!lpMlll#l!§ (l ftfllMHMNMRlO F^SSMUS ptsSftV If Leto %XHL, št. 101 LJubljana, sreda 5. maja 1943-XX1 Cena cent. 80 up, jvnistvoi L|uM|ana, fuccumcva ulica J. i elefoo *t 51-22. 51-23. 51-24 Inseracm oddelek: Ljubljana. Puccmiieva ulica 5 - Telefoo it. 51-25. 51-26 Podružnica Novo mesto: Lrublranska cesta 42 Računi: a Liubljansko pokrajine pa poštno-čekovnem ta vodu fe. 17.749, za ostale kraje (iraliie Servizio Cona. Corr Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita italiana S. A. MILANO Ubi)i ri>k - kfljufino civilno prebivalstvo, ugotavljajo v tukajšnjih pooblaščenih krogih. Šlo ie v bistvu za čisto teroristične napade. To se lahko ugotovi po značaju povzročene ši o--novah je treba napisati samo poglavarja za. jednice, nikakor pa ne posameznih članov. V primeru, da stanuje v taki hiši tudi najemnik, ki ima popolnoma ločeno gospodinjstvo, je seveda treba vpisati tudi takega družinskega poglavarja. Kolikor bi komu ta navodila skupno z onimi na vprašalnih polah ne zadostovala, naj prinese izpolnjeno vprašalno polo sam v anagrafski ural na Mestni .trg štev. 23, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila. Pretekli teden je Nemški poročevaini urad objavil podatke o poteku vojne črta na vzhodni fronti. Sedanja vejna črta se začenja ob obali Azovskega morja vzhodno od Taganroga in sledi proti severu reki Miusn ter doseže zapadni breg Don ca. Odtod gre črta ob Dcncu, ki ga prekorači vzhodno od Harkova. Nato napravi fronta velik lok, v čigar središču se nahaja Kursk, oddaljen kakih 100 km od nemških postojank. Ta lok gre mimo Riljska in Sjevska, nakar se cbrne proti vzhodu ter napravi koleno, ki objema najskrajnejšo vzhodno nemško utrdbo v Orlu. Odtod potoka bojna črta do Velikih Luk v smeri proti severo-zapadu. Tu tvorijo nemške postojanke Srjansk, Smolensk in Vitebsk ogrodje nemškega zaledja. Od Velikih Luk do Petrograda teče bojna črta ob Lovatu do Hmen-skega jezera obsegajoč Staro Rušo in Nov-gf rod in ob Volhovu ter krene naposled proti Nevi, tik pred Petrogradom. Po|r!s motornih vozil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za potrebno, da se ugotovi zakonitost posesti vseh motornih vozil v pokrajini z vpisom v javni avtomobilski register, odredil: Cl. 1. V 30 dneh od uveljavitve te naredbe se morajo vsa tovarniško nova ah že rabljena motorna vozila, ki so v Ljubljanski pokrajini, vpisati pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisarijata in v javni avtomobilski register. Z motornimi vozili se razumejo potniški avtomobili, tovorni avtomobili, traktorji s svojimi priklopniki, avtobusi, motocikii, tovorni motocikii, metoma vozila za posebno uporabo in vsakršno tem podobno vozilo. Cl. 2. Po preteku roka lz prednjega člena se vsa tamkaj našteta motorna vozila, ki bi ne bila vpisana tako kakor določa prvi odstavek istega člena, zaplenijo z odlokom Visokega komisarja m prodajo po postopku in predpisih iz naslednjih členov. Cisti izkupiček prodaj se steka v »Bednostni sklad« proračuna Visokega komisarijata v smislu naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215. Cl. 3. Uradu za civilno motorizacijo pri Visokem komisarljatu se poverja izvajanje te naredbe in prodaja zaplenjenih motornih vozil po predpisih II. poglavja VI. oddelka zakona o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930, pri čemer ni obvezen rok iz § 149. navedenega zakona. Zaplenitveni odlok je izvršilni naslov. Zoper njega ni pritožbe. Cl. 4. Ce je po posebnih okolnostih to umestno, pošlje Urad za civilno motorizacijo namesto da izvede prodajo po prednjem členu, spise pristojnemu rednemu sodišču, ki naj to opravi v redni obliki ali v obliki po členu 18. naredbe z dne 1. oktobra 1941-XIX št. 119. Cl. 5. Pod določbe člena 1. ne spadajo tovarniško nova motorna vozila, ki so v posesti zastopnikov ali pooblaščencev za prodajo motornih vozil, redno prijavljena Pokrajinskemu korporacijskemu svetu po naredbi z dne 23. decembra 1942-XXI št. 232. Ta naredba je objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 28. aprila 1943-XXI. Zaplemba imovine štirih upornikov »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« objavlja odločbe Visokega komisarja, po katerih se zaplenja vsa premična to nepremična imovina upornika Kaluže Mihaela pok. Josipa in pok. Uršule, roj. 10. H. 1910 v Ostrožnem (Trieste) in bivajočega v Zalogu št. 59; upornika Klesnika Franceta pok. Janeza in pok. Antonile Strah, roj. 30. III. 1902 v Zadobrovi In bivajočega v Zalogu (Polje); upornika Javorška Franceta pok Ivana ln pok. Terezije Cerar, roj. 25. IX. 1897 v Zalogu (Polje) in bivajočega tamkaj na St. 70, in upornika Pangeršiča Ivana pok. Antona in žive Lozar Frančiške, roj. 21. XH 1898 v Zalogu in bivajočega tamkaj na št. 61 v prid zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaple. njene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po čl. 7. to v izogib kazenskih odredb po čl. 8 naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI. St. 201 vsi morebitni imetniki premičnin, ki so bile last navedenih, to dolžniki, naj prijavijo v 30 dneh Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje Imovine zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II., stvari, ki jih imajo in dolgove, ki jih jim dolgujejo, s prepovedjo vrniti njim ali drugim stvari ali dolgova-ne zneske tudi le deloma plačati. Potek fronte v aprilu 19V3 ^Os^li L m d oš k .Jtztro . * Keval Nar ro One so jn 'Lodenje polje m Belotersk o L"9* •G do v ® _ M ..-© SI.Rusa > o Ostrov f.