socialno-političnemu uradu svoj naslov in čas, kdaj sme urad poslati po pohištvo. Kdor pa more in je tako ljubezniv in požrtvovalen, naj pa take predmete pošlje sam na nekdanje posestvo »Obnove« nasproti Kolinske tovarne na Šmartinski cesti in naj jih odda hišniku proti potrdilu. Mestno poglavarstvo je hvaležno za vsako malenkost, ki bi revežem še prav prišla, .ter zato že sedaj vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo za hvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Zaradi uspešne organizacije zaščitne službe pred napadi iz zraka je neizogibno potrebno, da hišni posestniki na notranji strani hišnih vrat na-bijejo pregleden seznam, natanko kje je glavni plinski zapirač, glavni vodovodni zapirač, glavni hišni odtočni kanal in pa tudi, kje so elektroštevci. Opis, kje so te naprave, naj bo jedrnat in zanesljiv, da v primeru vaje ali resne potrebe teh naprav ne bo treba šele iskati. Vse te naprave naj bodo pa tudi vedno naglo dostopne ter vidno označene s posebnim napisom. Kakor se oglase signali za vajo ali resen napad, morajo hišni posestniki ali njih pooblaščenci takoj zapreti glavni zapirač vodovoda in plina, ker bodo tehnične zaščitne čete strogo nadzorovale izvajanje predpisov.
1 Tatvine v Ljubljani. Med velikonočnimi prazniki sta neznana uzmoviča odpeljala 800 din vredno kolo poštnemu uslužbencu Mihačiču Ivan in 600 din vredno kolo Mihi Štefančiču. 1000 din vredne nagrobno bakreno svetilko pa j i nekdo odnesel z nagrobnega spomenika na pokopališču na Viču na škodo Goloba Romana. 500 din vreden ročni voziček je nekdo odpeljal v Ciglarjevi ulici Jožefu Lesko-vicu. Iz stanovanja je bila ukradena Janezu Novaku v Komenskega ulici 460 din vredna nova tem-nosiva pelerina V cerkvi sv, Florijana je nekdo odnesel leseno temnorjavo zaklenjeno pušico, v kateri je bilo okrog 20 din drobiža
i Žeparji na delu. Te dni je bila v Šelenburgovi ulici pred trgovino Bata okradena Smerke Angela. Žepar ji iz ročne torbice odnesel denarnico s 360 din. Na postaji pa je i« ročne torbice žepar izmaknil denarnico Brodnik Frančiški, ki je hotela stopiti na dolenjski vlak. V denarnici je bilo skoraj 300 din in vozni listek od Ljubljane do Velikih Lašč.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Železnato
KINA-VINO
Preko 10.006 zdravniških priznanj I
ZA OKREPITEV SLABOTNIH. SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
Izvrsten okui — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32'-. Rtt. s. br.3290 od 24. II. l«tj.
		
■G	□	^ MARIBOR
m Uvedba poštnega avtomobilskega prometa v Mariboru. Kakor smo svoječasno že poročali, se bo uvedel s 1. aprilom v Mariboru lokalni poštni avtomobilski promet. Obratovali bodo trije avtomobili. Ti bodo dnevno dovažali pošiljke na kolodvorsko pošto po sledečem redu: iz pošte Maribor I. na Slomškovem trgu devetkrat, iz pošte Maribor 111. na Kralja Petra trgu dvakrat in iz pošte Studenci enkrat; nabiralniki se bodo izpraznje-vali trikrat dnevno. Razen tega bodo avtomobili dostavljali pakete za vse mesto. Da bo mogoče pravilno izrabiti avtomobile v korist naslovnikov, prosi uprava pošte občinstvo, zlasti trgovce, industrijalce in druga podjetja v Mariboru, naj bi šli poštnim dostavljalcem toliko na roko, da'jim pri dostavi paketov ne bi bilo treba dolgo čakati. Uprava pošte pozna težave naslovnikov, ki jih imajo zlasti z ocarinjenimi paketi. Zato bo vsak nasvet zaradi hitrejše dostave paketov radevolje upoštevala.
m Na belo nedeljo ponavlja Ljudski oder v Mariboru igro o izgubljenem sinu, ki je že pri premieri doživela velik uspeh ter jo je občinstvo navdušeno sprejelo.
m Karitativna zveza v Mariboru ima v petek, 29. marca ob 18 v sejni sobi stolnega žtipnišča občni zbor.
m V počastitev spomina pokojnega profesorja Gabriela Majcna so darovali: učitelj v p. Franjo Zacherl v Ljutomeru 100 din za revne krčevinske šolarje, gospa Liza Serajnikova in rodbina ravnatelja Draga Kocmuta Dijaški kuhinji v Mariboru 150 din.
m Nameščenski sestanek, ki je bil sklican za petek, 29. marca, je zaradi raznih ovir preložen na prihodnji teden. Datum sestanka bomo javili v časopisju in v osebnih vabilih. Odbor podružnice Društva Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev.
