Kogar sreča z velikimi grižljaji pita, ga hoče z njimi zadušiti. Nemški pregovor rm Številka 41 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT 18. oktobra’2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Svetovni prvak sicer nisem postal, toda lep občutek je bil, ko sem bil 50 km v vodstvu. kolesar Peter „Paco“ Wrolich iz Loč Prvo leto 60.000 oseb čez Pavličevo sedlo stran 7 Vogrški gledališčniki so preteklo soboto zelo uspešno uprizorili Piko Nogavičko, (več na str. 9 ) Foto: Kumer CEZMJENO Srečanje kovačev v Rožu Bistrici v Rožu so se Srečali kovači iz Slovenije in ' koroške. Strani 5 IZ NAŠIH OBČIN Peca in globaški vrelci V zvezi z izgradnjo Pece zahtevajo Globašani garancijo za svoje tri vrelce. Stran 7 REPORTAŽA Po sledovih M. M. Ziljskega Skupina koroških Slovencev se je podala na pot Matije Majarja Ziljskega v Pragi. Strani 8/9 SPORT Slovenski košarkarji Košarkarski klub KOŠ gre v drugo tekmovalno sezono v koroški ligi. Stran 15 2 Politika BESEDA PREDSEDNIKA NSKS Neresnice kot temelj razbijanja enotnosti? Skupina članov Zbora narodnih prestavnikov in predsednik EL poskušajo z neresnicami in polresnicami dokazovati „dejansko resnico”, da predsednik NSKS ravna v nasprotju z vsemi organi in si privatno zase in za svoje otroke lasti skupni časopis. Na podlagi sklepov Zbora narodnih predstavnikov in predsedstva NSKS se je ustanovila medijska družba (50 % NSKS in 50 % ZSO), ki bo udejanjila to, kar je želja večine koroških Slovencev, namreč skupni časopis. Nikoli nisem bil lastnik te družbe, temveč sem v imenu NSKS in za NSKS omogočil ustanovitev medijske družbe. Kot izvajalec za NSKS sem se pogodbeno zavezal, da izvajam izključno navodila NSKS v družbi in sem se tudi pogodbeno odpovedal vsaki morebitni koristi. Narodni svet koroških Slovencev je edini lastnik 50 % deležev v medijski družbi (glej faksimile pogodb pri notarju). Trditev predsednika EL, da ob volitvah ne bo prostora za slovenske občinske odbornike je iz trte zvita, ker je samoumevno, da bo v času občinskih volitev in tudi po volitvah namenjeno dovolj prostora našim prizadevnim občinskim odbornikom in odbornicam. Navsezadnje sam v okviru EL predstavljam najmočnejšo frakcijo in sem deset let iz prepričanja tudi glavnopoklicno vodil tajniške posle, ter poznam pomembno vlogo našega časopisa za naše delo po občinah. Ali si bom morda sam odrezal noge pri občinskih volitvah? Pri večini pogajanj na Koroškem mi je uspelo uspešno urgirati, da so vabili tudi EL, kar prejšnja vodstva NSKS niso znala uveljaviti. Sicer pa bi si v času volilnega boja pričakoval podporo in ne zavist in nasprotovanje s strani predsednika deželne EL. Začuden sem tudi nad presenetljivim zavzemanjem nekaterih za KKZ in SPZ, kajti v času njihovega predsedovanja kultura ni bila deležna posebne podpore, še manj pa narodnopisni inštitut. KKZ, SPZ in vsi drugi kulturni dejavniki ter vsa društva bodo samoumevno še bolj upoštevani v skupnem časopisu, saj so temelj delovanja za krepitev slovenske narodne skupnosti. To tudi velja za vso dejavnost cerkvenih, gospodarskih, športnih in drugih ustanov. Zakaj dejansko gre, če je itak vse samoumevno? Naš občinski odbornik z Djekš mag. Filip Warasch je na to opozoril. Nekateri funkcionarji očitno kopirajo svobodnjaško stranko in želijo s podpisi ter pol- ter neresnicami na izredni seji Zbora narodnih predstavnikov celebrirati „slovenski Knittelfeld” in s tem onemogočiti enotnost med obema političnima taboroma koroških Slovencev. Skupni časopis je pomemben steber in prvi korak k medsebojnemu zaupanju in je le mogoč, če dva partnerja sodelujeta enakopravno. Nasprotoval bom vsem, ki to sodelovanje razdirajo, kajti na. osnovi raznih pogovorov in gradiv sem priča novi nevarnosti, da skupina Slovencev že poskuša onemogočiti nadaljnji obstoj in razvoj slovenskega bančništva. In to očitno iz osebne užaljenosti in želji po grdih obračunavanjih. Ne bom sodeloval pri teh igrah, in tudi odstopil ne bom, ampak se bom z vsemi močmi zoperstavil vsem in vsakomur, ki razdira enotnost in moč slovenske narodne skupnosti na gospodarskem in političnem področju. Ker neresnica - četudi jo nekateri kar naprej ponavljajo - nikdar ne more postati resnica, bom z resnico na svoji strani uspel! Bernard Sadovnik REDNO POROČILO EVROPSKE UNIJE (EU) O NAPREDKU SLOVENIJE PRI VSTOPU V EU Slovenija na 2. mestu izmed vseh držav kandidatk 8 dni prej kot načrtovano je prejšnjo sredo, 9. oktobra, i Evropska komisija objavila redna poročila o napredku vseh držav kandidatk za vstop v EU. Poleg poročil je bila objavljena tudi načelna strategija širitvenega procesa. r-™ vropska komisija se I— je trdno odločila za L* veliko širitev (s skupaj 10 državami), ki naj bi bila izvršena s 1. 1. 2004. Tako se bo Evropska unija povečala od trenutnih 15 držav članic na skupno 25 držav članic. Malo več kot desetletje po zlomu komunističnega režima so države nekdanjega vzhodnega bloka notranje (na političnem, gospodarskem, družbenem področju) tako dobro pripravljene, da vstopijo v EU. Šicer ima še vsaka država kandidatka nekaj domačih nalog. Seveda mora še Evropski vrh konec meseca oktobra v Bruslju določiti in potrditi odločitev komisije. Nato se mora v vsaki državi kandidatki izvesti poseben referendum o širitvi. Prav tako morajo vsi parlamenti trenutnih držav članic zavzeti pozitivno stališče o širitvi. Slovenija Slovenija med državami kandidatkami zavzema posebno pozicijo. To iz več razlogov: na eni strani je Slovenija zelo majhna država (20.000 km2 s približno 2 mio. prebivalci), na drugi strani je bila tudi še kot del skupne Jugoslavije bolj odprta proti zahodni Evropi kot druge države. Najpomembnejši razlog je razmeroma dobra gospodarska razvitost Slovenije, ki je že trenutno višja od Grčije in Portugalske. Predpristopni proces Slovenija je kmalu po osamosvojitvi definirala svoja dva glavna zunanje- politična cilja: pristop k Evropski uniji (EU) in NATO. Leta 1996 je bil podpisan Evropski sporazum, ki je osnova za začetek pogajanj z vsako državo kandidatko. Ta sporazum je bil ratificiran 10. 6. 1996. S tem je Slovenija tudi uradno postala država kandidatka. Uradna pogajanja s Slovenijo in drugimi (skupaj 5) državami so se začela 31. 3. 1998. Pogajanja potekajo na skupno 31 pogajalskih področjih, pri čemer jih je Slovenija do danes začasno zaključila že 28. Med odprtimi vprašanji tako v zaključni fazi pogajanj še ostajajo kmetijstvo in finance. Poročilo Evropske komisije Ob začetku pogajanj je Evropska komisija začela vsako leto pripravljati redna poročila o pripravljenosti države kandidatke za vstop. Letošnje poročilo je peto po vrsti in tudi zadnje v celotnem predpristopnem procesu. EU je določila razna merila: politična, gospodarska in merilo za sposobnost prevzema obveznosti, ki so neločljivo povezane s članstvom. Kot od vsega začetka je Komisija prišla do zaključka, da Slovenija izpolnjuje politične kriterije, ki so eden izmed glavnih pogojev. Med političnimi kriteriji so pomembni demokratizacija, stabilne inštitucije (vlada, lokalne skupnosti itd.), varstvo človekovih pravic in varstvo narodnih skupin. Ravno na področju varstva narodnih skupnostih, je Slovenija dobila izvrstno oceno. Tudi pri pogosto- krat omenjenem proble- s mu predolgih postopkih I na sodišču je Slovenija i dokaj dobro napredovala j in je upoštevala želje $ Evropske komisije. Kot doslej je Slovenija tu- f di v najnovejšemu poročilu j označena kot delujoče trž-no gospodarstvo. Makro-ekonomska stabilnost je bi- j la dosežena in reforme so ( se nadaljevale. Na tem področju je potrebno, da se 5 reforme tudi še nadaljujejo $ in da tako vzdržijo konku- ( renčnim pritiskom, ki vlada- |< jo znotraj unije. V zadnjem -obdobju se je zmanjšala tu; s di inflacijska stopnja, tudi privatizacija se je pospeše- / no nadaljevala. Na področju kmetijstva s in gozdarstva je Slovenija dosegla številne napred- ^ ke, pri čemer je potrebno ^ nadaljevati še boljše upravne strukture. Zadnje -leto je Slovenija bila izpo' j: stavljena kritiki na področ- ^ ju regionalne politike. TU c so bili v zadnjem obdobju p storjeni in opazni velik' c pozitivni premiki, še pose- tl bej na področju upravnih c struktur. Zdaj deluje skup" s no 12 regionalnih razvojnih agencij za vse stati; n stične regije, pripravljen' ^ so vsi potrebni dokument' s za implementacijo regio- fj nalne politike. v Vsekakor, kljub števil; p nim napredkom in dobh j. oceni ostajajo še neka- n tera za Evropo problema" \ tična področja, med kate- n re prav gotovo ne spadajo t: jedrska elektrarna Krško in Avnojski sklepi. Sporno s je počasna privatizacija' s nizek delež direktnih tujih j' investicij, pri prestruktud" “ ran ju (beri privatizaciji) g železniškega prometa oT , sektorja itd. Igor Roblek 3 Politika Resnica o novi medijski družbi „SloMedia” Razprava o medijski družbi že nekaj časa buri duhove znotraj narodne skupnosti. Tokrat objavljamo faksimile fiduciarne pogodbe, na osnovi kate-re sta NSKS in ZSO lastnici medijske družbe SloMedia. kupina članov Zbora na-rodnih predstavnikov V*/(ZNP), v pismih občinskim odbornikom in članom ZNP skušajo ustvariti vtis, da sta si predsednik in tajnik NSKS na nekorekten način ustvarila lasten časopis. S tem le ta skupina ustvarila in sProžila mnogo nepotrebnega Vzburjenja. Kljub večkratnemu pisnemu in ustnemu zatrjevanju predsednikov NSKS Bernarda Sadovnika in ZSO dr: Marjana Sturma, da niso Privatniki lastniki medijske mše Slo-Media, se te neresni-ce Pojavljajo v javnosti. Družba SloMedia ni last posameznikov, še manj pa predsednika in tajnika NSKS, kar P' bilo popolnoma nelogično, ker bi morala sama financirati " in plačati deficite takega časopisa. Samo bedak ali pa stric iz Amerike bi z lastnim denarjem t'nanciral nekaj, kar prinaša samo izgube. Zato pa predsednik in tajnik NSKS tudi nista prevzela nobenih obveznosti, temveč sta 29°lj iz pravnoformalnih razlo-9ov za NSKS soustanovila s Predstavniki ZSO medijsko uružbo. Že isti dan sta tako Predsednik NSKS Bernard Sadovnik kot tudi osrednji tajnik hranc Wedenig podpisala fiduciarno pogodbo, na osnovi ka-tere niti ure nista bila lastnika deležev pri medijski družbi SloMedia. Ker pa nekateri iz zio-namernin razlogov še vedno S|njo zgodbo o privatnem ča-s°Pisu, objavljamo faksimile o 'duciarni pogodbi (Treuhand-Ertrag), ki je bila podpisana Pri notarju dr. Roßbacherju še E' dan, ko se je ustanovila medijska družba SloMedia. 