-—......,®Hit^va ** pCudovo Novgofod Valdaj Čerepovec Vdogda 4 Bolegoj« Ribirnk ibav«' LITVA 0~ -,-J« "ifSCM, ° oBježeVk^T^- Holm „ .. ./ 3aroslavlj CVe, Luki ^ Vctokolamsk o >•■■•'"'"^V . Bjflji Riev o ^ o © Vj«™ Moskva Minsk J Spas-BernJji Su^nit/^Tula Rjazanj ' Ts&r %&4 -jw ,rejti.it. C rCo~CP Briamk Tambove Fiml}.;>nJko vjRecic« •Vl^f vi 'J ' Kovne f /.m J • 'V V'0rša_J •"-"irif ^ 1 tj« _ I _ .» o—— isLomii •Grodno ®Lida • 0 ecic« _ GGomel,. A Cernigov Riljsk? ©Konotop' 'Prilukf Kremenčug fcapr** "VCovel Sarny/ Moi% * ,0 ;•• VL ^"L Korojftn • Rovnp ^Przemyjl / groiVurov Btiaj Tarnopol -ViBlel °C" •vuv\_čerka5i •Stanislavov U , .^o^ilMog?! ^ V \ Sati 1 -P ,. VLl - s vT \ __ '■'•T^Kiiinjov RVrfUr »grad Pleerf,- Ga,,t Liqov b o Kursk fVoronez r . ®5uf Graivcr0^o St.Oskol j^Rjelgorod Harjkov; Polfava. o < Poscs 4 ^ A Zin5vj*v^'> W J I N Krivoj 1 ■\Ti»«»pol \N!ikolajev Herson Jjalakleja Izjum Slavjanšk »Dniepro= f pelrovsk laporolje Stalin'' Mariupol Ber Taganrogl Voro!ilo\ ^osTovj l.l Bukarešta Konita jnca> f Su lir »v T S^^Sevaitopol^^^ Krasnadai INovorosijsk Merilos 3So km Samooskrba Evrope s filmi Kakor na drugih področjih se je Evropa v zadnjih letih naglo osamosvojila tudi na področju filma, kar je tem pomembneje, če upoštevamo razmere ob izbruhu sedanje vojne, ko je bil evropski filmski trg več ali manj odvisen od uvoza ameriških filmov. Danes so ameriški filmi izključeni iz večine evropskih držav in imajo delni dostop le še v nekaterih nevtralnih državah. V dohi nemega filma so Zedinjene države oskrbovale pretežni del potrebe evropskega trga. Prvi udarec je doživel ameriški film, ko so se pojavili zvočni filmi. Takrat je prvikrat postala vidna jezikovna meja. šele pozneje je deloma uspelo prebroditi to oviro z izdelovanjem verzij v drugih jezikih, s sinhronizacijo in ali s opremo filmov z napisi. Med tem pa se je že precej opomogla lastna proizvodnja Evrope, ki je danes po izključitvi ameriških filmov v stanju kriti vso potrebo. V zadnjih treh letih pred sedanjo vojno je znašala ponudba igralnih filmov na evropskem trgu okrog 8000; od teh je bilo 52% ameriškega izvora. Evropske države so takrat z lastno proizvodnjo krile le 9 do 15% celotne potrebe. Zaradi znatno zmanjšanega izvoza v Evropo so morali v Zedinjenih dišavah kmalu omejiti proizvodnjo filmov, ki je padla od 557 filmov v letu 1937 na 473 v letu 1940. V posameznih evropskih državah pa so omejili število proizvajanih filmov, kar je šlo brez škode za obisk, ki se je še znatno povečal. Danes lahko računamo v posameznih evropskih državah z letno potrebo 120 do 220 igralnih filmov. Glede na različne potrebe posameznih držav mora na tej osnovi Evropa na leto proizvajati 400 do 500 igralnih filmov. Navzlic oviram, ki nastajajo zaradi vojne, je ta proizvodnja v Evropi dosežena, in sicer predvsem v Nemčiji in Italiji. V Nemčiji je filmska proizvodnja koncentrirana pri sedmih proizvajalnih podjetjih, ki jim je odvzeta vsaka skrb za vnov-čenje in sposojanje. Vnovčenje in izpeso-janje Je namreč prepuščeno družbi Ufa Uni-versum Film in njej priključenim družbam. Letni produkcijski program obsega okrog 110 dolgih igralnih filmov, ki se tudi v celoti doseže. Italijanska proizvodnja ni mnogo manjša od nemške, čeprav je italijanska filmska industrija še mlajša. Z državno pomočjo je Italiji uspelo v zadnjem desetletju izriniti inozemski film in znatno povečati produkcijske naprave, tako da lahko Italija danes navzlic povečanim stroškom izdela na leto okreg 80 filmov. Obe osni državi bosta v letošnjem letu izdelali najmanj 190 dolgh filmov in bosta krili znaten del evropske potrebe. — Med ostalimi evropskimi proizvajalci stopa v ospredje Francija, ki je v zadnjih desetletjih že dosegla proizvodnjo 120 do 140 filmov na leto. Francoska filmska industrija Je doživela hudo krizo, ki jo je sedaj več ali manj prebolela in se proizvodnja zopet dviga. Letos je računati, da bo Francija izdelala okrog 60 dolgih filmov. Od ostalih evropskih držav se je na področju filmske proizvodnje znatno povzpela Madžarska. V zadnjih letih si je ustvarila sposobno lastno filmsko industrijo, ki uživa sloves tudi v inozemstvu. Čeprav sta dva velika filmska ateljeja v Budimpešti oddana nemškim proizvajalcem, bo Madžarska izdelala letos okrog 80 filmov. Enako število namerava doseči tudi Španija. V manjšem obsegu je razvita filmska proizvodnja v skandinavskih državah, ki so zaradi ameriške konkurence dolgo zanemarjale lastno pro-izvodijo. Švedska bo izdelala približno 29 filmov. Finska rn Danska pa bosta izdelali po 15 filmov. Končno je še omenit! Švico, kjer znaša proizvodnja okrog 10 dolgih filmov na leto. Gospodarske vesti — Opozorilo zemljiškoknjižnim upnikom nemških izseljencev. Z naredbo od 28. marca 1943/XXI je bil do 10. maja 1943 določen rok za prijavo vsakovrstnih terjatev in pravic, vknjiženih na nepremičninah nemških izseljencev. Upravičenci se v lastnem interesu opozarjajo na ta rok, da se jim lahko pravočasno izplačajo njihovi zahtevki. Tozadevni prijavni obrazci so na razpolago pri podpisanem uradu, ari okrajnih sodiščih in občinskih uradih. — Pobotni urad pri Visokem Komisarja-tu, Gregorčičeva 27/IV. = Ureditev p°trošnje gospodinjskih predmetov v Nemčiji. Kakor smo že na kratko poročali, je nemški državni urad za tehnične i izdelke v sporazumu z državnim gospodarnim I ministrom izdal dve naredbi. po katerih je v ! bodoče za nakup peči in štedilnikov, električ-j nih peči in kuhalnikov, kakor tudi za nakup lcncev, ponev, veder, kuhalnih k>.tlov in podobnih večjih gospodinjskih predmetov- potreb« no nakupno dovoljenje, ki ga izdajajo gospodarski uradi potem, ko so ugotovili, da je prosilcu dotični predmet nujno potreben. V pojasnilo k tej naredbi navajajo nemški hsti, da so že prej v nekaterih deželah izdali ukrepe za pravilno razdelitev gospodinjskih