m Po izredno uspelih koncertih v Tržiču in Ptuju bo pohitel naš znani koncertni pevec-tenorist Slavko Lukman v Maribor, kjer nam bo na koncertnem večeru zapel arije iz opere »Evangelj-nik«, iz »Marte«, iz Verdijevega »Rigoletta« in pevske točke domačih in tujih skladateljev: Pav-čiča, Štritofa, Preglja, Flajšmana, Curtisa. Svoj
program pa bo dopolnil Se z arijo Iz Leharjeve spevoigre »Carjevičt in z dvema prekrasnima se-renadama od Tossellija in Driga. Seveda je na sporedu zopet originalna španska »Princesita«. — Koncertni večer je zopet združen z recitacijami režiserja in dramskega igralca M. Skrbinška, ki bo recitiral Prešernov »Krst«. Kosovelovo »Balado«. Gregorčičevo »Soči« in samogovore iz Shakespearovih tragedij. Koncert bo v aprilu, občinstvo pa opozarjamo nanj že danea.
m Vzoren vinogradniški nasad naslaja sedaj na Meljskem hribu na bivšem Glaserjevcm jjosestvu, ki je sedaj last Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru. Stari zapuščeni vinogradi se obnavljajo, ostali hrib — v Kolikor to dopušča teren, se pa sedaj nanovo rigola ter zasaja s trto, drugod, kjer tla niso primerna za vinograd, pa se zasaja sadonosnik. Obnovitev teh velikih vinogradov bo velika pridobitev tudi za Maribor, saj bodo dajali mestu na severovzhodni strani zelo slikovito zaledje.
m Poroke. V stolnici so se poročili: trgovec Hojnik Mirko in Mejač Helena; učitelj mešč. šole Pichler Heribert in Ogorelec Marija. V frančiškanski baziliki 30 se poročili: tekstilni inženir Bruno Faninger in abiturientka Jereb Nada; odvetniški koncipient Peric Alojz in Kocmut Marija; trg. zastopnik Ferenčak Karel in zaseb. uradnica Zupančič Ana; trgovec Kotnik Karel in zasebnica Geč Marija. Mladim parom naše čestitke.
m Smrtna kosa. V Slovenski ulici 40 je umrla 79 letna zasebnica Marija Weiss; na Koroški c. 34 je umrla 86 letna zasebnica Marija Solak; v Je-rovškovi ul. 80 pa je ugrabila smrt 64 letno Amalijo Vidmajer, Naj počivajo v miru!
m Smrt pod drevesom. V Savcih so podirali hraste ob banovinski cesti. Pri tem je bil Jožel Klemenčič tako nepreviden, da je prepozno odsko-čil pred padajočim drevesom. Debela veja ga je udarila po glavi ter mu razbila lobanja, da je obležal pri priči mrtev.
Gledališke
Četrtek, 28. marca ob 20: Petek, 29. marca: Zaprlo.
»Gejša«. Red C.
Zadnie vesti:
Kmetijski minister o pomoči pasivnim krajem
Belgrad, 27. marca. AA. Kmetijski minister dr. Branko čubrilovič je sprejel v svojem kabinetu predstavnike tiska in jim podal sledečo izjavo: »Na moje posredovanje je ministrski svet sprejel sklep, da se revnim krajem, ki so trpeli zaradi hude zime, podeli denarna jiomoč za prehrano, in sicer za brezplačen nakup žita. Razen tega se z istim odlokom podeljujejo določene denarne vsote za pocenitev žita, ki ga ravnateljstvo za prehrano po okr. glavarstvih, kmetijskih referentih in neposredno samo deli ljudstvu. V ta namen je bila podeljena raznim banovinam večja vsota denarja. Ta denar je bil že odposlan uradnim oblastem, da bi se ljudstvu v aprilu, ko se začno težka kmetijska dela. najceneje pomagalo. Tako je bilo j>oslano drinski, vrbaski in zetski banovini po 2 milijona din, muravski banovini milijon dinarjev, vardarski banovini 1,500.000 din,' donavski banovini 210.000 din, dravski banovini pa za živinorejske potrebe pol milijona dinarjev. Po izdelanem načrtu bo-
do delili žito najbolj revnim in za delo najbolj nesposobnim brezplučno, denar za živinsko hrano pa bodo (lajali v obliki brezobrestnega posojila. Ravnateljstvo za prehrano pri kmetijskem ministrstvu je že predpisalo način za razdelitev te pomoči, ki bo izrabljena na ta način, da se bodo raznim kmetovalskim organizacijam, zadružništvu, okrajnim pomožnim zakladom dajale nakaznicp za brezplačen prevoz hrane iz žitorodnih v pasivne kraje. V vsem je vlarla izdala več ko 29 milij. din za pomladansko pomoč ljudstvu v pasivnih krajih. Poleg tega je bilo banskim upravam poslanih iz sredstev mojega ministrstva vsaki po pol milijona din zarndi nakupa čim boljšega in bolj zdravega semena. To seme se bo delilo kot podpora kmetovalcem in revnim pridelovalcem pri zgodnji spomladanski setvi. Brez dvoma je, da so te socialne podpore vlade v teh hudih časih mnogo pripomogle, da se med ljudstvom težave ublaže.«
Francoski tisk za prekinitev odnosov s Sovj. Rusijo
Pariz, 27. marca. A A. Tlavas: Popoldanski paršiki tisk soglasno odobrava odpoklic sovjetskega veleposlanika Suriča. Listi poudarjajo potrebo, da se naredi konec dvoumnemu položaju, ki po podpisu nemško-sovjetskega sporazuma koristim Francije samo še škoduje. »Temps« pravi, da je treba po odpoklicu Suriča odnose med Francijo in Rusijo brez odlašanja temeljito rešiti. Položaj je v tein pogledu popolnoma jasen. Francija je v vojni z Nemčijo, Sovjetska Rusija pa je dejansko nemški zaveznik. Po tem takem je Sovjetska Rusija sovražnik Francije. »Journal des Debats« •pravi, da je enostavno treba zapreti sovjetsko veleposlaništvo v Parizu.