'jSem zainteresiranim je celot-,na Pogodba na vpogled tudi v tainištvu NSKS. Z odstopno pogodbo (Auflö-“dngsvertrag, glej faksimile!) s,a predsednik in tajnik NSKS Judi formalno odstopila deleže J® družbe Narodnemu svetu, c'b° v kratkem tudi vpisan kot “O-odstotni lastnik družbe v Kniigo firm. Tajništvo NSKS GeschSftszahl: 2429 18. Apni 2002 Zur GebührenbemcsBung (Stousrfesf- eetzunol angezeigt arv.________ unter RtiiffnErC Notariatsakt Vor mir, Doktor Artur Ro^bacher, öffentlichem Notar mit dem Amtssitz in Klagenfurt, haben heute in meiner Amtskanzlei in 9020 Klagenfurt, Herrengasse 14/1, die Parteien:---------------------------------------------- 1. ) Herr Bernhard Sadovnik, geboren 17.7.1964 (siebzehnter Juli neunzehnhundertvierundsechzig), Angestellter, 9162 Globasnitz, Podreln 99, -• 2. ) Herr Franz Wedenig, geboren 1.10.1943 (erster Oktober neunzehnhundertdreiundvierzig), Angestellter, 9020 Klagenfurt, KarawankenblickstrzU3e 269 und zwar 1.) und 2.) als Treuhänder, sowie----- 3. ) und 4.) Herr Magister Stefan Lesjak, geboren 16.12.1963 (sechzehnter Dezember neunzehnhundertdreiundsechzig), Finanzdirektor, 9220 Velden am Wörther See, Aussichtspromenade 36, als Obmannstellvertreter und Herr Doktor Paul Apovnik, geboren 28.6.1935 (achtundzwanzigster Juni neunzehnhundertfünfunddreißig), Landesbeamter in Ruhe, 9125 Kühnsdorf, Sankt Marxen 73, als Vorstandsmitglied des Vereines Narodni svet koroških Slovencev/Rat der Kärntner Slowenen mit dem Sitz in Klagenfurt und der Anschrift 9020 Klagenfurt, Villacher Straße 8/1, und zwar dieser als Treugeber,---------------------------------------------------------------- verabredet und errichtet den nachstehenden----------------------------------- -Treuhandvertrag - Herr Bernhard Sadovnik und Herr Franz Wedenig sind aufgrund des am heutigen Tage errichteten Gesellschaftsvertrages Gesellschafter der Firma Slo Media - Slovenski medijski center - Slowenisches Medienzentrum GmbH mit dem Sitz in Klagenfurt, mit Geschäftsanteilen, die sofort voll und bar einzuzahlenden Stammeinlagen von je € 8.750,-- (Euro achttausendsiebenhundertfünfzig) entsprechen.----------------------------------------------------------------- Herr Bernhard Sadovnik und Herr Franz Wedenig erklären hiemit, diese Geschäftsanteile an der Firma Slo Media - Slovenski medijski center -Slowenisches Medienzentrum GmbH nicht für eigene Rechnung erworben zu haben, sondern als Treuhänder des Vereines Narodni svet koroških Slovencev/Rat der Kärntner Slowenen, der ihnen dazu den Betrag von je € 8.750,- (Euro achttausendsiebenhundertfünfzig) zur Verfügung zu stellen hat. - - Auflösungsvertrag - Diese Geschäftsanteile besitzen Herr Bernhard Sadovnik und Herr Franz Wedenig als Treuhänder des Vereines Narodni svet koroških Slovencev/Rat der Kärntner Slowenen mit dem Sitz in Klagenfurt aufgrund des Treuhandvertrages vom 15.4.2002 (fünfzehnten April zweitausendzwei), Geschäftszahl 2429 des beurkundenden Notars. Im Punkt Drittens des Treuhandvertrages haben sich die Treuhänder verpflichtet, die Geschäftsanteile ganz oder in Teilen jederzeit unentgeltlich an den Treugeber oder an eine von diesem namhaft gemachte Person abzutreten.----------------------------------------------------------- Zweitens. Im Sinne des Punktes Drittens des Treuhandvertrages treten Herr Bernhard Sadovnik und Herr Franz Wedenig ihre Geschäftsanteile an der Firma SloMedia - Slovenski medijski center - Slowenisches Medienzentrum GmbH, welche zur Gänze in bar einbezahlten Stammeinlagen im Nennbetrag von je • € 8.750,- (Euro achttausendsiebenhundertfünfzig) entsprechen, an den Verein Narodni svet koroških Slovencev/Rat der Kärntner Slowenen als Treugeber ab. Der Verein Narodni svet koroških Slovencev/Rat der Kärntner Slowenen erklärt die Vertragsannahme, übernimmt die Geschäftsanteile in sein Eigentum und tritt der Firma SloMedia - Slovenski medijski center - Slowenisches Medienzentrum GmbH mit allen Rechten und Pflichten formell als Gesellschafter bei.-------- KRANJ Informacijska dejavnost predsednika NSKS ■ m inuli ponedeljek, 14. IX /I oktobra 2002, je I V I predsednik NSKS Bernard Sadovnik predaval Slovenskim katoliškim izobražencem v gorenjski metropoli Kranj. To predavanje je bilo že tretje v vrsti informacijskih prireditev, namenjenim za katoliške izobražence. Sadovnik je v kratkem zgodovinskem pregledu podal nekaj informacij o ustanovitvi in delovanju Narodnega sveta po koncu druge svetovne vojne. Večji del predavanja je namenil aktualnemu položaju in možnostim narodne skupnosti za razvoj, še posebej v sklopu intenziviranega čezmejnega sodelovanja. Pri tem je poudaril nujno potrebo po čim širšem vključevanju narodne skupnosti v to čezmejno sodelovanje. Poleg tega je navzoče, z organizatorjema dr. Francetom Cvelbarjem in dr. Petrom Vencljem na čelu, zanimala tudi aktualna razprava o ustanovitvi skupne medijske hiše koroških Slovencev SloMedia. Navzoči, na čelu z dr. Vencljem, ki je nekaj let bil državni sektretar za Slovence v zamejstvu in po svetu so izrekli podporo prizadevanjem obeh krovnih organizacij za učinkovitejšo informacijsko dejavnost narodne skupnosti. Navzoči (skupno nad 50 oseb) so z zanimivimi vprašanji dokazali, da jim usoda koroških Slovencev ni vseena. Vsekakor, tozadevna predavanja so izredno pomembna, ker krepijo zavest o skupnem kulturnem in političnem prostoru, ki se bo s pristopom Slovenije k Evropski uniji zopet združil. S tem se bo omogočilo še tesnejše sodelovanje med zamejstvom in matičnim narodom. Ftl 4 Razno Gustav Januš razstavljal v Tržiču Slavnostno odprtje razstave je pevsko olepšal MePZ Sele pod vodstvom Romana Verdela. retekli petek je v Tržiču l—^v sklopu projekta, ki ga financirata program PHARE CBC in Ministrstvo za zunanje zadeve - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu - državni sekretar dr. Iztok Simoniti odprl razstavo s slikami in skulpturami Gustava Januša. Razstavo je organiziral Tržiški muzej pod vodstvom Janje Primožič, Prireditev so pevsko olepšali pevke in pevci MePZ Sele pod vodstvom mag. Romana Verdela. Kraja Sele in Tržič povezuje že dolgoletno prijateljstvo in prav posebej umetnik Gustav Januš pooseblja to tesno povezanost. Rodil se je namreč Mešani pevski zbor Se/e v Selah, njegov oče pa je bil doma v Tržiču. Pred prireditvijo so pri vhodu na tržiško glavno cesto odkrili tudi skulpturo umetnika, ki spada v sklop lanske forme vive, ki jo je z veliko zagnanostjo organiziral dipl. inž. Ignac Primožič. Navzoče sta na prireditvi pozdravila tržiški župan Pavel Rupar in dr. Igor Roblek, ki je zastopal AACC. Tržič je namreč ena izmed občin, ki se je vključila v AACC in s tem podpira idejo o vsestranskem pospeševanju čezmejnega sodelovanja z vključitvijo narodne skupnosti. Igor Roblek PISMO BRALCEV Skupni časopis - da, privatizacija časopisa in povoženje odbornikov - ne! Drage bralke in dragi bralci NAŠEGA TEDNIKA! Predsednik Narodnega sveta, Bernard Sadovnik, Vas je s pisanjem z dne 2. 10. 2002 obvestil o namenu ustanovitve skupnega časopisa NSKS in ZSO. Ni pa Vas obvestil o vseh dejstvih, tako da se nam k temu pisanju zdijo nujno potrebne nekatere pripombe, da se stvari pokažejo v pravi luči. Zbor narodnih predstavnikov je dejansko dne 22. 3. 2001 sprejel načelni sklep za ustanovitev medijske hiše koroških Slovencev. Vselej pa je bilo jasno, da morata biti lastnika skupnega časopisa NSKS in ZSO, v sklepu je celo izrecno govora o organizacijah ustanoviteljicah. Nadalje je na seji Zbora bilo jasno izrečeno, da je pri skupnem časopisu treba ustrezno upoštevati tudi Enotno listo, osrednji kulturni organizaciji ter druge pomembne ustanove in organizacije koroških Slovencev. Nadalje je bilo jasno, da je treba koncept, ki bo izdelan, predstaviti Zboru narodnih predstavnikov in da bo o ustanovitvi, o načinu delovanja, usmeritvi, uredniškem statutu in drugih pomembnih zadevah v tej zvezi moral odločati Zbor narodnih predstavnikov kot najvišji gremij Narodnega sveta koroških Slovencev. Seveda mora Zbor narodnih predstavnikov kot najvišji gremij Narodnega sveta odločati tudi o ukinitvi Našega tednika kot doslejšnjega osrednjega glasila organizacije. Dejstva pa so naslednja: Družba SloMedia - Slovenski medijski center - Slowenisches Medienzentrum GmbH je bila ustanovljena z družbeno pogodbo z dne 15. 