predmetov potrošnikom. Sedaj je t<, vprašanje enotno urejeno za vso državo in se uvedba nakupnih dovoljenj nanaša samo na večje gospodinjske predmete iz železa . Za proizvodnjo teh predmetov so določeni posebni kontingenti surovin. predmeti sami pa morajo biti v prvi vrsti na razpolago prebivalstvu iz bombardiranih mest. Postopek pri izdaji nakupnih dovoljenj je enak. kakor že velja za kolesa, čevlje* obleke itd. Samo po sebi se razume, da se bodo nakupna dovoljenja izdajala samo v primeru resnično nujne potrebe. Na drugi strani pa je razumljivo, da tak sistem ureditve po« trošnje ni mogoč za majhne gospodinjske predmete. Tam. kjer bi se iz krajevnih razlogov izkazala potreba, da se uredi tudi nakup manjših gospodinjskih predmetov, bodo deželni gospodarski uradi izdajali za vsako gospodinjstvo posebno gospodinjsko knjižico za nakup gospodinjskih predmetov. Medtem ko daje nakupno dovoljenje pravico do nakupa dotičneg* predmeta, bodo imele gospodinjske knj:žice le kontrolni značaj. Radio Ljubljana SREDA, 5. MAJA 1943-XXI 7.30: Pisana glasba 8.00: Napoved časa; po ročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Operna glasba na ploščah. 13.30: Orkester, vodi dirigent Galfino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Orktester, vodi dirigent Rizza. 14.45: Komorna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1715: Koncert klasičnega tria. 17.35: Koncert pianistke Marije Luize Candeloro. 19.00: »Govorimo italijan« sko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Beethovnovo glasbo vodi dirigent Serafin Tullio. 21.30: Konceit ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I violina, A. Dermelj — II. violina. V. ŠuKer-šič — viola, Č. Sedlbauer — celo). 22.00: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Pesmi in napevi. 22.45: Poročila v italijanščini. —r-r-^r KULTURNI PREGLED Koncert Lfiibijanskega k sme rnega dna Bil je to eden tistih domačih koncertov, ki so zaradi nesporno visoke kvalitete obojice izvajalcev namenjeni už vanju, ne pa razčlenjen vanju in proučevanju. Pianist prof. Anton T r o s t in viol ini: t prof. Jan § 1 a i s. dva odlična pedagoga naše Glasbene akademije, sta ustanovila nekako pred dvema letoma ta svoj duo in se takoj zmagovito uvrstila na vodilno mesto v naši komorni glasbi. Njuni dosedanji nastopi so zadostno pokazali, v čem sta vrednost in pomen njunega tako uskladnjenega in umetniško vznesitega muzioranja. Ne le v odlikah tehnike, ki je dosegla tisto vrsto vir-tuoznosti. ko vedno prevladuje osebnost nad maniro, tudi v vsem drugem se kaže dragocenost močnega vzleta k popolnosti v katerem zrznavamo mojstrstvo in umetniško silo. Prav zaradi tega nam vsak koncert Trost-Šlais že v naprei zagotavlja veliko mero čistega glasbenega užitka, tembolj ker imata srečno roko tudi v izbiri sporeda. Če sežeta po novih, pri nas neznanih delih je to po navadi od-kriteljsko dejanje nadpovprečnega značaja, uvedba brez tistega eksperimentiranja z novimi formalnimi poizkusi, ki moreio zanimati samo majhno skupino scientifistično usmerje* nih glasbenikov, zapriseženih novotarjev. bla-z rancev in snobev. Nedvomno jo izbira sporeda v komorni glasbi še važnejša kakor na orkestralnih koncertih. Zakaj močna privlačnost komornega muzicira-nja it v njegovi intimnosti, v tesnejšem in zaupljivej.šem odnosu poslušalca z izvajalcem. Obisk komorn h koncertov — in tudi ponedeljkov je to izpričal — opozarja pri nas ved« no znova prav na notrebo večje vzgoje občinstva za komorno glasbo. Spored ponedeljskega koncerta je obsegal štiri sonate, kater h prvi dve sta zastopali klasično komorno glasbo z Italijanom Tartinijem (Sonata v G-mo!u) in Nemcem Mozartom (Sonata v D-duru). v drugi polovici pa sta bila dva slovanska skladatelja, ki sta hkrati pred* stavijala modernejši glasbeni stil: Čeh B. Vo-mačka (Sonata op. 3) in Poljak K. Szymanow-ski (Sonata op. 9 v d-molu). Slednji dve deli sta bili v naši koncertni politiki odkritje. ;n sicer v vsakem pogledu pozitivno. Tartinije-vemu in Moeartovemu pomenu je treba komaj še dodajati kaj hvale, saj sodita oba sklada« tel j a v železni repertoar komornih koncertan-tov. Vomačkova tristavčna skladba je zavzela ne le s svojo impresionistično zvočno linijo in s svojimi mchk:mi čustvenimi akcenti, ki so dosegli višek v Moltc andante. marveč tudi s svojo barvito lepoto, spominjajočo nas domovine Smetane Dvofaka. Janačka in tolikih dru-g'h odličnih skladateljev. Szvmanowski ni sicer popoln neznanec v naših koncertnih sporedih, vendar je njegova Sonata prav tako vplivala odkritel j-ko. kot izraz močne tvorne osebnosti in odmev manj znanega glasbenega in narodnega okolja, iz katerega je dobival svoja na« vdhnjcnia. Szvmanovvskega Sonata je izpričala velik glasbeni valcur in dosegla pozoren in t op ti sprejem. Želeti bi bilo. da bi Ljubljanski komorni duo na prihodnjem koncertu, ki ga bomo pričakovali s prav tako radostjo kakor dosedanje, izvajal tudi kako slovensko komorno skladbo. V tem pogledu veljaj za vse domače koncer-tante apel. ki ga je prof. Marijan Lipovšek ne« davno naslovil na slovenske glasbene kroge v okviru te rubrke. Samo s kvalitetnim izvajanjem dc.mač:h de! bodo dobili naši skladatelji tis*e stvarjalne impulze, ki jih posebno potrebuje razvoj slovenske komorne glasbene literature. Vzlic vsemu je še vedno mogoča tudi tu tista premišljena in odtehtana izb"ra ki — kakor je bilo zapisano spredai — odlikuje kon« ccrtne nastope dua Trost-Šlais. Na penedeljskem koncertu bi lahko bilo več občinstva, kakor se ga je zbralo. Vsi navzočni po cba umetnika navdušeno pozdravljali in ju po vsaki točki penovno klicali na oder. Ob koncu sta morala še dodati krajšo skladbo. Zbornik „Dsfts in svet" Edina revija, ki poleg »Umetnosti« in njene priloge »Živa njiva« predstavlja v naši revialni književnosti slovstvene in umetnostne težnje višje vrste, je danes »Dom in svet«. Z letošnjim letnikom se je ta 55 let izhajajoči časopis, glasilo slovenske katoliško usmerjene knji* ževnosti in umetnosti, izpremenil v zbornik. Na leto izideta dva zbornika, vsak na okroglo desetih tiskovnih pokih. Zbornik je zaključen po svoji vsebini, tako da predstavlja samostojno knjigo. Oba zbornika pa bosta dala celoten letnik revije, ki potemtakem vztrajno nadaljuje svoje tradicije in zbira okrog sebe stare in mlade sodelavce. Uredništvo »Dom in sveta« je ostalo tudi pri sedanji zgolj tehnični reformi \ rokah slovstvenega kritika in pesnika dr. Toneta D e b e I j a k a, ki že nekaj let uspešno vodi časopis, čigar pomen je tem večji, čim bolj osamljen ie njegov vrh na ravni slovenske revialne književnosti. V zborniku, ki je izšel tik pred veliko nočjo, so zastopane vse običajne zvrsti: izvirna in prevedena noezija. pripovedna proza, esej, razprava. kritika in na posebnih prilogah tudi upodabljajoča umetnost. Vsak, kdor se zanima za slovensko slovstveno dela v enem najvažnejših obdobij evropske zgodovine, bo vzel s posebno pozornostjo v roke zajetni zvezek, ki res da ne predstavlja centralnega glasila slovenskega slovstva, marveč le eno izmed njegovih idejnih skupin, vendar jc tehten dokument slovenske umetniške tvornosti. V tem zvezku je posc-bno dobro zastopana izvrrm slovenska poezija. Prvo mesto med liriki bi. prisodil ne le po številu (7 pesmi), marveč tudi po izrazito pesniškem valeurju Severinu Š a 1 i j u in med temi pesmimi njegovi »Baladi«, v katero je zajeta tipična motivika naših dni. kakor sicer le v redko katero sodobno pesem. Šali se vedno bolj poglablja v svojih pesniških idejah a izraz mu je čedalje rahlejši in tanjši. Tudi Balantič in Vinko B e 1 i č ; č. ki se že nekaj let oglašata v »Domu in svetu«, sta zanimiv pojav. Du^an Ludvik je prispeva! dva tenko izbrušena soneta, iz zapuščine pokojnega Ivana Č a m p e je objavljen motiv »Pesnik in pomlad« in ;z Sardenkove pesem »Gazelici«. Oglašata se še Stanko B r a č k o in Jože Š m i t. Epično pesem zastopa v tem krosu dr. Joža Lov-r e n č i č z »Legendo o menihu pisarju in vrednosti črk«. — Posebno tehtni so to pot prevodi iz poezi je. Tako je prevedel T:ne D e -beljak tretji spev Dantejevega »Pekla« :n dve Mickiewiczevi pesnrr: »Mojster mojstrov« in »Farys« (Jezdec). Anton D e b e 1 j a k pa je iz svojega prevoda celotnega Villona prispeval »Tri balade o minljivost zemsk:h stvari«. Med njimi je »Balada žen davnih dni«, v kateri je znameniti stih »Miis rvu sont les neiges d'antan« poslovenjen: »No. kje je neki lanski sneg!« Tretja balada je prevedena v trubar"čin: (Balada u' stari gouorizi). Oba De-beljaka sta krasno pokaza'a obvladanje težavne tvarine in vzbudila slast po Tinetovem Danteju in Mickiewiczu — izbor iz slednjega se * V Rimu pričakujejo velikega japonskega glasbenika. V Rimu pričakujejo prihoda znanega japonskega skladatelja in dirigenta EkitS'ja Ahna, ki slovi kot ena najmočnejših osebnosti v so i obnem japonskem glasbenem svetu. Imenovani bo dirigiral v Rimu simfoničen koncert v prosto: ih kr. opere. Prireditev bo pod pokroviteljstvom zastopstva Manažukua v Rimu. * Svečan prenos trupla sv. Dominika v Bologni. V nedeljo 2. maja ?o v Bologni dvignili zapečateno krsto s telesnimi os an-ki sv. Dominika ter jo prenesli na varno v kletne prosto;e dominikanskega samostana. Staro krsto so položili v novo rakev s steklenim pokrovom. O prenosu trupla so bili podpisani pesebni protokoli. * čudež s krvjo sv. Januarja. V neapeljski katedrali se je na dan 1. maja ob 13.1-1 ponovil čudež s krvjo sv. Januarja. Čudežu je prisostvovali neapeljski nadškof kardinal Ascalesi, več škofov in prelatov ter množica vernikov. Molitve so se začele ob 11.30 ter so trajale do nastopa čuleža ob 13.14. * Prepovedana prodaja tovornih avtobusov. Uradn ilist rimske vlade objavlja ministrski dekret z dne 26. aprila 1943, ki določa, da se ne smejo več prodaja.i transportni avtomobil. Prepoved se v glavnem nanaša na neve izleike, ki še niso bili izročeni naročnikom. * Oporeka prof. Masselisa. V Bitontu pri Bariju je umrl profesor Angelo Masselis, bivši tajnik bojevniškega fašlja v tem kraju. Pokojnik je ostavil oporoko, v kateri izraža željo, naj ga na zadnji poti spremi skupina domačih fašistov z zastavo. Zraven je pristavil, naj ga na mrtvaški oder poleže v črni srajci, na prsi pa naj mu pripno kolajno, katero je prejel kot u deležnik Pohoda na Rim. Ob sklepu oporoke izraža željo, da bi Bog pomagal Italiji do veličine in slave. * Poštni promet v Italiji. Iz italijanskih listov posnemamo, da je poštni promet v Italiji v zadnjem Času močno narasel. Število navadnih pisem in pošiljatev je v finančnih letih 1940/41 in 1*941/42 naraslo od 33.89 na 36.56 milijonov kosov. Odprem-ljeno je bilo tudi znatno večjs število zavojev. ki so se dvignili od 17 na 19 milijonov. Obenem se je povečalo število zasebnih brzojavk od 35.7 na 39.3 milijone. Naložbe v Poštnih hranilnicah so se dvignile od 20.9 na 25.5 milijonov. * Prekop od Milana preko Cremene do Pada. V Milanu se je te dni sestal izvršni odbor za upravo paroplovnega prekopa Mi-lano—Cremona—Pad ter potrdil bilanco ze leto 1942., ki izkazuje 109.105 lir čistega dobičkai. Upravni odbor je poudaril važnost zgraditve prekopa, od Milana do L?, ga Mag-giore, ki bi pomenil izpopolnitev volne zveze med Milanom, Cremono in Padom. * Otvoritev opernega gostovanja v gledališču ROssetti. V Triestu je bila te dni otvorjena pomladna operna sezona v