Drobne novice
Hongkong, 27, marca. A A. Reuter: Zavezniške pomorske oblasti so zadržale v llong-kongu sovjetsko ladjo »Vladimir Majakovski«. Ladjo so preiskali. Plula je iz Mehike v Vladi-vostok in je bila Datovorjena z bakrom.
Angleški lahki tanki na vajah po težavnem ozemlju. — Francoska letala pred poletom.
Eksplozija na francoski vojni ladji
Pariz, 27. marca. t. Reuter: Po uradno potrjenem poročilu admiralitete je nastala v nekem francoskem severnem pristanišču na vojni ladji »La Railleuse« eksplozija, katere vzrok do sedaj še ni pojasnjen. »La Railleuse« je bi! torpedni rušilec. Ime luke, kjer se je zgodila nesreča, oblasti niso izdale. Sedem članov posadke je bilo ubitih, mnogo mornarjev pa jso-grešajo. Po poročilu agencije Štefani se je larlja potopila, ko je zaplula iz luke Tanger
Amerika bo letno izdelala 40.000 letal
Washington, 27. marca. t. Keuter: Več sto rezervnih vojaških letal, katere je Severna Amerika v zadnjih mesecih i/delala za svojo lastno porabo, bo prodanih zaveznikom in v najkrajšem času poslanih v Evropo. Visoki vojaški krogi Združenih držav Severne Amerike so vojnemu odboru parlamenta rekli, da bc Amerika ob koncu tega leta in potem dulje letno lahko proizvajala 30 do 40 tisoč letal. Združene države jx> i/javi vojnega ministra izdelujejo danes šest tijiov vojnih letal. Zavezniki so za prihodnje mesece naročili letal v vrednosti ene milijarde dolarjev.
Nemci o pritisku zaveznikov na nevtralce
Berlin, 27. marca. AA. DN3: Berlinski politični krogi vse bolj poudarjajo prepričanje, da nameravata zahodni velesili s poostritvijo vojne okrepiti terorizem nad ne\tralnimi državami, nakar so prisiljene zaradi svojih vojaških, diplomatskih in drugih neuspehov ter zaradi vse večjega nezadovoljstva svojih narodov. Nemški krogi se pri tej priliki sklicujejo na govor, ki ga je snoči imel po radiu Ileynaud. kateri je dejal, da zuvi«e diplomatski uspehi zahodnih velesil od vojaške zmage, od števila njihovih tankov in drugega orožja. Poleg tega opozarjajo tudi na i/poved v listu »Tempsn«, ki je iz jvioblaščcnih krogov sporočil, da zahodni velesili nič več ne bosta spoštovali privilegija nevtralnosti norveških teritorialnih voda,
KULTURNI OBZORNIK
Umetniška razstava v Gorici
Viktor Birsa: »Z doma«, (Z razstave v Gorici)
Težko je zabeležiti v zadnjih letih (razen književnih) kake kulturne dogodke med primorskimi Slovenci. — Krivda, seveda, njih ne zadene. Zato je tem bolj razveseljiv sleherni še tako drobcen pojav kulturnega življenja tam doli.
Med te spada tudi razstava mladega talenta Viktorja Birse, ki razstavlja od 20. marca v Gorici v Bottega d'Arte 25 svojih zadnjih del.
Naj domačega tridesetletnega umetnika najprej malce predstavimo. Doma je i Kobjeglave na Krasu. Po očetu je deloma Vipavec, Rihemberžan. Hiša je kmečka. Birsa je študiral srednjo šolo v Idriji, potem v Vidmu, nato še na srednji risarski šoli v Trstu, kjer je prav za prav našel samega sebe. Življenje je pa mladega človeka prisililo od čopiča v občinsko pisarno. Vendar se je kmalu otresel pisarniških spon in je lahko s pomočjo svoje sedanje družice, učiteljice, lahko nameril prve korake v hram umetnosti. Spoznal se je z znanim tržaškim umetnikom Djalmo Stultusom (po materi Slovenec!), ki ga je vodil in jemal s seboj na umetniške pohode.