4. 2002 in vpisana v sodni register dne 30. 5. 2002 na osnovi predloga za vpis firme z dne 15. 5. 2002. Zbor narodnih predstavnikov, in kolikor nam je znano tudi predsedstvo NSKS, poprej o tem ni bilo obveščeno in seveda ustanovitve te družbe tudi nista sklenila niti Zbor niti predsedstvo. Tudi po ustanovitvi družbe je še dvakrat zasedal Zbor narodnih predstavnikov, bile so seje Razširjenega koordinacijskega odbora in seveda so bile tudi seje predsedstva NSKS, vendar tudi na teh sejah nihče niti z besedico ni informiral o ustanovitvi družbe SloMedia. Družbeniki SloMedia nista organizaciji NSKS in ZSO, kakršen vtis nastaja ob branju pisanja predsednika NSKS, temveč privatne osebe Bernard Sadovnik, Franz Wedenig, dr. Marjan Sturm in dr. Valentin Sima. Vsak od njih je vplačal delež v višini EUR 8.750,00, kdo je dejansko nosil te stroške in tudi stroške ustanovitve firme, ni znano. V družbeni pogodbi izrecno piše, da je deleže mogoče prodati, obremeniti in podedovati. Za poslovodji družbe sta bila imenovana mag. Joachim Lesjak in Peter Wieser, naslov družbe pa je Aussichtspromenade 36, 9220 Vrba ob Vrbskem jezeru. Da družba SloMedia sploh obstaja, se je prvič izvedelo dne 30. 9. 2002, ko so vsi uredniki Našega tednika dobili odpoved in jim je bilo povedano, da se lahko za novo službo potegujejo pri družbi SloMedia. Nadalje je iz tega pisanja razvidno, da bo Naš tednik ukinjen s koncem leta. Kot rečeno, o vsem tem nihče ni bil obveščen, v preteklih dneh smo se sami morali pozanimati, da smo dobili informacije. Šele ko je zadeva prišla v javnost, sta se za informiranje - vendar nepopolno - odločila tudi predsednika Sadovnik in Sturm. Menimo, da predsednik Narodnega sveta nima pravice sam odločati o ukinitvi Našega tednika ter ponujati urednikom, naj se potegujejo za službo pri neki privatni družbi. Menimo, da je Zbor narodnih predstavnikov bil izvoljen zato, da razpravlja in odloča o pomembnih narodnopolitičnih zadevah, kar je vsekakor tudi vprašanje osrednjega slovenskega časopisa. Ne more biti tako, da se Naš tednik in Slovenski vestnik ukineta, ne da bi bili pristojni odbori obeh organizacij o tem sploh obveščeni. Ne more biti tako, da bodo v prihodnje o slovenskem časopisu na Koroškem odločale štiri osebe same, brez kakršnegakoli vpliva osrednjih organizacij-Nismo videli še nobene poskusne številke novega časopisa, ne vemo kdo bo glavni urednik in kdo bodo uredniki, ne vemo, kako hočejo zagotoviti, da bodo doslejšnji naročniki Tednika in Vestnika postali tudi naročniki novega časopisa, ne vemo, kakšen naj bo uredniški statut, ne vemo, kdo naj financira novi časopis, ne vemo, kdo ga naj tiska, ne vemo, kakšen obseg bi naj imel, ne vemo, kakšen je vsebinski koncept, skratka, znano ni prav ničesar. Menimo, da Narodni svet koroških Slovencev ni osebna last predsednika, s katero lahko razpolaga kakor hoče, temveč naša skupna zadeva. Če Zbor narodnih predstavnikov zadnje čase za vse odločitve zve šele naknadno, potem ga ni treba več voliti in se tudi ni treba čuditi upadanju zanimanja za narodnostno politiko. Nihče ni proti skupnemu ča; sopisu, nasprotno. Smo pa proti privatizaciji naših časopisov, smo proti tajni politiki, smo proti temu, da se izvoljeni odbori naših organizacij prezirajo in ignorirajo. Jože Wakounig> Tine Wastl, Roland Grilc, Matevž Grilc, Marjan Pipp, Andrej Wakounig, Štefan Domej, Rudi Vouk, Janko Kulmesch, Hanzi Filipič, Jurij Mandl, Karl Hren, Franc Kattnig, Jozej Blažej, Milan Blažej 5 Razpis REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Na podlagi 5. člena Ustave Republike Slovenije in v skladu s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66-3560/2001) Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2003 1) Naziv in sedež uporabnika proračunskih sredstev (v nadaljnjem besedilu naročnik oz. Urad): Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Prešernova 25, 1000 Ljubljana. 2) Namen razpisa Namen javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti, ki omogočajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. Glede na proračunsko izpolnjevanje ustavnih obveznosti se Predlogi programov in projektov za sofinanciranje s strani Urada zbirajo v dveh ločenih sklopih: A: Programi in projekti avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah ter sodelovanje z njimi v letu 2003. B: Programi in projekti Slovencev po svetu ter sodelovanje z njimi v letu 2003. 3) Predlagatelji in predmet javnega razpisa Na razpis se lahko prijavijo tako Pravne kot fizične osebe (organizacije, samostojni ustvarjalci, društva ter njihove zveze, samostojni avtorji projektov itd.) iz Republike Slovenije in tujine. Pravne in fizične osebe iz zamejstva (z izjemo Slovencev na avstrijskem Štajerskem) prijavijo svoje programe in projekte osrednjim organizacijam Slovencev v zamejstvu (Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v daliji, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev v Avstriji, Zveza Slovencev na Madžarskem ter Zveza Slovencev na Hrvaškem), lete pa usklajeno, skupno vlogo (skupaj z vsemi prijavljenimi Programi in projekti - tudi tistimi, ki jih niso uvrstile v skupni pred- log) pošljejo na Urad. Predmet javnega razpisa so predlogi programov in projektov, ki predstavljajo dosežke znotraj posameznih slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu ter hkrati zagotavljajo ohranjanje in krepitev slovenske identitete, predvsem jezikovne in kulturne. Urad zbira predloge programov in projektov predvsem z naslednjih področij: ohranjanje slovenskega jezika, kulturne dejavnosti (tudi arhivske in knjižnične dejavnosti), mediji (internet, časopis, radio, televizija, založništvo), športne dejavnosti ter spodbujanje gospodarskega sodelovanja RS s Slovenci v zamejstvu in po svetu. 4) Načela in merila za oblikovanje programov in izbor projektov so sestavni del razpisne dokumentacije. 5) A in B: Višino posameznega prispevka določi strokovna komisija glede na razpoložljiva proračunska sredstva in glede na merila, opredeljena v 4. točki tega razpisa. V kolikor bo vrednost vseh zaprošenih sredstev presegla razpoložljiva sredstva, bodo pri dodelitvi imele prednost vloge, ki izpolnjujejo čim več prednostnih kriterijev in meril. Dodeljena sredstva morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna, porabljena v letu 2003. 6) Način in rok prijave programov in projektov Razpisno dokumentacijo (obrazce za pripravo predlogov, merila za izbor projektov oz. pogramov ter vzorec pogodbe) zainteresirani lahko dvignejo v vložišču Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, tel. 01 478 2291 (vsak dan med 9. in 15. uro), na sedežih osrednjih organizacij Slovencev v zamejstvu ter na vseh diplomat- sko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na razpolago tudi na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu: http://www.sigov.si/mzz/usps/ zamejstvo.doc in http://www.sigov.si/mzz/usps/ po_svetu.doc Rok za predložitev vlog in način predložitve: Rok za oddajo vlog tako iz točke A kot iz točke B je 25. november 2002 (velja poštni žig). Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih, vloge pa poslane na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS Slovence v zamejstvu in po svetu, Prešernova 25, 1000 Ljubljana. Vloge se lahko oddajo na gornji naslov tudi osebno in sicer najkasneje do 25. 11. 2002 do 15. ure. Pravne in fizične osebe iz zamejstva (z izjemo Slovencev na avstrijskem Štajerskem) pa oddajo svoje predloge osrednjim oz. krovnim organizacijam Slovencev v zamejstvu najpozneje do 18. novembra 2002. Opremljenost vloge: Vloge morajo do naročnika prispeti v zaprtih ovojnicah, na katerih morajo biti podani: A: vidna oznaka: NE ODPIRAJ -Prijava na javni razpis „Slovenske manjšine v sosednjih državah” za leto 2003, naslov naročnika - Urada, naziv predlagatelja ter njegov naslov na hrbtni strani ovojnice. B: vidna oznaka: NE ODPIRAJ -Prijava na javni razpis „Slovenci po svetu” za leto 2003, naslov naročnika - Urada, naziv predlagatelja ter njegov naslov na hrbtni strani ovojnice. 7) Izbira predlogov Postopek javnega razpisa in do- delitve prispevkov vodita strokovni komisiji, ki ju posebej za področje Slovenskih manjšin v sosednjih državah in Slovence po svetu imenuje vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odpiranje prispelih vlog bo opravila komisija po sistemu več zaporednih odpiranj: 1. odpiranje: 26. novembra 2002, 2. odpiranje: 02. decembra 2002, 3. odpiranje: 09. decembra 2002. V skladu z 2. odstavkom 77. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 66-3560/2001) odpiranja ne bodo javna. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 45 dni od dneva zadnjega odpiranja vlog. Če bo sprememba proračuna za leto 2003 sprejeta po 09.decem-bru 2002, bodo ponudniki o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje 45 dni po sprejemu spremembe proračuna. 8) Dodatna pojasnila Vsa dodatna pojasnila in informacije dobite na Ministrstvu za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 10. in 15. uro, tel: 01 478 22 91, faks: 01 478 22 96 ter po elektronski pošti z naslovom urad.slovenci@gov.si. Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pripomba: Koordinacijski odbor koroških Slovencev bo v posebni pošiljki vsem prejemnikom podpor RS poslal gradivo za vložitev prošenj (predlogov), ki jih pa interesenti lahko dobijo tudi po internetu (www.sigov.si/mzz/usps/ zamejstvo.doc) 6 Iz naših občin Kovači dveh dežel pri delu: (z leve) Herbert Jerolitsch, Jože Morič, šmihelski kovač Pepe Breznik, Tomaž Peternel iz Krope in predsednik SGZ Vili Moschitz. Foto: Štukelj Kovači so vihteli kladiva Na Bistrici v Rožu je bila krstna predstavitev projekta Interreg „Ferra-culorum“, ki povezuje kovače dveh dežel. JESENSKA IZLETA Pliberčani v vinsko klet - Globašani v pivovarno ■ Pliberk/Globasnica. Enotni listi Pliberk in Globasnica vabita svoje občane na jesenska izleta. Pliberčani se bodo peljali v nedeljo, 20. oktobra, na avstrijsko in slovensko Štajersko, ogledali si bodo Pavlovo hišo štajerskih Slovencev, domov grede pa bodo ocenili kakovost vinske ceste. Prijave zbira Milan Piko (04235/2583). Globašani pa se bodo v soboto, 9. novembra, podali na ogled Drabosnjakovega doma na Kostanjah ter si ogledali pivovarno Schleppe v Celovcu. Prijave sprejemajo vsi odborniki EL in podžupan Bernard Sadovnik (tel. 0664/5364773). 25. OKTOBRA Rebeli: Poniklani in Globašani kot Asteriksi v Celovec ■ Celovec. Rebeli na Ponikvi in v Globasnici ne želijo kloniti pred deželno politiko in uradniki in bodo v petek, 25. oktobra (10.00), demonstrirali pred deželno vlado v Celovcu proti prisilni priključitvi na „velekanal“. Govornik Poniklanov Pe-pej Pototschnig je organizator demonstracije in želi deželni politiki še enkrat pokazati, da se Poniklani ne bodo pustili prisilno priključiti. Pototschnig: „Ponikva ima izdelan decentralni projekt, ki je veliko cenejši od priključka na centralno napravo Voglje. Naš projekt pa zavirajo uradniki in nekateri politiki," pravi Pototschnig in se vidi v vlogi Galijcev. Na demonstraciji se bodo nekateri Poniklani preobleki v „Asteriksa in Obeliksa" in bodo tako pokazali, da so trdo prepričani v svojem odporu. Poniklanom se bodo priključili tudi Globašani, ki se bodo z avtobusom odpeljali v Celovec (8.25). Prijave sprejema Bernard Sadovnik. Bistrica v R. Projekt Interreg MIA z naslovom „Ferraculorum“ je načrtovala Slovenska gospodarska zveza (SGZ) in meseca julija ga je tudi odobrila koroška deželna vlada, trajal pa bo do leta 2006. Predsednik SGZ Vili Moschitz: „Zamisel za ta projekt se je rodila na nekem srečanju kovinarjev/podjetnikov iz obeh držav v Kranju; tam sem tudi srečal funkcionarja iz Krope.“ Namen tega čezmejnega sodelovanja na področju kovaške obrti je medsebojno spoznavanje, krepitev gospodarske in socialne skupnosti in integracija v skupno evropsko hišo. Partnerji tega projekta pa so: stanovsko zastopstvo koroških kovačev, regija Car-nica, tržna občina Bistrica, društvo „Prijatelji kovaške obrti Sveče", in Umetnokovinska obrt (LIKO) Kropa iz Slovenije. V okviru tega projekta bodo na sporedu kovaška srečanja, kovaški tedni za vajence, izmenjava vajencev in učnih programov, razni strokovni seminarji, ekskurzije idr. Cilji projekta so: pospeševanje kovaške umetnosti in obrti, pomoč pri izobraževanju vajencev, dviganje ugleda rokodelske stroke, marketinška vprašanja in izboljšanje regionalnega donosa. Prikaz kovaštva pred občinskim uradom je zbudil pri občanih precej zanimanja. Točno ob devetih zjutraj so kovači zanetili ogenj iz zmletega premoga (daje nad 1.000 stopinj), polagali pripravljeno železo vanj in ga začeli oblikovati. Daleč naokoli so pela 25. oktobra odprtje vrtca v Pliberku ■ Dolga leta je bil občinski vrtec prostorsko deljen, ena skupina je bila v glavni šoli. Zato so ga lani povečali. Vrtec ima medtem že štiri skupine, od katerih so tri dvojezične. Odprtje povečanega vrtca bo v petek, 25. oktobra, ob 13. uri. Gavda na Obirskem ■ Ansambel Paulič bo to soboto, 19. oktobra, ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem predstavil CD „Na gavdo". kladiva, slišalo se je kovanje železa, dim se je valil po celem trgu. Konjski kovač Herbert Jerolitsch in njegov kolega Jože* Breznik sta izdelovala novo obutev za konja, ki ga je pripelje' kmet iz Svetne vasi. Marjan Dermota iz Krope pa je urno obliko; val žeblje za čevlje, skratka vs' kovači so vestno delali, obiskovalci pa so jim gledali na prst®; Nadalje je bil na ogled 300-letr11 kovaški voz s kompletno kovašk0 opremo (meh za netenje, razne naprave za kovaštvo). Kovaštvo ima v Kropi kot tudi v občini strica stoletja dolgo tradicijo. Lete 1525 je bila v humperškem urbarju prvič omenjena kovačnica v Svečah, kjer se danes nahaja kovaški muzej. Tudi v Kropi se \e kovaštvo uveljavilo že leta 1550' V podjetju UKO pa je danes za' poslenih 28 kovačev in mojstroV' V kulturnem domu je bila na oQ' led razstava umetniških del kovaških umetnikov iz obeh držav. Kulturni spored so oblikoval' Singkreis Rosental, MePZ Ra' diše, Društvo za ohranjevanj6 kulturne in zgodovinske dediščine Kropa in AGV Harmonie. , M. 5' Iz naših občin li Ü r- )- j- al r- )- si )■ !■ li Pavličevo sedlo je zelo poživilo Železno Kaplo 60.000 oseb se je lani peljalo čez Pavličevo sedlo. Kapelčani bi radi, da bi bilo sedlo odprto tudi ponoči, kar bi poživilo kulturno izmenjavo. Železna Kapla. Na minuli občinski seji, preteklo sredo, je kapelški župan Peter Haderlapp (SPÖ) poročal, da se je lani peljalo čez Pavličevo sedlo 60.000 oseb (19.000 avtomobilov), kar je zelo razveseljivo. Letošnje števil-sicer še niso znane, toda Pričakovati je spet porast, tako ZuPan, ki je izrazil željo, da naj bi bilo sedlo odprto tudi ponoči. S tem bi lahko poživili kulturno izmenjavo, saj je večina prireditev v večernih urah. S priključkom Slovenije k EU pa sedlo ne bo več mejni prehod, temveč povezava dveh naravno bogatih dolin, Je ugotovil podžupan F. J. Smrt-n'k, (EL) ki vidi v čezmejnem sodelovanju veliko možnosti. Cesto na Pavličevo sedlo bo v svojo oskrbo kmalu prevzela dežela Koroška, tozadeven pred-lo9 naj bi še letos obravnavala deželna vlada. S tem si občina Prihrani veliko izdatkov, tako vod-ia občinskega urada Christian Koschlak, ki s strani urada uspešno vodi vsa pogajana. Zdravilišče povečuje. Soglasno je občinski svet (12 SPÖ, 6 SL, 3 ÖVP, 2 FPÖ) sprejel sklep Tudi zdravilišče se uspešno razvija in je vso leto zasedno. za namembo nove gradbene površine pri zdravilišču, ki ga bodo povečali za 50 postelj na skupno 265. Kapelško zdravilišče se razvija izredno dobro in je vse leto 90 % zasedeno. Letno pride v zdravilišče 60.000 gostov. Jame. Pozitivno se gospodarsko razvijajo tudi Obirske kapniške jame, ki so imele lani in letos prvič dobiček. Član predstoj-ništva Lado Hajnžič (EL) je v tej zvezi poročal, da je bil s poslovodjo Walterjem Jerlichom na pogovorih v Črni in da skupno pripravljajo čezmejno sodelovanje jam v Črni, Kapli in Bad Bleiber-gu. V čezmejnem sodelovanju vidi veliko možnosti tudi poslovodja teniške dvorane Christian Varch (SPÖ), ki je reklamo za občinsko teniško dvorano razširil tudi na slovensko stran. Obnova občinskega urada. 36.000 evrov bo občina Železna Kapla investirala v obnovo občinskega urada. Nekatera dela bodo opravili občinski delavci, ostala dela so dobila podjetja Strabag, Luschnig (elektrika), Klaura (lesena okna), R. Lesjak (kurajva). Dela naj bi zaključili še letos. 68.844 evrov pa bo občina investirala v Lobnigovo cesto, ki je utrpela škodo zaradi neurja. Brezplačna zemljišča? Skorajda enkraten predlog je vložila EL. Ker ima občina vedno manj prebivalcev, EL predlaga, da naj občina vsakemu občanu, ki želi zidati hišo na Lesnikovem polju, da brezplačno zemljišče. Občina je pred leti kupila ca. 10 ha., ki pa niso izkoriščeni. Podžupan F. J. Smrtnik je mnenja, da bi bila to uspešna akcija, sicer bo naprej padalo število občanov. Silvo Kumer na minuli občinski seji v Železni Kapli Občina naj podari vsakomur, ki želi doma graditi, brezplačno zemljišče na Lesnikovem polju. Tako bomo motivirali naše mlade občane, da ostanejo v domači občini. Za Železno Kaplo je zelo pozitivno, da bo cesto na Pavličevo sedlo prevzela dežela. Že v nekaj letih pa to ne bo več mejni prehod, temveč stalna cestna povezava med dvema lepima občinama. PODŽUPAN F. J. SMRTNIK - EL Naša želja je, da bi Pavličevo sedlo bilo tudi ponoči odprto. S tem bi poživili kulturno izmenjavo, saj je večina prireditev v večernih urah. Naša občina je tako lepa, da bj jo lahko imenovali dolina tisočih vrelcev. V naslednjih dneh bo prišla k nam tv-ekipa za oddajo Univerzum, ki bo posnela naše lepote. ŽUPAN PETER HADERLAPP -SPÖ Veseli me, da obratujejo jame končno pozitivno. S sodelovanjem s Črno in Bleiber-gom pa bo naša ponudba gotovo še bolj atraktivna. Zdravilišče je trenutno tako polno, da celo domačini težko dobijo termin. ČLAN PREDST. LADO HAJNŽIČ - EL S tem, da smo v korist številnim občanom spet spremenili načrt za namembo zemljišč, je dokaz, da smo zelo fleksibilni. PODŽUPAN E. OJSTER - SPÖ Globašani zahtevajo zaščito svojih vrelcev Izgradnja smučišča na Peci ne sme ogrožati globaških vrelcev. To zahteva pristojni glo-baški referent za vodno oskrbo, podžupan Bernard Sadovnik. o Globasnica. Občini Bistrica in e Pliberk