glela-lišču Politeama Rossetti. Uprizorili so Puc-cinijevo »Da Boheme«. * Miš v radijskem aparatu. Družina Bu-si v Ferrari je doživela nenavadno presenečenje. Ko je te dni poslušala rveko radijsko postajo, je udaril iz radijskega aparata smrad po pečenki. Odprli so napravo •in našli v njej napol ožgano miš, ki se je vtihotapila v aparat ter povzročila kratek stik. Stane Derganc pri Abrahamu Tudi čvrsti jrnak Stane Derganc ne more utajiti, dr. se je te dni srečal z Abrahamom. Krepka vnanjost ne izdaja njegovih let to-d«» v krstnih bukvah je žal tako zapisano. Dovolj je, da omenimo njegovo ime m že je povedano, kar Stane Derganc zna in zmore. Odlično se je uveljavil kot trgovec z barvami, saj vodi kar dve podjetji. V mednarodnem športnem svetu je zaslovel že v mladih letih kot večkratni olimpijski tekmovalec. Da je Ljubljana tako ponosna na svoje tekmoalec, je v prav častni meri tuli delež Staneta Derganca. Pod čvrsto skorjo je zdravo jedro. Znano je dobro srce Staneta Dergancai, toda o tem vemo, da ne mara čuti hvale. Toplo mu čestitamo ob pomembnem življenjskem mejniku in mu želimo srečno pot v bodočnost. obeta za prihodnje tedne — in po Antonovem Villonu. Prav dobro je zastopano pripovedništvo. Predvsem je tu nadaljevanje Stanka Maje-n a »Pcdob iz življenja Gospodovega«, petero črtic, ki po svoji vsebini in obdelavi nimajo nič podobnega v slovstvu in obetajo knjigo zrele in kljub svoji legendarni vsebini samo-n!kle pripovedne umetnosti, v kateri se odteh-tanost izraza druži z globino pogledov in originalnostjo slik. Iz romana »Krka umira«, dela mladega pesnika J. Dularja, ki je pravkar izdal knjigo svoje krajše proze, ie natisnjen odlomek »Urbina ženi sina«. Stanko Kociper je zastopan s povestjo »Peter Košak«, Jože Krivec pa s črtico »Pij. fant grenko pijačo«. Oba pisatelja sta se uveljavila prav v zadnjem letu s samostojnimi knjigami in tu objavljena proza samo ojačuje poteze njunega literarnega profila. Iz znanstva so objavljene tri razprave. Srečko Baraga osvetljuje problem Trdinove upokojitve in utemeljuje revizijo dosedanjega mnenja o tem življenjepisnem vprašanju pisatelja »Bajk i« povesti e Gorjaaeih«. prof. dr. Frane G r i v e e »as seznanja v razpravi »Ob svitu krščanstva« z najnovejšimi dognanji o začetkih češke literature in navezuje nanje nove misli in domneve o začetkih slovenskega slovstva. O disertaciji Joža K a s 111 i c a »Antični snovni elementi v Prešernovem Sonetnem vtneu« izide v tej rubriki podrobno poročilo. Obsežen je Razsjlednik s kritikami in poročili o novih knjigah. Ocenjujejo jih Fr. Jeseno-vec, Tine Debeljak. S. Šali. R. Zavbi, R. Lav-rin, J. S. in V. Bel:čič. V oddelku za umetnost je priobčenih šest člankom dr. St. Mikuža, med njimi jubilejna članka o Gaspariju in S. Šanthi in nekrolog Iv. Vavpotiču. V Zapiskih se spominja dr. Joža Lovreijčič 801etnice msgr. Ivana Trnka. Tine Debeljak ugotavlja nekatere zanimivosti v zvezi s Sardenkovim psevdonimom in objavlja drobiž iz Kettejeve ostaline. Zbornik prinaša poleg Jakčeve naslovne strani ter* Perkovih in Globočnikovih vinjet enajst slik na umetniških prilogah. Med njimi so: maska Iv. Vavpotiča, reprodukcija slike Ivana Trinka. o katerem je redkokdo vedel, da je tudi slikar, in reprodukcije del M. Gasparija. Tineta Gorjupa. R. Jakopiča. T. Kosa. N. Omerze. F. Pavlovca, K. Putriha. Bare Remcev® in Saža šantla. Tako je »Dom in svet« ohranil tudi v oHiki zbornika častno raven slovenskega revialnega slovstva. Popravi! V včarajSajem člaaku »Sivi je-njepisna. izpeved pisatelja žita j v petem »dstavku pravilno: *Nate pripoveduje, kak© se je 1. 1928. sezaaail v LJubljani s prof. Jesenkom, ki ga je »»potil, da se je vpisal na ljubljaasko uaiverze ia Študiral botaniko.« IZ LJUBLJANE u— Nov grob Za vedno je zapustil svojce inšpektor državnih železnic v pokoju g. Le r pol9, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kendenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skla/lišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. DRAMA Sreda, 5. maja, eb 18.30: Veliki mož. Reržic —Bradeško 21:23, 17:21, v igri dvojic pa sta zmagala Korotanca 21:19, 21:17. Mo. štveni prvak Ljubljane za leto 1943. je postal tako Korotan L v postavi Bradeško—Gabrovšek. Prvenstvo poedincev: m. kolo; št. Strojnik—Tršinar 2:0, Bradeško—Keržič 2:1, Košak—šubert 2:1, A. Strojnik—Gabrovšek 2:0, R. Strojnik —Jankovič 2:0. IV. kolo: št. Strojnik—Recek 2:0, Poženel—R. Merala 2:1, Bradeško—Košak 2:1 in R. Strojnik—Strojnik A. 2:0. Finale: Poženel—BradeSKo 2:1 (21:15, 19:21, 21:18), Roman Strojnik—Poženel 2:1 (22:20, 19:21, 18:21), Bradeško—Roman Strojnik 2:1 (22:24, 21:19, 21:14). Poženel—št. Strojnik 2:0 (21:12. 21:19), R. Strojnik—št. Strojnik 2:0 (21:3, 21:3!), Bradeško—št. Strojnik 2:0 (21:15, 21:3). Po odločitvi vodstva je postal prvak Ljubljane za leto 1943. Bradeško, ki si je ta ponosni našlo v priboril že v lanskem turnirju. Prvenstvo dvojic: m. kolo: Merala L-H. : Štefan Strojnik—Dular 2:0, R. Strojnik—Keržič : Recek—Tršinar 2:0. Finale: R. Strojnik—Keržič : Merala 1-—n. 2:1 (14:21, 21:16, 22:20). Prvenstvo dvojic je pripadlo torej Romanu Strojniku in Keržiču. Tolažilni turnir: četrtfinale: Meden—Bogataj —šircelj 2:0, Mlakar—Okretič dobnik—Kastelic 2:0. Polfinale: Meden—Dular 2:1 in Mlakar —Podobnik 2:1. Finale: Meden Mlakar 1:2 (24:22, 10 21, 21:23). 