Tako je mladi Birsa 1. 1934 lahko pripravil v Trstu svojo prvo umetniško razstavo, ki je doživela popoln umetniški in materialen uspeh. Kritik Ben-co ga je v »Piccolu« pohvalil.
Opogumljen po teh uspehih je mladi kraški umetnik šel v Rim, kjer se je seznanil z družbo umetnikov. Pri teh se je izpopolnjeval v kolikor so mu tesne razmere slovenskega umetnika dopuščale.
To je v veliki meri tudi vzrok, da mora risati le manjša platna, ker jih laže proda. Večji njegovi deli sta doslej le kupola v cerkvi v Segni blizu Rima in oltarna slika sv. Florijana v Zabljah na Vipavskem. Po večini je mojster pokrajinskih slik, največ je jesenskih motivov z rodnega Krasa in poletnih z Vipavske doline. Tu dobro zadene skrito pesem, bol in veselje narave. V Rimu je naslikal precej pokrajinskih motivov iz Kampanije in jih je vse oddal.
Vse kaže, da se bo dobro razvil ta novi primorski talent, zlasti ker ima energično voljo, da prodre. Italijanska javnost ga že dobro pozna in ima tudi precej odjemalcev med njo. In naša?
Birsa pripravlja po Gorici še razstavo v Rimu m v Beogradu. Želimo mu uspehov tudi zato, ker se pokaže, da tam doli ni še zamrlo sleherno kulturno tlenje.	R. B.
Življenje škofa dr. Ant. Mahniča
V založbi Zadruge dobrega tiska (Zadruga Dobre Stampe) v Požegi, ki je izdala že vrsto dobrih lepih knjig, bo izšla v začetku maja obširna knjiga o življenju in delu škofa dr. Antona Mahniča. Knjiga bo obsegala najmanj 13 in pol o^minskega formata. Življenjepis je napisal znani hrvatski pisatelj in kulturni delavec fra Ignacij Radič, frančiškan-tretje-rednik, nekdanji izpovednik pokojnega velikega škofa in njegov dobri znanec ter poznavalec njegovega dela. To bo prva knjiga o škofu, ki bo izšla ob 20-Ietnici njegove smrti. Pisatelj spada k redu, ki v Zagrebu skrbi za grob pokojnega krškega škofa. V knjigi je mnogo mest, ki se nanašajo na delo Mahni-čevo v Sloveniji, zato bo gotovo zanimalo tudi Slovence. Ko pa je pozneje prišel na Krk kot škof hrvatskega kraja, se je ves posvetil hrvatskemu kulturnemu življenju ter j> postal tudi oče katoliških Hrvatov. S tem založništvo opozarja vse Slovence na to knjigo, iz katerega bo zopet zadihal duh, ki je vodil velikega pokojnega škofa, borca za čistost javnega življenja v znamenju neizprosnega katolištva in ki je svoj čas tako tesno vezala Slovenca in Hrvate. Želeti je, da se tudi Slovenci že sedaj naroče na knjigo, ki bo stala ob izidu kakih 30 do 40 dinarjev. Knjiga bo tudi ilustrirana. Založba dobre štampe v Požegi.
Razpis nagrad
Umetniški klub v Mariboru razpisuje za Umetnostni teden, ki se bo vršil od 5. do 11. maja 1940, po tri nagrade za naslednje umetniške zvrsti, in sicer prvo nagrado v znesku 2000 din, drugo 1000 din, tretjo 500 din za najboljše umetniške tvaritve. 1. Za najboljšo sliko, odnosno kip, ki bo razstavljen na umetnosti razstavi Umetnostnega tedna s tem, da se bodo v okvirju nagrad dela odkupila. 2. Za najboljše novo delo iz književnosti, ki se naj predloži najkasneje do 1. aprila 1940. 3. Za najboljšo novo kompozicijo, ki jo je treba predložiti do 15. aprila 1940. 4. Za umetniške produkcije izvajajočih glasbenikov v času od II. umetnostnega tedna dalje; prijave je predložiti do 15. aprila 1940. 5. Za najboljše oderske stvaritve od II. umetnostnega tedna dalje; prijave je predložiti do 15. aprila 1940.
Klub si pridrži pravico določene nagrade zvišati ali znižati, združiti ali sploh ne podeliti, kakor tudi spreminjati določbe tega razpisa.
Konkurirajo lahko samo umetniki iz mariborskega kulturnega območja.
*
Prve slovaške driavne nagrade. Ob priliki prve obletnice slovaške države so bile razdeljene tudi prve slovaške državne umetnostne nagrade, ln sicer je dobil nagrado za književnost znani pesnik Andrej Zarnov, za slikarstvo Martin Benka in za glasbo Mikulaš Sclineider-Trnavski). S temi odlikovanji je slovaška republika hotela odlikovati buditelje slovaškega duha v pesmi, sliki in glasbi.