sta morali zaradi pritiska 0 deželne vlade privoliti vodnjaku i' na Podjunskem polju, sicer bi ne a dobili privoljenja za umetno r- sneženje na Peci. Posestnik vod-v jljaka sta zdaj občini Bistrica in r Pliberk, ki pa lahko koristita vodo 6 12 vodnjaka le, če bi na Peci } Pnšlo do onesnažitve vrelcev. °stele pravice pa ima deželna 1 ^ada, ki želi vodnjak priključiti na 1' broško vodno omrežje. V celotnih pogajanjih so bolj ali teanj prezrli občino Globasnico, 1,1 Pa ima zdaj v talonu svojo zad-ni° mogočo karto in je vložila pri-if ziv. Globašani se namreč bojijo, ;i' da bj jgbko v sklopu umetnega , Razenja prišlo do težav pri glo-’’ °aških vrelcih. Globašani imajo Dežela Koroška mora garantirati, da umetni sneg na Peci ne bo delal težav globaškim vrelcem. To zahteva vodni referent Bernard Sadovnik. namreč tri lastne vrelce in tri vod- (Robert Smrečnik) in Globasnica ne zadruge v Podgori (predsed- (Robert Ersehen). Vodni referent nik Stanko Lesjak), Večna vas Sadovnik je zdaj v skrbeh, da bi v ekstremnem primeru nastradali Globašani. Zato je skupno z županom Robnigom vložil priziv, v katerem zahteva Globasnica garancijo, da dobijo Globašani prav tako pravico do koriščenja vodnjaka na Podjunskem polju. Alternativa k temu bi bila tudi, da bi občino Globasnica udeležili pri načrtovanem vodnjaku pri Kokjah (občina Dobrla vas), in bi ta potem bila rezerva „za vsak slučaj“. S prizivom pa so Globašani zaenkrat bolj ali manj ustavili projekt sneženja na Peci. „To sicer ni bil naš cilj, toda mogoče bomo po tej poti hitreje in lažje prišli do naših pravic,“ ugotavlja podžupan Sadovnik, ki pričakuje odgovor že v smislu globaške zahteve. Silvo Kumer 8 Potopis Kultura 9 V SPOMIN NARODNEMU BUDITELJU IN JEZIKOS/CU MATIJI MAJARJU Kar je človeku jezik - to je naroi prirodni jezik Te Majarjeve besede so napisane na njegovem nagrobnem kamnu v Pragi. Koroški Sovenci so pretekli teden poklonili velikemu Ziljanu - avtorju prvega slovenskega političnega programa. Praga. Matija Majar Ziljski, duhovnik, narodopisec, jezikoslovec in narodni buditelj - borec za slovansko vzajemnost - je umrl pred 110-imi leti v češki prestolnici Pragi. Po njegovi smrti so se za njim razgubili sledovi, v izgubo je šel večji del njegove zapuščine, do nedavnega tudi njegovo zadnje prebivališče ni bil znano. Matija Majar se je leta 1809 rodil v Vitenčah na Zilji in po študiju bil posvečen v duhovnika. Zanimal se je za slovanske jezike, raziskoval slovanska ozemlja, opisoval običaje in zbiral ljudske pesmi. Vseskozi pa je z veliko vnemo krepil zavest o slovenstvu in narodni enotnosti. Po marčni revoluciji 1848 je objavil program o Zedinjeni Sloveniji, ki je predvideval združitev vsega slovenskega ozemlja, torej tudi slovenskega dela Koroške v eno upravno enoto v okviru tedanje monarhije. Zaradi svojega političnega delovanja je bil nato kazensko premeščen v od Celovca bolj oddaljene župnije. Naposled ga je pot zanesla v Prago. Po sledeh Matija Majarja Ziljskega se je zato pretekli teden podala množica Korošcev, v organizaciji Narodopisnega inštituta Ur- __ ban Jarnik in Doma prosvete v Tinjah ter pod vodstvom prof. Jožeta Wakouniga, ki je nadomestil zadržanega organizacijskega vodjo Janka Merkača, v češko prestolnico. Že na poti v Prago so posamezni ____________________ udeleženci sopot-nikom približali lik Matije Majarja Ziljskega, ki mu je v slovenski zgodovini in literaturi še vedno dodeljeno premajhno mesto. V Pragi so sledili ogledi mesta - zlate Prage, ki je s svojimi lepotami pritegnila vsakogar. Izlet sta dodatno oblikovala blagoslovitev nagrobnega kamna na Olšanskem pokopališču in simpozij. Zaokrožila pa ga je sveta maša v Plečnikovi cerkvi Presvetega Srca Jezusovega na praških Vinohradih, kjer je s češkim sobratom maševal župnik Stanko Trap. Na Olšanskem pokopališču so se koroški Slovenci poklonili ziljskemu narodnemu buditelju. Glavni pobudnik pri iskanju groba Matije Majarja Ziljskega je bil sicer svetnik na veleposlaništvu Republike Slovenije v Pragi Matjaž Puc, ki je tudi sprejel koroško-slovensko delegacijo in jo vodil po Pragi. Na Olšanskem pokopališču so se Majarjevi rojaki sestavljalcu programa o Zedinjeni Sloveniji poklonili z dostojno slavnostjo. Postavitev nagrobnega kamna so omogočili obe politični in obe kulturni organizaciji koroških Sloven-___________ cev ter še številne druge slovenske ustanove. Grob je blagoslovil župnik Stanko Trap, Korošci so zapeli slovenske narodne, mdr. prof. Jožko Kovačič ziljsko Turči pod gra-dam dirjaja, ka- ------ tere besedilo je zapisal sam Matija Majar Ziljski. Njegove pesmi in odlomke iz pisem so prebrali Franc Wiegele, Pepca Druml in mlada Veronika Gotthardt v ziljski noši. Merkačev govor je prebral Janko Zerzer: „Zakaj se je mož na stara leta odpravil v daljnje mesto, se morda sprašujemo? Toda, kako naj rože brez sonca bi cvetele? Kako naj srce brez nade bi živelo? Kako utesnjeno je moralo biti njegovo srce v rodni domovini, bežalo je iz ožine. Zahrepenelo je po svobodi in je upalo, da bo lahko znova zaživelo v odprtem mestu, kjer pihajo drugi vetrovi, kjer bodo uho božali slovanski glasovi. Dvomim, da je njegovo hrepenenje našlo, kar je iskalo. Upam in verujem pa, da je njegovo hrepenenje našlo uteho v nekem drugem mestu, v nebeškem Jeruzalemu.” Slovesnost je bila dostojna v pesmi, noši, blagoslovi in besedi: „Kako se naj poklonimo spominu velikega rojaka, če ne z najdragoce- nejšim, kar nam je podarjeno: nagelj, rožmarin in roženkravt naj zaduhtijo. Pesem naj se dviga. Beseda materina, ki ji je vse življenje posvečal, naj ga boža. Ziljska noša, dragulj iz njegove domovine, naj ga razveseli. Blagoslov naj zagotavlja mir njegovi duši.” Dalje je velikega Ziljana priklical v spomin takole: „Ko se spominjamo Matije Majarja, se spominjamo korenin, iz katerih črpamo moči za tess Olovenska narodnost in ^Jslovenski jezik! To je za nas: conditio sine qua non! To se pravi ali se mi ne oglasimo, kakor svoboden narod ako svoj jezik ne ubranimo -smo muha, smo kakor riba brez vode, kakor ptica brez perut. Matija Majar Ziljski: Kaj Slovenci terjamo, april 1848 življenje. Spominjamo se duhovnika in s tem se spominjamo judovsko krščanske tradicije in vere, iz katere je živel on in iz katere živino mi. Spominjamo se ljubitelja slovenske besede, ki je tudi naša materinščina. Spominjamo se vizionarja zedinjene Slo-vanije, ki je simbol enakopravnosti naroda. Spominjamo se vizionarja slovanske vzajemnosti, ki je simbol občevanja, sporazumevanja in miro-Ijubnega sožitja med narodi. Tatija Majar je bil človek, ki je živel v širokem jazponu. Cenil je, kar je dedoval ln črpal iz teh vrednot moči za oblikovanja časa, v katerem je živel. Njegov pogled pa je bil us merjen daleč v prihodnost. ki dosegajo z Njegove vizije so, vso živostjo nas ln Priznati moramo, da bodo nas Pmsegle, ker jih 'udi mi ne bomo uresničili." Simpozij na Pilotski fakulteti Karlove univerze je osvetlil pomen narodnega budi-te|ja, jezikoslov- ___________ Ca’ narodopisca ln duhovnika Matija Majarja Ziljskega z različnih zornih kotov. Simpozij je odprl Matjaž Puc, pre-davali pa so: Stane Granda o pomenu Matije Majarja - pisca prve peticije za Združeno Slovenijo - v slovenski zgodovini: med drugim je poudaril, da zgodovinarji Majarja vidijo z raznih strani: kot proti-avstrijca, ilirista, panslavista ali kot pomembno osebnost z lastno politično težo (kot Fran Zwitter). Pomembno pa je zlasti to, da je Majar s pojmom Slovenija razumel celotno uzemlje, kjer živijo Slovenci, že Pred revolucionarnim letom °48. Pri tem je Granda posebej opozoril na Majarjeve narodno-ouditeljske zasluge: „Kdor trdi, da na Koroškem ni bilo narodno zavednih Slovencev, da se je torej narodna zavest importirala iz Kranjske, ta se ne moti, ampak laže”. Štefan Pinter je na Karlovi univerzi v Pragi spregovoril o Majarjevem delovanju na Koroškem in odporu, ki ga je izzvala Majarjeva zahteva po združitvi slovenskega etničnega prostora in zahteva po enakopravnosti slovenskega jezika v šolstvu in na uradih ter o njegovem vplivu na druge slovenske izobražence. Jurij Fikfak je razmišljal o Majarjevem prispevku v narodopisju. Majar je napisal nekaj besedil o ljudski kulturi in običajih in zbiral ljudske pesmi za Stanka Vraza. Teodor Domej pa je govoril o Majarjevih pogledih na šolsko in ________________ jezikovno politiko, o njegovih prizadevanjih za enakopravnost in uveljavitev slovenskega jezika. Njegovo jezikovno glasilo je bilo: „Slo- venski jezik mora imeti v slovenskih krajih to pravico, katero ima nemški v nemških, italijanski v italijanskih ...” Nadalje so študenti in diplomanti Karlove univerze predstavili slovenistična in jezikoslovna dela o Majarju Ziljskem: Kamil Vlašek o „uzajemnem jeziku“ in Majarjevem odnosu do Čehov (Majar je namreč v svojih panslavističnih prizadevanjih skoval tudi poskus enotnega slovanskega jezika), Alena Šamonilova o slovenskih in čeških medjezi-kovnih homonimih (besede, ki v obeh jezikih zvenijo enako, a imajo povsem drugačen pomen), David Blažek - v slovenščini - o Majarju pri emancipaciji slovenskega jezika ter Milada Nedvedova o Majarjevem pomenu in o perspektivah češke slovenistike. Inštitut Urban Jarnik bo izdal prispevke s praškega simpozija v posebnem zborniku. gf Rfli