2:0, Dular 2:0 in Po- Do 10. maja je treba predložiti prijave za 1. umetnostno razstavo posvečeno športu! Na vseh športnih področjih se je začelo novo življenje. V nogometu, lahki atletiki, tenisu in kmalu bo tudi v plavanju za prijatelje športa v Ljubljani vedno več novih tekem in novih privlačnosti. Šport dobiva v takem svoje pristaše tudi v umetnosti, kjer bodo slikarji, kiparji in risarji imeli možnosti novega udejstvovanja in novih obzorij za uveljavljanje. Dinamično in plastično življenje v športu je v vseh časih mililo umetnikom najboljše r — ' --— ^ in nepozabni očka, gospod K Vsemogočnemu je odšel po svoje plačilo naš srčno ljubljeni soprog £ I • ; '-.i ..••'.-•i - -'r) S' fy! S 80 r* ■ i ; - < s&sf! _____ INŠPEKTOR DRŽ. ŽELEZNIC : rsr '* Poslednjič ga bomo spremiii v sredo ob pol 4. popoldne iz 2al, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, 3. maja 1943. v. *' Žalujoči: MINKA, soproga; IVICA, hčerka; DUŠAN, sin K ■;< N H K i S ■ :y '^tfk i4 M • '.i .j ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, stare mamice, tete, tašče m svakinje, gospe POSESTNICE smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja. Iskreno zahvalo izrekamo čč duhovščini, posebno g. dr. Demšarju, gg zdravnikom dr. Boženi Merlakovi in dr. Francu Mariniču, čč. sestram Leo-nišča za njihovo požrtvovalnost in skrb v težkih urah njenega trpljenja Zahvaljujemo se tudi darovalcem lepega cvetja, ter vsem, ki so jo v take lepem številu spremili na njeni poslednji poti, posebej pa še pevcem za prelepo petje. Tudi čč. gg. patrom ter fratrom cisterzijanskega samostana v Stičm, posebej pa še častitemu g. Štefanu, izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo za tolažilne besede in naklonjenost, ki so jo izkazovali v naši boli Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 10. maja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra. ŽALUJOČI vzore in od stare Grčije do najmodernejših tekmovanj na olimpijadah je bil šport trajen prijatelj umetnosti Oni dan so bili umetniki iz naše pokrajine povabljeni, naj dokažejo svoje sposobnosti In svojo umetniško privrženost, in sicer v zvezi s prvo umetnostno razstavo, posvečeno športu, ki bo dne 12. junija otvor-jena v Jakopičevem paviljonu. Mi amo trdno prepričani, da bodo vabilo z navdušenjem sprejeli številni in tudi najboljši naši umetniki, ki jih hočemo obenem opozoriti, da sc bodo prijave za to zanimivo razstavo zaključile v ponedeljek, 10. t. m. Prijave je treba na posebnih tiskovinah predložiti pri-rediteljskemu odboru v Beethovnovi ulic: štev. 2 pri Zvezi umetnikov in svobodnih poklicev. Domače tablice Preteklo nedeljo se je spet zasukalo prvenstveno tekmovanje za nadaljnii dve tekmi, v vsaki diviziji za eno. Počasi, toda nespremenljivo se polnijo stolpci v tabelici in odslej pa tja do binkoštnih praznikov pojde ta ples kar brez presledka, nedeljo za nedeljo. Čeprav smo prav za prav šele v začetkih tekmovanja, je vendar važna vsaka točita in useden lahko vsak zgoditek na strani dobička ali izgube. Napovedi so gotovo še preuranjene, toda tako na splošno pa se že mora reči, da bo Ljubljana, če bo vztrajala v igri, s' katero se nam je predstavila v zadnjih dveh nastopih, enem za pokal in drugem za točke, bolj ali manj brez velikih zaprek prispela do končnega cilja. Tabela I. divizije kaže naslednjo sliko: Ljubljana 2 2 0 0 9:4 4 Hermes 2 1 0 1 3:5 2 Mars 1 0 0 1 3:4 0 Tob. tovarna 1 0 0 1 0:2 0 V drugem razredu je položaj približno enak za Mladiko kakor za Ljubljano v prvi diviziji. Vsekakor pa je treba upoštevati, da njena ferma ne obeta toliko stalnosti, da bi ji mogli prerokovati kar gladko pot do dokončne zmage. To se je v ostalem pokaralo že v nedeljo, ko je imela več lvc preveč sitnosti, da se je braz škode otresla nasprotnika kakor *e Vič. Moštva H. divizije so v tabeli razvrščena takole: Mladika 2 2 0 C 6:2 4 Korotan 1 1 0 0 5:1 2 Vič 2 0 0 2 3:9 0 Zabjak 1 0 0 1 0:2 0 — Iz Zbora nogometnih sodnikov: Obvezen plenarni sestanek za vse nogometne sodnike (tudi za tiste, ki imajo bole ženski dopust) bo v sredo 5 maja ob 18.30 v prostorih restavracije Slamič. Vsi in tečno! — Predsednik. s Hermes (nogometni odsek). Pozivajo se vsi igralci I. in rezervnega moštva na trening. ki bo danes, 5. t. m., ob 18. na stadionu v šiški. Aljančič I. ln E'žen sigurno! — Trener s— SK žabjak. V četrtek 6. t. m. ob 18. oo na običajnem mestu obvezen trening I. moštva in rezerve. V petek, 7. t. m., ob 19. v klubski sobi obvezen sestanek moštva in rezerve. Vsi sigurno! Dentifrici Urema igieuicn. Britanti ne, Embrncazione. Pillo ie B Femv-itaminiche — Fornitui' — Spedizioni. Cercans- concessionari in proorio. Zobna čistila Higitn^k? kifim. brilan-tiue. mazila kroglice B. žileznovitaminski- — Preskrba-— Pošiljatve. Išče mo samostojne zastopnike. Farmacia BARLOCCO - Galleria Mazzini GENOVA Zveneči drobec granate Iskalec kovin — nov važen pomočnik modernega Mnogi vojaki na bojišču so ranjeni tako. da jim obtič: košček granate ali pa krogla v telesu, navadno ob kosti ali pa v nji. Kirurgija med prvo svetovno vojne še ni imela zanesljivega sredstva, da bi takoj ugotovila, kje je treba kirurgu za staviti nož. da odstran; iz ranjenčevega telesa kroglo ali drobec granate. Cap pn igra v takem primeru važno, večkrat na ravnost usodno vlogo Univerza v Heidel bergu ima kirurgično kliniko, kjer so naj boljši specialist; za take operacije. Šef kli nike višji štabni zdravnik prof. dr. Martin Kirschner je dal novinarjem zanimivo izjavo o delu na njegovi kliniki Mnoga vrata, sobne številke, skrivnostni svetlobni znaki ter neprestano kipeče, vendar pa skoraj neslišno delo in vrvenje po hodnikih, to je »bela hiša« v Heidelbergu. ki v nji uporabljajo izkušeni zdravniki vsa sredstva, da rešijo vojakom zdravje in življenje. Poseben pomen je dobila klinika s specializacijo za odstranitev drobcev granat in krogel ter sploh kovinskih pred metov iz človeškega telesa. Šele v novej šem času se je posrečilo izdelati napravo, ki kirurg