Pesnik Andrej Zarnov, pod katerim psevdonimom se skriva redni profesor slovaške univerze med. dr. František Šubik, je pesnik slovaškega trpljenja in slovaške samostojne misli ter spada gotovo med najboljše slovaške politične pesnike. Rodil se je leta 1903 ter je promoviral leta 1931, pa je kmalu nato postal docent na medicinski fakulteti v Bratislavi še v prvi republiki. Kot pesnik je izdal prvo zbirko leta 1925 »Straža pri Moravski«, ki jo je pa tedaj cenzura konfiscirala. Leta 1929 je izšla druga zbirka »Brazda čez ozare«, tri leta pozneje pa »Glas krvi«, za katero je dobil pokrajinsko n '(rado. Poleg te bogate izvirne pesniške žetve se je Andrej Zarnov odlikoval kot prevajalec iz poljščine, saj je izdal antologijo »Pri poljskih pesnikih«, zaradi katere ga je poljska Literarna akademija odlikovala s srebrnim lavor-jevim vencem. Prevel je tudi več poljskih gledaliških iger ter tudi Sofoklejevo Antigono za slovaško gledališče. Tudi je tik pred usodnimi dogodki pripravljal novo zbirko poljskih prevodov iz Mickie\vicza, Staffa in Kasprowicza (Himne), pa je ni izdal; nasprotno, ko so Poljaki zavzeli po češkoslovaški katastrofi nekaj slovaškega ozemlja, je protestiral proti Poljski z znano pesmijo, tudi tudi proti Ogrski: s tema pesmima je postal v prevratnih dneh najbolj popularni pesnik nove Slovaške. Žarnov je bil slovaško pesniško srce tega časa: zato je odlikovanje s prvo državno nagrado samo oficielno priznanje njegovi pesniški borbi za slovaško državnost.
Slikar Martin Benka je bil rojen leta 1888 in je živel v praškem krogu Slovakov, kateremu so pripadali pesniki Smrek, Lukač itd. Iz praške
T šole je kmalu našel samostojni izraz in slikarsko tehniko, s katero je odkril na svoj način severno-slovaške tatranske kraje. Že leta 1913 je imel velik uspeh na hodoninski razstavi. Ustvaril je posebno slovaško pokrajino s svojimi impresionističnimi barvami, zaljubil se je v gore, orače, splavarje in gorjance ter jih vedno in vedno upodabljal na ozadju slovaške pokrajine. Svet slovaškega malega človeka. Mnogo je potoval po svetu, pa se vedno vračal domov. Znan je bil v svetu kot ena največjih češkoslovaških umetniških potenc v bivši republiki. Na vsak način pa je najboljši slovaški umetnik »knez slovaškega slikarstva«, kakor so ga tudi kritike imenovale. Sedaj je profesor risanja in slikarstva na visoki tehnični šoli v Bratislavi.
Mikulaš Schneider-Trnavski) je bil rojen leta 1881 in je že 24 letni izdal zbirko slovaških narodnih pesmi za srednji glas in klavir. Ta zbirka je pomenila tedaj odkritje slovaške narodne pesmi ter ji je pomagala do slave v širokem svetu. Po Schneiderjevih zbirkah je slovaška pesem dobila evropski pomen in šla v široki svet. Pred njim je bil najbolj izobražen slovaški glasbenik J. Bella, ki pa je dobil zaposlitev v tujini in je šele na stara leta komponiral slovaško. Po teh prvih zbirkah narodnih pesmi je izdal tudi več umetnih kompozicij na besedilo slovaških pesnikov Vajanskega, Hviezdoslava, Jesenskega, ena celo na besedilo junaka Štefanika. S temi pesmimi je šel leta 1908 v svet na turnejo, kjer mu je pel pesmi neki češki pevec. Tako je odprl okno v svet za slovaško glasbo. Bil je v Berlinu, Parizu in v vseh največjih centrih Evrope. In povsod so se najslavnejši komponisti, med njimi R. Strauss, poklonili lepoti slovaške narodne pesmi, pa tudi mojstrstvu Pchneiderja-Trnavskega. Po vojni se je njegov polet še neizmerno dvignil. Komponiral je dela za veliki orkester, za solospeve, klavir, gosli, orgle, sharmoniziral daljše slovaške narodne pesmi, pa tudi monumentalno zbirko slovaških katoliških cerkvenih spevov, napisal več pevskih učbenikov ter plodno deloval dvajset let kot nadzornik privatnih glasbenih šol na Slovaškem. Sodeloval je pri glasbenih prireditvah Slovaške Matice ter ima tudi sicer največje zasluge za razvoj slovaške glasbe.
Tako so te prve nagrade dale javno odlikovanje najbolj znanim slovaškim kulturnim delavcem na treh umetnostnih poljih, tujini pa odkrile nove osebe, v katerih je po mnenju najbolj avtoritativnih ustanov Slovaške njihova največja umetnostna vrednota, oziroma je v njih največ slovaškega duha.