želimo: da je slo-IVIvenščina učni jezik v naših začetnih učilnicah za vse, v mestnih učilnicah vsaj za nekatere predmete. Tako se bo zgodila slovenščini pravica, nobenemu drugemu jeziku pa ne krivica ... Matija Majar Ziljski, Novice 23.11.1859 V glavnih vlogah so nastopili Miriam Enzi, Ros a-M ari a Höbe! in Gabriel Kerbitz (z leve). Foto: Fera Pika Nogavička letos poveljuje v Vogrčah Odlična premiera v nabito polnem Kulturnem domu v Pliberku. Mladi Vogrjani sledijo odraslim vogrškim gledališčnikom na odru. Ker v Vogrčah trenutno pre-zidavajo župnišče, so mladi gledališčniki KKD Vogrče preteklo soboto vabili na letošnjo premiero v Kulturni dom v Pliberk, ki je bil s svojimi 400 sedeži skoraj premajhen. Številno občinstvo pa je bilo potem po enourni predstavi „Pike Nogavičke“ (avtorice Astrid Lindgren) izredno navdušeno, kajti mladi Vogrjani nastopajo iz leta v leto bolje, po vsaki predstavi so opazni napredki. Temu se ni treba čuditi, saj ima vogrška mladina v odraslih svetle zglede. Velike vogrške predstave na prostem (Deseti brat, Martin Krpan, Divji lovec) vzpodbujajo tudi mladino, celotni vogrški gledališki know-how pa se potem seveda odraža tudi v vsakoletni mladinski igri. Skupino vodita Lojze Kerbitz in Jelka Krainz-Stern, njima pa kot režiser stoji ob strani spet Franci Končan, ki je tudi tokrat dokazal, da zna delati tudi z mladino. Ker je že dolga leta „na pol Vogrjan“, pozna jezikovno in vaško posebnost in mu je prav zaradi tega uspe- lo Piki Nogavički vdahniti domačnosti. S tem pa je cela predstava pridobila na napetosti, ki bi sicer manjkala - ker otroci običajno poznajo vsebino že iz televzije in knjige. Veliki aplavz je bil zahvala za vložen trud mladih igralcev. Nastopali so: Miriarn Enzi, Rosa-Maria Hobel, Gabriel Kerbitz, Martin Enzi, Michael Šumej, Bernhard Enzi, Anna Lubas, Danica Jop, Katarina Lubas, Michael Hobel, Gregor-Jernej Krainz, Patrik Enzi, Barbara Jop, Martina Hobel, Barbara Rumič. Za ton je skrbel Thomas Paulitsch, za luč Christian Paulitsch, kostume sta izdelali Štefka Kontschitsch in Gusti Dobrovnik, sceno pa Anton Jop. Za frizure in masko je na premieri skrbela Rosi Hobel. Vogrjanom pa so pomagali tudi Gordana Schmidt (kostumografija), Dejan Mesec (glasba) in Rezika Kanzian (gib in ples)' Silvo Kumer Ponovitev otroške gledališke predstave „Pika Nogavička“, bo v sredo, 23. oktobra, ob 9. uri v Kulturnem domu v Pliberku. 10 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Brigite Knez iz Goselne vasi bo prihodnjo sredo, 23. oktobra, obhajala 62-letnico življenja. Ob tej priložnosti ji od srca čestita ter želi vse lepo in dobro tudi v prihodnje brat Mirko z ženo Anito ter Jennifer in Nadine. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga leta. V Stranjah pri Šentjakobu v Rožu je obhajala osebni praznik Nani Ogris. Zdravja, božjega blagoslova, osebne sreče in naj ob delu ne pozabi, da je treba tudi kdaj počivati, to ji želi društvo upokojencev Šentjakob. Željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Pred kratkim je v Veliki vasi pri Šentjakobu v Rožu obhajal rojstni dan mag. Ferdi Krištof. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo EL. Rojstni dan in god je v Lobniku obhajala Marija Jerlich. Slavljenki za dvojni praznik od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Strojni pri Žerovniku praznujeta in godujeta Marica in Luka Mavrel. Slavljencema od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Včeraj je v Vidri vasi pri Pliberku obhajal rojstni dan Milan Piko. Občinskemu odborniku EL Pliberk in predsedniku MePZ „Podjuna” od srca čestitamo in želimo mnogo osebnega in poklicnega uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Katarini Krivograd iz Šmihela, Slavki Stropnik iz Libuč, Milki Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici, Štefki Skuk iz Senčnega kraja pri Li-bučah, Hanzeju Dumpelniku iz Štebna pri Globasnici, Ančki Jernej iz Šmihela in Elfi Hutter iz Večne vasi pri Globasnici. Posebne čestitke pa veljajo Hildi Snedec s Ponikve, ki je prelistala 70. list življenjske knjige. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestit- kam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno dvojčicema Tereziji Kanauf iz Globasnice in Marici Bertolot, ki slavita 90-letni-co življenja. Slavljenkama za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. V Kotmari vasi je obhajal osebni praznik Maks Michor. Kotmirškemu župniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači, farani in dobri znanci. Včeraj, 17._ oktobra, je v Trebljah pri Šmarjeti v Rožu obhajal rojstni dan Hubert Ogris. Bivšemu občinskemu odborniku EL Šmarjeta od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Društvo upokojencev Sele čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Kristlu in Mici Jug z Borovni- |™>red kratkim je na L-/ Obirskem praznoval I okrogli jubilej - 70-letnico življenja - Lorene „Lenci” Novak. Rodil se je 14. oktobra 1932 na Obirskem, njegova mama pa je umrla, ko je bil Lenci star osem let. Leta 1958 je prevzel kmetijo in leto pozneje so s skupnimi močmi sezidali nov hlev. Poročil se je z Ano Kogoj iz Lobnika pri Železni Kapli. Skupaj sta delala na kmetiji, Lorene pa je delal še kot gozdni delavec pri grofu Thunu Valssasini. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, ki jih je vse vzgajal v zavedne Slovence. Štarše je zelo prizadela huda nesreča ce, Hanzu Kelihu s Koble, Pepci Oraže s Kota in Urši Male iz Borovelj. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan je obhajala Urša Ojster z Obirskega. Tudi njej veljajo za osebni praznik naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo domači in drugi sorodniki. Prav danes, 18. oktobra, obhaja rojstni dan Andrej Wa-kounig iz Dvora pri Šmihelu. Predsedniku EL od srca čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jozefini Dro-besch iz Male vasi pri Kamnu, Gregorju Slugovcu iz Lancove, Katarini Petschnig iz Šmarkeža in Urški Zergoi iz Kazaz. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milo- Prelistalje 70. list življenjske knjige - Lorene „Lenci” Novak sti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Na Reki pri Šentjakobu je pred kratkim obhajala osebni praznik Heidi Tumnitz. Kolegice in kolegi ji po tej poti želijo vso srečo, izpolnitev vseh skritih želja ter seji zahvaljujejo za prijaznost. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. Minulo soboto, 12. oktobra, je obhajala rojstni dan Ruth Huber iz Vetrinja. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo kolegice in kolegi ter dobre prijateljice. Prihodnji teden, 22. oktobra, bo obhajala rojstni dan Micka Miškulnik iz Velike vasi pri Šentjakobu v Rožu. Občinski odbornici SGS Šentjakob ter neutrudljivi predsednici društva upokojencev in glavni urednici NAŠEGA UPOKOJENCA od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitke veljajo tudi njenemu bratu Flo-riju Košatu iz Podgorij, ki bo 23. oktobra obhajal rojstni dan. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo EL, SJK in kulturno društvo „Peter Markovič” iz Rožeka. sina Tonija. Lorene Novak je z dušo in telesom lovec, leta 1979 je opravil lovski izpit in bil med prvimi, ki so aktivno peli pri lovskem zboru. 21 let je bil tudi blagajnik domače lovske družine Obirsko, več let pa je bil v odboru Zadruge Železna Kapla. Slavljencu za lepi življenjski jubilej, ki ga je praznoval v krogu žene, otrok in 16 vnukov, od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter prijatelji in znanci. ČESTITKA TEDNA Lenci Novak - 70-letnik Rož - Podjuna - Žila n Helena merkačt Bila je kot kruh na domači mizi Klokarjeva mama - Helena Merkač iz Šmihela je za vedno zapustila svoje najdražje. X fečina od blagrov je bila ures-ničena v življenju Klokarjeve „ * mame, saj je bila miroljubna zena in je zaradi svojega prepričanja in narodne zavesti morata Marsikaj prestati. Vsako nedeljo je sedela v klopi v družbi kakšnega svojih otrok. Cerkev je bita zanjo drugi dom. Govorila je vedno zelo umirjeno in premišljeno, kakor da °i vsako besedo, preden bi jo izgovorila, še popestovala. Tako je šmihelski župnik [ranček Kramberger SJ orisal Heleno Merkač - Klokarjevo ma-1110 v svojem poslovilnem govoru ^a pogrebni svečanosti v četrtek, J0- oktobra ob množični udeležbi žalnih gostov in 12-ih duhovnikov. Svoje zemeljsko bivanje je zaključila v ponedeljek, 8. oktob-ra’ y 82. življenjskem letu. Bila je niožu Ivanu do njegove smrti leta 1991 zvesta zakonska sopotnica f svojim otrokom Janku, Heleni, Janiji, Francu, Milki in Štefanu [nati v najžlahtnejšem pomenu oesede, in ko je leta 1995 vse Pierano utihnilo srce hčerke Milka, matere petih otrok, je zanje kuhala in zanje skrbela do zad-nJaga trenutka. Luč sveta je Helena Merkač, roj. 0fnic, zagledala v plebiscitnem 6tu 1920 na domačem posestvu Pri Klokarju v Šmihelu. Vse življe-nle mu je ostala zvesta, kakor je se življenje ljubila tudi svoj rod, ružino, narod in Cerkev. Sodelo-Vala je v cerkvenem in prosvet-nem pevskem zboru ter kot odrska |9ralka in odbornica v domačem ulturnem društvu, igrala je že kot , tr°k in celo napisala otroško igro, v°t mlado dekle je bila tudi članica ^uiihelskih tamburašev, izobražena se je v okviru gospodinjskih ecajev Milke Hartman, kot globo-° verna žena pa je prav tako bila au|ca Marijine družbe, kljub trdemu in izčrpnemu delu a domači kmetiji je z zlatimi črka-I 1 Pisala tudi besedo izobraževan-st S.ama ie redno prebirala sloven-■ k° čtivo, prav tako pa je omogoči-a 'zobraževanje do najvišje stopn-1® vsem svojim otrokom, sprva na ^venski gimnaziji, nato na Peda-?