z njo hitro ugotovi, kje tič; krogla ali drobec granate Naprava pokaže kirurgu kje mora zastaviti nož, da gre operacija gladko in hitro od rok Znani nemški kirurgi kakor profesorji C. Craus. Comberg in Kiintscher so delali skupaj s Siemensom nad 10 let na tem problemu, na pripravah za konstituiranje aparature elektroakustičhega iskalca kovin, ki ga je končno izdelal dr. P&tzold v Erlangenu in ki se zdaj izdeluje pri Siemensu Zobna plomba se oglasi Majhna in priročna je nova naprava, ki pa pomeni pravo tehniško čudo. kateremu se morajo že mnogi ranjenci zahvaliti za svoje življenje in zdravje Podobno kakor pri ljudskem radijskem aparatu se vključi iskalec in že se začuje zamolkel glas sirene. Novinar, ki mu je šef heidel-berške klinike razkazoval to važno napravo. jo je dal preizkusiti na sebi V njegovem telesu ni nobenega drobca granate ali krogle. Toda Siemensov iskalec kovin spravi na dan tudi še tako skrite »skrivnosti«. Skrvnostni zvočni napravi priključena sonda drsa po prsih in hrbtu, po vseh udih in končno tudi po obrazu V naslednjem trenutku se začuje v zvočniku alarm. Vedno glasneje se razlega brnenje Sonda išče naprej od korena nosu do levega lica Glas v zvočniku postaja vedno močnejši. Kar se sonda ustavi nad novinarjevo gornjo čeljustjo in že se začuje zdravnikov glas: Tu mora bit kovina. Že davno pozabljena drobna plomba v kočniku. stara najmanj 20 let in iskalec kovin io ie hitro našel Iskalec kovin reši ohromelega vojaka Med težkimi primeri, ki so se jih morali lotiti krurgi heidelberške klinike, je bil tudi vojak, kateremu je bil prodrl drobec granate v hrbtenični mozeg Iskalec kovin je bil tako hitro in točno pokazal kirurgom. kje tič drobec granate, da so ga odstranili, ne da bi se dotaknili zelo občutljivega tkiva. Vojak je bil pred opera- cijo povsem ohromel in nikoli več bi ne bil hodil. Zdaj pa hod: kakor da sploh nikoli ni bil ranjen Seveda je še vedno potrebno v takih primerih rentgenizira-nje. da dobi kirurg točno sliko. Med operacijo se pa zanaša kirurg izključno na novo napravo, ki ga njen glas sproti opozarja ali je v iskanju tujega kovinskega teles? na prav poti ali ne. Iskalec kovin prenaša z uporabo radijskih valov reakcijo iz iskanega tujega telesa na magnetični del vretenca, in potem na električni zvoč. nik sirena se pa takoj oglasi, če je kirurg pri iskanju krogle ali drobca granate v ranjenčevem telesu na pravi poti. Neki udeleženec prve svetovne vojne je bil na ruskem bojišču leta 1915 ranjen, tako da mu je krogia obtičala v telesu. Čez več let se je izkazalo, da je krogla priraščena srčni m šici in tako je hočeš nočeš obenem s srcem utripala. Ker pa pridejo navadno s kroglo v telo tudi kiice infekcije, bodisi nesnaga z uniforme, skozi katero je prodrla krogla, ali drobci usnja in podobno, se bo kirurg sedaj takoj odločil v takem primeru za operacijo, da prepreči morebitne poznejše komplikacije. Med lastnosti alarmne naprave v operacijski dvorani je tudi njena bistvena prednost, ki bo dobrodošla zlasti industriji namreč vsestranska reakcija na vse kovinske tuje predmete tudi na take kovine, kj se ne dajo magnetizirati. Če so recimo prej drobci ranili delavca zaposlenega v tovarni pn lahkih kovinah, je moralo iskanje z rentgenov m žarki praktično malone izostati. ker se dado taki predmeti na rentgentski sliki zelo težko opaziti — Novi elektroakustičn iskalec pa reagira tudi na najmanjše drobce lahkih kovin ter omogoči tako tudi težke posege pogosto v nekaj minutah t«, brez nr.jiranjše poškodbe tkiva. Tako je torej ta napravo neprecenljive važnosti tako za vojno kirurgijo, kakor tudi za ndustrro Budimpešti prrgr^njkifle St2£10va£lj Število prebivalstva madžarske pr-, stolnice neprestano narašča m posledica tega pomanjkanje stanovani Mestna obč:na mora kljub vojni skrbeti da dob Budimpešta čim več novih stanovanj L 1939 it bilo zgrajenih 500. 1. 1940 pa 1928 novih hiš. L 1939 ie dobila Budimpešta 1928 1. 194<- 4178 novih stanovanj. Predlanskim je bilo zgrajenih 615 no* vih hiš, v katerih je 4940 stanovani. lan: pa 679 hiš s 6032 stanovanj Državn fond za zaščito družine in naroda jc zgradi! umi po deželi 3749 enodružinskih hišic, take je dobila Madžarska lani 10.000 novih ^tan o vanj. Letos ie samo v Budimpešti \ načrtu zgraditev 5000 novih stanovanj Ki2& p-a>Sres v Alžira Silen potres je povzročil v pokrajini Co-stantina vzhodnega Alžira precejšnjo škodo. V Megiani je bilo porušenih več h Trije prebivalci so umrli pod ruševinami Več oosiopij je bilo poškodovanih tudi v drugih naselbinah. Železniški promet je bil za nekaj časa prekinjen. Prodam v centru mesta TRGOVSKO STANOVANJSKO HIŠO z velikim uvozom, delavnicami in skladišči, pripravno za vsako večjo industrijo. Zemljišča je 6000 m2; zazidano 1200 m-Pojasnila daje: Jančar, Sv. Petra cesta 27 Ogromna večina oglaševalcev se nfcrvča na . JUJTBOV" CGL&SN1 ODDELEK v Kratkem bo na programu HARLEM, najbolj obetajoč in uspel film produkcije CINES. ki ga razpečava E. N. I. C. V glavnih vlogah Elisa Cegani, Vivi Gioi, MaSsimo Girotti, Amedeo Nazzari, Erminio Spai-la, Osvaldo Valenti, Enrico Viarisio in dvanajst drugih velikih filmskih igralcev. Ostva- rili sc to dramo s tehnično dovršenostjo. z umetniškim znanjem, z obilnimi sredstvi, z bogato fantazijo. Dogodek, poln globokega in Plemenitega pomena. poveličuje z enostavnim potekom dejanja in epizod čednost in vero Italijanov, ki so prisiljeni živeti preko morja v ciničnem in pokvarjenem okolju. OD 7* MAJA T. L. NAPREJ V KitoU MATICA Percio la K A IV L C t; scorre eosi facilmente come una piuma snll« r-arta Nelle cartoleri« e nei negozi speciali/ /.att Vi mostreraim« t»en voientieri i var< modelli KAWECO Za to K AW ECO vero leče s takšna lahkoto po papirju. V trgovinah s pisclnimi potrebiči r.ami Vam bodo radi pokazati različne ma dele KAV/ECO peres I A. ALEAAJN DUlii: 62 0ZABUENI APEV_ .ROMAN s.,Da niste bili vi?" Oho, to je pravo, pravcato priznanje. In mislite še tajiti?