»Luč z gora« na frančiškanskem odru. Frančiškanska prosveta je vprizorila v nedeljo 17. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Luč z gora«, dramo v treh dejanjih, ki jo je po istoimenski dijaški zgodbi jezuita Weiserja za oder priredil Stane Savinšek. Zelo lahkomiselni dečko Mirko Eger dobi ob začetku šolskega leta za sošolca svojega bratranca Hinka Molla. Hinko je pravi vzor katoliškega fanta, ki je dotlej živel le med gorami. Ne samo na Mirka, tudi na ostale sošolce je ta preprosti, zdravi verni 6in planin napravil najlepši vtis. Ker ga velikomestno življenje ni spremenilo in ker se ni pokoril pravilom razreda s tem, da se je učil z vso vestnostjo verouka, si je nakopal sovraštvo tovarišev, katerih vodja je bil Kurt Bemer, popolnoma pokvarjen meščanski fant. Med njima se je razvila borba in Bemerju ni bilo nobeno sredstvo dovolj podlo, da ne bi z njim skušal Hinka pokvariti ter pridobiti za protikatoliški tabor. Kleni Hinko je zmagal in celo več, s 6vojim leprm značajem je poboljšal mnogo tovarišev. V gorah, kamor je šel s Hinkom na počitnice, je tudi Mirko popolnoma spoznal veličino vere in se spokoril Hinko se odloči za duhovski stan, vendar se mu ta želja ne izpolni. Pri nabiranju planik se je nekaj dni zatem ponesrečil.
To lepo, vzgojno katoliško delo, ki ga priporočamo tudi podeželskim odrom, je spretno zrežiral g višji inšpektor Stancer in s tem dosegel, da je bila predstava lepa. Vredno bi bilo, da se ponovi.
K.
Italijanska kulturna propaganda. Kako jo je treba vršiti, uči Italija! Zunanje ministrstvo je pričelo izdajati veliko zbirko, razkošno opremljeno, v 12 skupinah po več zvezkov na 400 straneh pod naslovom »L'opera del genio Italiano all'estero« (Delo italijanskega genija v inozemstvu). V prvih skupinah bodo opisani slavni italijanski strategi, odkrivatelji, kolonizatorji. V posebnih skupinah pa so obravnavani slavni umetniki. Lo Gatto je spisal skupino »Italijanski umetniki v Rusiji«. Nerodno je le to pri tej zbirki, da stanejo poedini zvezki od 150 do 300 lir. Zato si jih bo mogel omisliti le bogatin, knjižnice in pa komur jih bo
Oče brezžičnega brzojava
Smrt velikega francoskega učenjaka Edvarda Brenlyia
Te dni je umrl v Parizu profesor Edvard Branly, znan z imenom >oče brezžičnega brzojava«, v starosti 93 let.
Profesor Branly je bil rojen 23. oktobra 1844 v Amiensu. Ko se je začela sedanja vojna v Evropi, se je preselili v notranjost Francije na svoje posestvo. Pred nekaj dnevi je prišel v Pariz na kratek oddih in se je pri tej priliki prehladil. Po kratkem bolehanju je stari znanstvenik umrl.
Kakor je znano, je prof. Branly pred 50 leti iznašel radijski konduktor, ki je v tistem času izzval pravo pravcato svetovno senzacijo. Njegova iznajdba je temeljila v tem, da se je na daljavo 20 m skozi zid slišal znak, poslan s Herzovimi valovi. Pozneje, 1. 1899, je slavni italijanski znanstvenik Marconi izpopolnil to Branlyjevo iznajdbo in je z valovi dajal znake na daljavo 30 m. Na podlagi iznajdbe profesorja Branlyja in spopolni-tev Marconijevih, smo dobili sedanji radio aparat.
S smrtjo prof. Branlyja je izginila s sveta ena najimenitnejših osebnosti francoskega znanstva. Branly je imel dva doktorata, in sicer medicinskega in doktorat eksaktnih ved. Predvsem se je odlikoval v vprašanju elektrike in pa vijoličastih žarkov.
Vest o smrti prof. Edvarda Branlyja je globoko presunila vse znanstvene kroge v Franciji in drugod po svetu. Ves francoski tisk posveča svojemu velikemu učenjaku obširne nekrologe.
Pokojni Branly je bil znan zaradi svoje velike skromnosti. Kadar koli so ga kje proslavljali, je le skromno skomignil z rameni, Češ da je njegova učenost zasluga splošnosti.