°ski akademiji in univerzah. Znala ® Pogumno in učinkovito braniti °vensko besedo in narod. Ko je ®koč bila s svojim otrokom pri diavniku, jo je okregal, zakaj kok ne zna nemško. Odgovorila u je: „Kakšen jezik govorijo vaši r°ci? Moji govorijo mojega.” Ta V 82. letu starosti je v ponedeljek, 8. oktobra, zaključila zemeljsko bivanje Helena Merkač iz Šmihela. CITIRANO Helena Merkač o plebiscitu Kako je bilo ob plebiscitu, so mi povedati starši: Kako so prišli volksverovci - tako so jih imenovali - kako so ravbati po fa-rovžih in cerkvah, pa tudi domačini so bili zraven. V šmihelski cerkvi so vlomili v tabernakelj, hostije so raztresti po tleh, vzeli kelihe in jih hoteli prodati v gostilni, seveda jih nihče ni hote! kupiti. Pozlačene svečnike je sosedova mati zavita v predpasnik in jih odnesla iz cerkve, da bi jih skrila. Pa so bili že volksverovci za njo. Hitro je skrita svečnike pod posteljo. S tistimi moškimi pa se je pošteno skregala in vrtela pred njimi slovensko zastavo. Razstresene hostije je v cerkvi pobral Pašov-nikov Ladej, ker so se morali duhovniki skriti. (...) Tudi na Bistrici so velikim kmetom vse pobrali, pri Kilnu so nabasati iz mlina poln voz moke in naložili še druge stvari, vpregli so konje in se odpeljati na severno stran Drave, od tam so večinoma prišli ti ljudje. Tudi pri Rudolfu, kjer so biti zavedni Slovenci, so veliko pobrati - domači so se skrili. Pri Črnku so pobrati živino. Kiln je poizvedovat, kam so vse to peljali. Spraševat je otroke, kjer prej niso imeti konj. Tako je našel svoje konje nekje pri Vovbrah. Iz knjige Tako smo živeli (8) pogum in vztrajnost pri ohranjanju svoje identitete je znala posredovati tudi svojim otrokom, hkrati pa je dokazala svojo ljubezen, s tem da je znala spoštovati svobodo, da sami odločajo o svojih življenjskih odločitvah. Naj zaključimo zapis o trajnem slovesu Klokarjeve mame z besedami šmihelskega župnika Frančka Krambergerja: Neki rek pravi, da je mati kot kruh na domači mizi. Vsak otrok dobi ie kos, pa je vendar vsa otrokova posest. Tako je bita Klokarjeva mama kot kruh na domači mizi in vsak je lahko uživa! njeno materinsko dobroto. V tem smislu jo bomo ohranili v najlepšem spominu, vsem žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch Veletrgovsko podjetje s sedežem v Celovcu, ki trguje z industrijskimi polizdelki na področju prehrane po vsej Evropi in želi razširiti poslovanje na vse kontinente zaposli: sodelavca -sodelavko za nedoločen čas Delovno področje: - spremljanje dobav - raziskovanje tržišča Kvalifikacije: - trgovska akademija ali podobna izobrazba - znanje vsaj nemškega, slovenskega in angleškega jezika (v govorni in pisni) - praksa ni pogoj Nudimo vam: - odprto in kreativno delovno področje - veliko samoizobraževanja - stimulativno nagrajevanje Od kandidatov pričakujemo: - samoiniciativnost - kreativnost - dobro koordiniranje s sodelavci in na tržišču. Vloge z dokazili pošljite na: TARIS Handelsgesellschaft mbH Bahnhofstr. 24/5 A-9020 Klagenfurt/Celovec V Šmihelu vladajo ta konec tedna lutke Včeraj, 17. oktobra, se je v farni dvorani v Šmihelu pričel letošnji mednarodni lutkovni festival cikl cakl. Spored: Petek, 18.10. 2002 8.30, 9.30 in 10.30: „Im Königsschloss ist der Teufel los” (Puppentheater Bavastel iz Gradca) Sobota, 19.10. 2002 11.00: „Sinjemodri Peter” (Lutkovna skupina Navihanci) 14.00: „Miška Smetiška" (Lutkovno gledališče Papilu Ankaran), nato delavnica „Miška” 21.00: predstava za odrasle „Nylon” (Lutkovno gledališče Koruzno zrno iz Slovenije) Nedelja, 20.10. 2002 11.00: „Snežna kraljica” (Lutkovno gledališče Maribor) T A T E D E N PETEK, 18. oktobra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 19. oktobra 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 20. oktobra 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00-18.30 Glasbena PONED.,21, oktobra 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 22. oktobraa 18.10-19.00 Otroški spored O R F SREDA, 23. oktobra 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04- 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 24. oktobra 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Zilja NEDELJA, 20. oktobra 2002 13.30 PON., 21. oktobra 2002 ORF 2, 4.20__________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Iz doslednosti raste uspeh: zasebni večjezični vrtec v Borovljah je razširil vsebinsko in prostorsko ponudbo • Ziljskemu rojaku, rodoljubu in narodnemu buditelju Matiji Majerju Ziljskemu so koroški Slovenci na glavnem praškem pokopališču Olšane postavili spomenik • Lutkovni Cikl-Cakl: v Šmihelu so spet zavladale lutke • 3. Supertrim južnokoroških vasi: drugi tekmovalni dan v znamenju lahke atletike Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dVa od 6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni soored od ponedeljka do petka: 6.00- 9.00 9.00- 12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva (17.30 -18.00) ponedeljek, 21.10.: Iz bogate pevske zakladnice; torek, 22.10: V vinu je skrita resnica - slovenske napitnice; sreda, 23.10.: Iz naših vasic: Obirsko in okolica; četrtek, 24. 10.: Dober večer sosed v pesmi in besedi; petek, 25.10.: Melodije za prijeten konec tedna • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku e Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 19. oktobra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 - 14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. I nedelja. 20. oktobra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 - 11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 - 12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 20. oktobra 2002: • posebna oddaja: Matija Majar Ziljski (pripravil Bojan Wakounig) Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure ^7 K] Petek, 18. oktobra ŽELEZNA KAPLA Literarno branje in koncert Nastopajo: kvintet Smrtnik, Josef Mihaljevič (bere dela domače avtorice Erne Wobik) Kraj: v zdravilišču Čas: ob 20. uri Vabita: občina in zdravilišče Železna Kapla BILČOVS Odprtje razstave slik in skulptur Petra Gotthardta „corpus x” Okvirni spored: MoPZ Bilka Kraj: v Posojilnici Čas: ob 19. uri PLIBERK Vernisaža Herberta Pauiitscha „čas v zlomih” Kulturni spored: MoPZ „Valentin Polanšek" Kraj: v gostišču Dom Čas: ob 20. uri ŠMIHEL Koncert „S pesmijo v jesen” Nastopajo: Doppelsextett Velden, Kranjski kvintet, Glasbena šola, MoPZ „Kralj Matjaž" Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 20. uri Vabita: Občina Bistrica nad Pliberkom, MoPZ „Kralj Matjaž” Sobota, 19. oktobra OBIRSKO Koncert in ples Ansambla Paulič „Na gavdo” Sodelujeta: Trio Pegrin in Koroški jeklarji Čas: ob 20. uri Vabi: Ansambel Paulič PREVALJE Koncert Pesem zbledele zemlje Nastopa: MePZ „Rož" Čas: ob 19.30 Kraj: v Družbenem domu Nedelja, 20. oktobra CELOVEC Predavanje o poletnem volantariatu „Angola- država bede in sreče” Kraj: v Pastoralnem centru Čas: po sv. maši (maša se prične ob 9.30) Vabi: Pastoralni center Sreda, 23. oktobra PLIBERK Ponovitev gledališke predstave „Pika Nogavička” Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 9. uri Nastopa: otroška gledališka skupina iz Vogrč Vabi: KKD Vogrče Petek, 25. oktobra DOBRLA VAS „Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar” Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Nastopajo: Karpf & Polai-ner, Happy Family, skupina Pomlad, Habakuk brothers iz Zambije, otroški zbor Srčki, MePZ Srce Slavnostni govor: Reinhold Dottolo Vabi: SPD Srce ROŽEK „Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar” Kraj: na Muti Čas: ob 20.15 Nastopajo: domači mladinski pevski zbor Didldumdaj, Friedbert Kerschbaumer (pastirska flavta), folklorna skupina Bohinj, MoPZ Jepa Baško jezero Prireditelj: KD „Markovič” RADIŠE „Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar” Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 19.30 Nastopajo: pevske skupine SPD Radiše, Ensemble Manfred Schiille Slavnostna govornica: dr. Gabriele Schaunig-Kanduth Prireditelj: SPD Radiše ŽELEZNA KAPLA „Dober večer, sosed” Kraj: v farnem domu Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Zarja ŠMIHEL Komedija „Butalci” Gostuje: gledališka skupina ZIK Črnomelj Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabi: KPD Šmihel VELINJA VAS Bilčovska jesen Literarno branje z M. Hader-lap in A. Hotschnigom Kraj: pri Knaberlnu Čas: ob 20. uri Prireditelj: SPD Bilka BAJTIŠE Pevsko srečanje Kraj: pri Lenčiji Čas: ob 14.30 Nastopajo: NOMOS, Trem kvartet Svit, dekleta iz Glinj Vabi: SPD Herman Velik DOBRLA VAS Gospel-koncert z „Habakuk brothers” iz Zambije Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 19.30 Vabita: SPD „Srce” in fara Dobrla vas K St I ka PC re' mi 'ja sk np nit z Pr in mi za rei in zq PC mi Pri K( Pa ka 'ig Pri vrt ce (vi dv fet ro ka dn ke se lih ja) Pr du ka vij, st; 18 na Pri za 'ig dn NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o ■ i1;» varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. zn Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 046$ -59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tis*1 ' Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, A* Ph Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TED' tre NIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: oi tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddeli^ 16 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - prj Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenji8 , 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna poš,a 0 letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 ev® Slovenija: 180,-SIT. v- Sport košarka/koroška liga Visoke ambicije naših košarkarjev Članska ekipa KOŠ je minulo soboto z zmago 89:77 na tujem proti Wolfsbergu uradno pričela svojo drugo sezono v koroški ligi. Po uspešni pretekli sezoni ne skrivajo ambicij za najvišja mesta v tem prvenstvu. pN rivrženci košarkarskega kluba p^KOŠ, še posebej pa trener Bojan * Grzetič in igralci, so nestrpno ča-^ali začetek sezone. Po mnenju Poznavalcev naj bi letošnja liga nam-reč_bila zelo izenačena, kajti prav vsa [Moštva so se resno in dobro priprav-Jala- Tako tudi prvi nasprotnik slovenjih košarkarjev BBC Wolfsberg, ki je nPL na domačem mednarodnem tur-Hipu pred tednom dni odlično tekmoval p moštvi iz višjih in kakovostnejših lig. Pri KOŠ so priprave potekale odlično ln brez večjih poškodb - če izvzamejo kapetana Stefana Hribarja. Že ob zapetku pripravljalne dobe se je nam-reč težje poškodoval v gležnju. Sezonski cilji. Pričakovanja 'n oilji slovenskih košarkarjev za se-zono 2002/03 pa nikakor niso pre- ■ Potentni in naduti, kajti po drugem m jostu v pretekli sezoni si tudi letos Phčakujejo visoko uvrstitev. Moštvo je usmerjeno na prva tri mesta, na Pa čeprav bo to zelo težavna naloga, ^ajti v tekoči sezoni igrajo v koroški '9' nekateri zelo znani košarkarji. Na Phmer moštvo iz Beljaka je v svoje Vrste zvabilo kar več močnih igral-^ev. med njimi tudi Helmut Moschik htelikost: 208 cm), ki je v zadnjih r- Veh sezonah igral za ekipo iz Kap-enberga (vsi profesionalci) in s kate-J"° je osvojil naslov avstrijskega prva-a v prvi zvezni ligi. Pred mesecem , ni Pa je bil ta igralec še član avstrijs- ■ e košarkarske reprezentance. Nov igralec. Favoriti letošnje .®zone so bolj ali manj isti od minu-'h- celovški Pirati, Radenthein, Bel-pk (prvi favorit) in tudi KOŠ Celovec. u ,rav slovensko moštvo pa ni veliko-y ,Usno nakupovalo novih igralcev, ajti slej ko prej se v ospredje posta-[Jajo igralci, vzgojeni v domačih^ vrteli. Edini novinec v vrstah KOŠ je °2-cm visoki Adis Vukalič, ki igra a Poziciji beka. 81 kg težki branilec °r'haja z Jesenic in je kar 7 let igral a istoimenski klub v drugi slovenski 91- Pred leti pa je nosil tudi beljaški rss v drugi avstrijski ligi. 0 2 Naraščaj. KOŠ Celovec je 1631 7lan za odlično delo z naraščajem, is*; prav zaradi tega vabi tudi mladino, ED- Pre^vsem letnike 1991 in mlajše na Mas p®ning ob ponedeljkih ob 16.40 na m- tB0Venski gimnaziji (informacije dobi-' v Mladinskem domu 0463 35651 KOŠ Celovec s predstavniki sponzorjev in trenerjem Grzetičem (na stiki desno). AKTUALNI INTERVJU „Verjamem v našo moč” Foto: Štukelj # Gigi Nadrag ali 0676 9316445 pri Jernejju Jagru). Luka Šefic/Franc Sadjak » K pripravljalni dobi ste se \ / težje poškodoval. Za V kakšno poškodbo gre? ŠTEFAN HRIBAR: Sredi avgusta sem si na pripravah v Železni Kapli potrgal vezi v gležnju. Fizioterapevtske vaje so omogočile, da sem se pridružil moštvu že na začetku septembra na pripravah v Piranu, kjer sem (smo) s tremi treningi tudi nadoknadili zamujeno. Mogoče sem prehitro začel z rednim treningom, ker sem si pred tremi tedni še enkrat nategnil vezi, tako da je gleženj sedaj precej nestabilen. Vsekakor me pa ne skrbi glede prvenstva, kajti naš naraščaj je dovolj močan, da se lahko uveljavi na tekmah v koroški ligi. Kot kapetan moštva igrate pomembno vlogo, katere naloge so to? ŠTEFAN HRIBAR: Pomembne vlogo imajo tudi drugi igralci, imamo kar nekaj kapetanov v našem moštvu. Kapetan ima nalogo, da pozdravi nasprotnike, da se pogovarja s sodniki ob spornih odločitvah, ampak to so le formalnosti. Kapetan naj bi tudi vodil moštvo pred in med tekmo ter po njej, mora biti človek, na katerega se soigralci lahko zanesejo in mu predvsem zaupajo, ne le v igri, temveč tudi zunaj igrišča. Naloga starejših igralcev je, da iz svojih izkušenj posredujejo uporabne nasvete. Mislim, da je pri nas v glavnem pomembno, da se igralci dobro počutijo, da gojimo sproščeno ozračje - tako na tekmah in treningih. Seveda spada zraven tudi resni pogovor in nenazadnje kultura kreganja, ki pa jo brez skrbi kar dobro gojimo. Kaj osebno pričakujete od članske ekipe v letošnji sezoni? ŠTEFAN HRIBAR: Ekipa je skorajda nespremenjena. Vsi nosilci so praktično ostali v moštvu, poleg tega so vsi leto starejši, kar pomeni, da imajo za leto več izkušenj. Pri mladini lahko opazimo predvsem napredek na telesni, tehnični in tudi na psihološki ravni. Osebno pričakujem borbeno in agresivno igro, vsaj tako kot v pretekli sezoni. Toda z našim napred- kom priča- ... kujem tudi Kapetan KOŠ napredek Stefan Hribar na lestvici, čeprav so se Bel-jačani neverjetno okrepili. Verjamem v našo moč, to je naše srce in mentaliteta, o tem se lahko prepričajo tudi naši navijači in gledalci, ki so prisrčno vabljeni na prvo tekmo (derbi) doma 6. novembra ob 19.30 v Mladinskem domu proti Piratom (prost vstopi). Dvorana bo nabito polna, ozračje pa gotovo nepozabno. I/ prihodnosti si želite ... ŠTEFAN HRIBAR: Veliko zdravja, gledalcev, napetih tekem, povečati popularnost košarke med koroškimi Slovenci in v dveh do treh letih vstop v drugo zvezno ligo in morda še kaj več. Kar si najbolj želim, pa je, da bi pridobili sponzorje oz. partnerje, ki jim prav gotovo ne bo žal vlagati denar v ta mlad in ambiciozen klub - KOŠ Celovec - s katerim bodo imeli še veliko uspeha. Hvala za pogovor. 'v' — Sport SUPERTRIM_____________ 2. tekmovalni dan v Vidri vasi Po uspelem štartu v Selah je v soboto, 19. oktobra, v Vidri vasi pri Pliberku na sporedu drugi tekmovalni dan 3. Posojilnica Zveza Bank Su-pertrima južnokoroških vasi 2002/2003. Začetek tekmovanja bo ob 12.15 uri na športnem igrišču v Vidri vasi pri Pliberku, sodelovali pa bodo Bilčovs/Šentjanž, Bistrica/ Šmihel nad Pliberkom, Celovec, Pliberk, Sele, Šentpri-mož, Škofiče, Zahomec in seveda Železna Kapla, zmagovalka prvega tekmovalnega dneva 3. Supertrim-tekmovan-ja 2002/2003. Kot v Selah bodo tekmovalci in tekmovalke tudi tokrat tekmovali v kategorijah moški, ženske, dečki do 12 let, dekleta do 12 let, dečki od 13 do 15 let in dekleta od 13 do 15 let. ŠAH___________________ Dve zmagi za SŠK Obir Železna Kapla Druga in tretja ekipa SŠK Obir Železna Kapla sta konec minulega tedna v okviru koroškega šahovskega prvensta slavili zmago. V 2. razredu vzhod je druga ekipa premagala nasprotnika iz Škofič s 5:3, tretja ekipa, ki igra v 4. razredu D, pa je tretjo ekipo Metlove odpravila kar z maksimalnim izidom 4:0. Za ekipo SŠK Obir II so točkovali: M. Pasterk, Joschtl, E. in L. Priemayr (vsi 1) ter Hanschou jn lopar (remi), za moštvo SŠK Obir III pa Stossier, E. in L. Priemayr ter A. Piskernik (vsi 1). NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH Perič zadel trikrat, Motschilnik pa 4-krat jk | astop posebne vrste dveh |\ I napadalcev smo v minulem I N krogu zabeležili pri naših ekipah v nižjih razredih. Pri podligašu Šmihel je bil to Walter Motschilnik, v vrstah Selanov pa legionar Dragan Perič. Oba igralca sta namreč navdušila gledalce z goli na tekočem traku. Motschilnik je za svojo ekipo na tekmi proti Launsdorfu (5:1 za Šmihel) zadel kar 4-krat in s tem povišal število svojih sezonskih zadetkov na 12. Tri zadetke na eni tekmi pa je zabeležil legionar Selanov Perič ter tako bistveno prispeval k prepričljivi zmagi Selanov na tekmi proti Galiciji (5:0). Pe- rič je zaenkrat tudi najuspešnejši koroški goleador, saj s 17-imi zadetki vodi na lestvici strelcev vseh koroških ekip. F. S. Nastopi naših ekip konec tega tedna Micheldorf - Bilčovs, v nedeljo, ob 15. uri Šmarjeta - Šmihel, v nedeljo, ob 16. uri Klopinj - Rikarja vas, v nedeljo, ob 15. uri Eitweg - Globasnica, v soboto, ob 16. uri Šentpavel - Železna Kapla, v nedeljo, ob 15. uri Dobrla vas - Preitenegg, v nedeljo, ob 13. uri Frantschach - DSG Sele, v soboto, ob 16. uri Žvabek - Važenberk, v soboto, ob 14. uri Legionar Selanov Dragan Perič (desno) je na tekmi proti Galiciji, ki sojo Selani dobili s 5:0, zadel kar trikrat in s tem poviša! število lastnih sezonskih zadetkov na 17. Foto: Štukelj PODLIGA VZHOD 1. Grebinj 12 9 2 1 28:8 2. Liebenfels 12 7 2 3 17:10 3. Mostič 12 6 4 2 21:15 4. Golovica/Wölfnitz 12 6 2 4 19:12 5. Breže 11 5 4 2 19:11 6. Žrelec 12 5 3 4 22:17 7. Šmihel 12 5 3 4 25:21 8. Micheldorf 11 5 2 4 25:17 9. St. Stefan 12 5 2 5 20:16 10. DSG Borovlje 11 5 2 4 23:20 11. Bilčovs 12 4 4 4 16:16 12. ATSV Wolfsberg 12 3 4 5 16:24 13. Ruda 12 3 3 6 21:25 14. Šmarjeta 11 3 1 7 10:21 15. Velikovec 12 2 3 7 18:24 16. Launsdorf 12 0 1 11 14:57 23 ■22 20 19 18 11 ■ 11 \ 11 17 18 13 12 10 S • Rezultati 11. kroga: Žrelec - St. Stefan 1:0, Šmihel, .aunsdorl 5:1, Ruda - Golovica/Wölfnitz 0:1, Bilčovs - V» -