« Hearnov glas je bil za spoznanje ogorčen. »Bodite rajši odkriti, mladi človek, če ne, dobite tri leta več... Sicer bi bilo pa ta jen je jalovo: poštar lahko potrdi, da ste vi tisti, ki ste prevzeli zabojček.« »Saj nisem vedel, kaj je v njem!« je vzkliknil fant, braneč se na vso moč nerodno in pogubno. »Oh, sveta nedolžnost!« se je porogal Hearn. »Vzroka seveda nimam, da bi dvomil o resničnosti vaših zatrdil. Bili ste pač prepričani, da so v žabo jčku bonboni ali nekaj podobnega; zato ste ga tako skrbno skrili v pisalno mizo gospoda Ciuppika, da bi mu pripravili veselo presenečenje! Kaj ne?« Fant, očividno zastrašen in potrt, je molčal. »Kdo vam je naročil?« je vprašal kapetan. poznam ga,« je negotovo odvrnil. »Prav, razumem!« Hear - je stopil k oknu in mignil skupini redar: 2v, ki so čakali na ulici. »Odvedite ga!« je ukazal, ko so stopili v sobo. Nato se je obrnil k Ciuppiku in nadaljeval: »Kolikor je bilo mogoče, se je stvar pojasnila; ne verjamem pa, da bi bilo enako lahko položiti roko na tistega, ki je zasnoval naklep in ga pripravil.« Milijonar mu je ponudil smotko. »Ne samo, da me bliskovita rešitev tega prvega dela vaše naloge preseneča, ampak vprav osuplja me,« je rekel z iskrenim občudovanjem. »Ali mi lahko odkrijete, kako se vam je posrečilo izslediti krivca, ali gre morebiti za poklicno skrivnost?« »Oh, nikakor ne!« je Hearn z nasmeškom odvrnil. »Uspeh je bil le zato tako nagel, ker sc se pokazale neke podrobnosti, ki so bile moji preiskavi voda na mlin. Komaj sem bil stopil v vašo delovno sobo, sem že ugotovil: prvič, da mora biti storilec nekdo, ki so mu razmere v hiši dobro znane, to se pravi uslužbenec; drugič, da mora imeti na roki prasko ali košček obliža. Ti dve podrobnosti ali kakor jih izvolite imenovati, sta mi pokazali pot do uspeha, ki ste ga videli.« »A kako ste dognali to dvoje?« Ciuppikov glas je izražal vrhunec občudovanja. Med pogovorom so se bili vrnili v delovno sobo, in Hearn je bil muzaje se oblekel svoj stari, ponošeni plašč. »O, stvar je bila kaj preprosta!« je z očitnim zadovoljstvom rekel možiček. »Ključavnica je v popolnem redu, in zunaj ni videti ne prask ne drugačnih sledov o poskušenem vlomu. Zato sem moral logično domnevati, da je napravil vso stvar kak uslužbenec, ki si je lahko brez težave priskrbel ponarejen ključ.« »Do tod je stvar res očitna; a ne morem si zamisliti, kaj vam je pomagalo, da ste našli oddelek. V hiši je več ko sto oseb, uradnikov in nižjih uslužbencev, razdeljenih na dvanajst oddelkov. Da niste uganili pravega ...« »Uganil nisem ničesar!« je mirno oporekel Hearn. »Hitroprstnik po navadi ne odkriva svojih trikov, kajti občudovanja je potem konec, in vsak je prepričan, da bi znal napraviti isto. Rešitve najtežjih vprašanj so v resnici silno preproste. Tako je bilo tudi tu! Mislim, da se bo vaše občudovanje do tega, kar sem storil, zelo zmanjšalo, če vam povem, da je na predalu še zdaj prilepljen košček rjavega za-vojnega papirja, na katerem lahko vidite poštno znamko z včerajšnjim žigom. Ali ni tako?« »Vse je pojasnjeno!« je vzkliknil Ciuppik. »Zdaj razumem .tudi jaz.« »Vidite! Najtežje pri tem naklepu je bilo, spraviti zabojček v hišo in p prenesti mimo vratarja. Zločinci so si izbrali najlažjo pot: poslali so ga po pošti... Samo pripravo, kakopak; razstrelivo je bilo vloženo tu, kajti drugače bi se bil utepil zabojček že med prevozom razleteti. Naravno je torej, da je moral imeti pajdaša, ki je prevzel peklenski stroj, ga napolnil z razstrelivom, ga naravnal na uro in minuto ter ga skril v vašo pisalno mizo.« »In kako ste ugotovili, da je imel prasko na roki?« »Ta ugotovitev je bila najlažja izmed vseh; na enem izmed žebljev pri zabojčku še visi majhna krpica kože, in zraven je komaj opazen madež strjene krvi, ki očitno ni izviral od vas, kajti vaši krvavi madeži so še novi in rdeči. Stvar je torej preprosta kakor le kaj.« Preden so utegnili navzočni kaj pripomniti, se je Hearn kratko naklonil in s svojimi poskakujočimi koraki odšel. »Mislim, da se od tega človeka Lahko marsikaj naučite!« je vzkliknil Ciuppik ter na pol pikro, na pol jezno pogledal Huntingtona. Potem se je obrnil k Dori in prijazno dodal: »Vi pa, gospodična... hudimana, že spet sem pozabil vaše ime!... Pa nič ne de: za danes lahko odidete, prosti ste!« * * * Dora je brez naglice stopala po Peti aveniji Zdaj, ko je vendar že utegnila premišljevati, je v spominu obnavljala nenavadne in burne dogodke zadnjih štiriindvajsetih ur. Vse se ji je zdelo jasno kakor beli dan, izvzemši neko reč. ki si je nikakor ni mogla razložiti. Ta nerazumljiva stvar je bilo čudno vedenje in nepričakovano izginjenje šoferja, ki je bil ukanil malopridneža ter ju pustil na cedilu. Prišlo ji je na misel, da je ta čas. ko je ona govorila z redarjem, očitno namenoma skrival obraz. Ko si je s tem že precej dolgo belila glavo, se ji je zazdelo, da je našla rešitev uganke. Stopila je v javno telefonsko celico in poiskala spoj s Frankom Leroyem, ki se ji je osebno oglasil. Poprosila ga je za snidenje v bližnji kavarni »Snoči ste sijajno igrali vlogo šoferja, in ste me rešili iz velike nevarnosti!« mu je rekla brez ovinkov, ko sta kmalu nato sedela za kavarniško mi* žico. Urejuje: Davorin Kavljea — izdaja za konzorcij > Jutra*: Stanko Viraat — Za Narodno tiskarno d. d. Ju* mkarnarja: Fran Jeraa — Za mseratni dei je odgovoren: loubomir Volčič — Vsi v Ljubljani