Začetek svojih raziskovanj je strogo skrival. Začel je v skromnem katoliškem zavodu, v neki majhni delavnici. O tem laboratoriju je napisal Branlyjev zaupni prijatelj in pomagač, sedanji kardinal in rektor francoskega katoliškega instituta, Alfred Bodrillart, tele besede: »To ti je bil pomanjkljiv in obupen laboratorij ko nikjer več na svetu. In vendar je veliki Branly leta in leta deloval v tem skromnem in pomanjkljivem laboratoriju. Zgodnji jutranji pešci, ki so zarana hodili mimo Luksemburškega parka v Parizu, so mogli sleherno jutro videti starega človeka v halji, kako je šel v laboratorij. Da je mogel priti v svoj laboratorij, je moral po ozkih, vijugastih stopnicah starega katoliškega instituta, nato skozi kuhinjo in skozi knjižnico in slednjič je prišel v prostor, kjer je dišalo po starih knjigah in razriih instrumentih. Tu je francoski znanstvenik prebil ves dan.<
Govoreč o delu Edvarda Branlyja, je dejal kardinal Bodrillart: »Ko smo videli, kaj je s svojimi raziskavanji dognal, smo se odločili, da mu pripravimo sodobni laboratorij, kjer bi mogel svoja dognanja še nadalje razvijati. Tu je preživel še pet let, pet zlatih let, da je slednjič svoje plodonosno delo sklenil z velikanskim uspehom.«
Branly je začel svojo kariero kot fizik in kot tak je dosegel važna odkritja. Sicer se pa ta izumitelj brezžičnega brzojava ni dosti zmenil za tisto, kar so dajali radijski aparati. V svojem stanovanju in v svojem laboratoriju je imel po en radijski aparat, vendar se je malokdaj odločil, da bi poslušal to, kar so poročali po teh aparatih. Večkrat je dejal, da mu je žal, ker se radijski valovi uporabljajo za politiko in propagando, po njegovem mišljenju to ni ustrezalo tistemu, kakor si je on zamislil, da bodo služili radijski valovi.
Leta 1903 je Branly s Curie-jem vred dobil državno (Ozirisovo) nagrado.
.Vojaki na delu podzemskih postojank.
ŠPORT
Slalom na Peci
Maribor, 26. marca.
Na velikonočni ponedeljek se je vršila na Peci tradicionalna smučarska tekma v slalomu. Vremenske razmere letos niso bile ugodne, ker je vladal mraz in hud veter, tla pa so bila močno ledena. Zaradi tega udeležba ni bila tolikšna, kakor po navadi, zato pa so tisti, ki so nastopili, predstavljali pravo elito smučarskih športnikov iz severnega dela Slovenije. Požrtvovalno je vodil tekme Vekoslav Golubovič, kateremu je stal ob strani neumorni tehnični vodja Viktor Purkelc, ki je tra-siral progo. Ob desetih je bil start za ta veleslalom. Najboljši čas in zmago je dosegel znani smučarski prvak Miran Cizelj (SPD Maribor) v 1.11, drugi je bil Viktor Wolgruber (Rapid) s časom 1.34, Jože Stante (Maribor) 1.34, Fric Kara-sek (Rapid) 1.51, Anton Mlačnik (SPD Mežica) 2.2, Lojze Leskovec (SPD Mežica) 2.8, Viljem Kar-kelj (Maraton) 2.23, Fasching (Rapid) 3.37, Ivan Kune (Maraton) 4.
*
SK leleznilar je gostoval v Koprivnici. Za velikonočne praznike je nogometno moštvo SK Železničarja v Mariboru gostovalo dva dni v Koprivnic ter je dvakrat zmagalo. Prvi dan so premagali Mariborčani koprivniškega »Gradjanskega« z 2:0, naslednjega dne pa so z istim rezultatom odpravili tamošnji delavski športni klub »Slogo«.
Športne zanimivosti
Odločitev, če bodo letos olimpijske igre, bo
padla v začetku aprila, tako je namreč izjavil predsednik prireditvenega odbora za dvanajste olimpijske igre v Helsinkiju. Finski olimpijski odbor bo namreč o stvari sklepal na svoji plenarni seji, ki bo v prvi polovici meseca aprila. Potem bomo šele vedeli, če bodo letos v času od 20. julija do 4. avgusta olimpijske igre na Finskem ali pa bodo tako odpadle kakor v svetovni vojni leta 1914.
V zaprtem prostoru 800 m v 1:47.0 je pretekel olimpijski prvak črnec John Wodruff. Obenem pa je dosegel še drugi sijajni uspeh v teku na 880 jar-dov (t. j. 804 m), za kar je porabil čas 1:47.7. Oba ta rezultata je 6eveda dosegel v enem samem teku in sicer v zaprtem prostoru. Ta uspeh pa je zelo blizu Harbigovega svetovnega rekorda na prostem tekali-šču (1:46.6).
Amerikanci so se izjavili, da bodo brez nadaljnjega sodelovali na olimpijskih igrah v Helsinkiju, če 6e bodo vršile letošnje poletje.
Hrvatje bodo priredili v soboto in nedeljo v Zagrebu prvo prvenstvo banovine Hrvatske v teku čez drn in strn ter v sabljanju.
Naš nogomet bo bil prihodnjo nedeljo borbo na dveh frontah: v Bukarešti nastopi A-reprezen-tanca proti romunski A-reprezentanci, v Belgradu pa se istega dne spoprimeta B-reprezentanci obeh držav. Računa se, da ho naša prva garnitura dobila tekmo napram Romuniji, četudi ne bo moštvo sestavljeno iz najboljših moči.
Hrvatje pa igrajo v torek, 2. aprila proti reprezentanci Švice. Postava hrvatske reprezentance še ni končnoveliavno določena, pač pa je določil zvezni kapitan v to svrho 16 igralcev. Zanimanje za srečanje « Švico ie v Zagrebu izredno veliko, kar je tem bolj razumljivo, ker imajo Švicarji trenutno najmočnejšo nogometno ekipo v Evropi.
Triglavski smuk - 31. marca
JZŠZ razpisuje tekmo v smuku s Triglava v dolino Ktme za dne 31. marca t. 1. Tekma 6e vrši z mednarodno udeležbo po § 2. IWO. Tekmuje se po pravilih JZŠZ in IWO in po pravilniku specialno določenem za Triglavski dan iz leta 1937 z dodatkom, da tekmujejo letos tudi moštva. Vodje klubov in tekmovalcev se opozarjajo, da bodo kavcije za vsako startno številko 10 din.
zunanje ministrstvo v propagandne namene zastonj poslalo. To slednje je namreč tudi mišljeno, ker se Italija ne boji izdati kaj denarja za to, da jo svet spozna v njenih najvišjih kulturnih vrhovih.	R. B.
Pokroviteljstva;
minister zunanjih zadev gospod dr. Cincar-Mar-
kovič,
minister za telesno vzgojo naroda g. Jevrem Tomič,
minister vojske in mornarice g. armijski general M. Nedič.
ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen.
Progaj Dolžina proge cca 4200 m z višinsko razliko cca 1000 m. Start bode na Kredarici, le v slučaju slabih snežnih razmer 6 Staniče ve koče (stara proga). Cilj za tekmovalce pri Debeli bukvi v Sp. Krmi, za dekleta pa pri koči v Zgornji Krmi. Start ob pol 11 dopoldne.
Darila: Prvi trije prejmejo sponvnske plakete »Triglavski dan«. Prvi trije v drugem in tretjem razredu tudi plakete, ako 6tarta v vsakem razredu najmanj 6 tekmovalcev.
ZFO
V	nedeljo bo v Kranju revija naših najboljših tekmovalcev
II. orodne tekme posameznikov za prvenstvo Zveze Fantovskih odsekov bodo v nedeljo 31. marca v Kranju. Ze prve tekme, ki 60 bile lansko leto v Celju, so pokazale, kako potrebna so taka srečanja naših najboljših telovadcev in kako veliko zanimanje vlada zanje ne samo med prijatelji naše mladinske organizacije, temveč med vsemi, ki se zanimajo za lepo orodno telovadbo.
Letošnje tekme pa bodo prav gotovo svojevrsten dogodek in to ne samo za Kranj, kjer bodo te tekme, temveč za v60 našo fantovsko organizacijo. Še več: za vso našo orodno telovadbo, ki dobiva vedno več prijateljev med mestno in kmetsko mladino. In to povsem po pravici, kajti naši fantje so od lanskih prvih tekem tako napredovali, da tega ne bi mogli verjeti, če jih ne bi imeli priliko videti na lastne oči. Naši mojstri kakor so lanski prvak Natlačen (Jesenice), Varšek (Vič), Janež (Sv, Helena), Frarkič (Novo mesto), Zeleznik (Jesenice), Jezeržek (Komenda), Kermavner (Kranj), mladi Hercig (Celje) in Vidmar (Jesenice) so brez dvoma mojstri na orodju, ki so že ponovno pokazali svoje velike sposobnosti na orodju. Manjkajo pa še prijave in ni izključeno, da se pojavi že kak mlajši tekmovalec, ki bo šele prvikrat stopil pred strogo sodniško oko.
V	nedeljo bomo imeli zopet priliko videti naše vrhunske telovadce pri svojem delu na orodju Dopoldne ob 9 bodo v Ljudskem domu obvezne vaje, popoldne ob treh pa bo tekmovanje v poljubnih vajah, ki so za vsakega gledalca najbolj zanimive. Med posameznimi tekmovalnimi točkami pa nastopijo kranjski telovadci /n telovadkinje s svojimi lepimi akademijskimi točkami. Fantovske odseke in in Dekliške krožke iz okolice Kranja opozarjamo,
drugi	Pre£krbijo vstopnice, da jih ne poberejo
*
mJ0dZr^	Svet bo v nedeljo, 31.
marca ob 9 dopoldne v starešinski sobi Akademskega doma v Ljubljani. Ljubljanska okrožja morajo poslati vse okrožne odbornike za mladce in nara-Scaj, ostala okrožja ljubljanske podzveze pa po dva. iz okroa, pa, kjer še ni mladčevskih odborov, naj Pndejo gg. duhovni vodje. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja o organizaciji mladčevskega življenja, pozivamo k točni in polnoštevilni udeležbi. — Ljubljanska podzveza.
Snežne razmere
°jzszh *v" v LiuhUanl *
27. m m m min
j«žen.Z'a'0r0® 5,9 "" 4-8' oh,nano' 1» em me*a,
Dom na Komni 15W m: +2, delno oblačno, 80 cm Bne-fra, južen.
Vesti športnih zvez, klubov in d-'štev
..... Klubom v MZSP. JZSS opozarja klube na Rejo
upravo in smtnnek, ki je tlnnes v četrtek avečer ob JI v hotelu Orel v Mariboru in prosi, .la poiljnjo zanesljivo svoje delcsrntp na sejo. O sobi to oj>ozarja eolj-sko klube, da se udeleže te seje.	jzsa
JI