—-— Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XIX maj 2013 št. 4 If Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Aktualno dogajanje v občini. Prijetno domače. ovegffi® - ©0®v©m©k® Konec maja smo s številnimi prireditvami počastili naš občinski praznik in se na osrednji slovesnosti seznanili predvsem s presežki in vrhunci minulega obdobja. Tudi letos je naša lokalna skupnost med občani prepoznala posameznike in skupine, ki so še posebej uspešni pri svojem delovanju na različnih področjih. V časih, ko je vse prepogosto slišati le kritike, graje in slabe novice, smo vse to negativno odmislili in se posvetili pozitivnim temam. Nič ne bo narobe, če si kakšno pozitivno strategijo iskanja rešitev in aktivnega soočenja s prihodnostjo za vsak dan zastavi tudi vsak izmed nas. Še posebej zato, ker tudi junij prinaša veliko priložnosti za slovesno razpoloženje. Tako bomo po praznovanju občinskega praznika z nekaj več optimizma prispeli do praznovanja državnega praznika. Slovesnemu vzdušju bomo lahko dodali še slovensko vzdušje in kot bomo v tokratni številki Klasja lahko prebrali, je v tem mesecu priložnost za slovesno-slovensko razpoloženje na vsakem koraku naše občine. Matej Šteh, urednik «■jjjätNTVID Pkt SlTČlSfl 22.-23. MJNll 20 LJ Program: sobota, 22. junij 2013 ob 20. uri koncert zamejskih pevskih zborov v oš ferda vesela nedelja, 23. junija 2013 ob 12. uri Slavnostna povorka ob 13.15 uri koncert združenih pevskih zborov O 1!|.M llflJmiiH t Slavnostni govornik: mag. Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije 44. lABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Občina Ivančna Gorica Mlajši dečki B RK SVIŠ Ivančna Gorica državni prva- V Ambrusu novo otroško igrišče ki v rokometu GPS sledenje vozil AKCIJA- ISOFT www.track.si Najem GPS sledenja vozil v Sloveniji že za 16,90 C/mesec ali z odkupom sledilne naprave samo 9,80 C/mesec! • info@isoft.si • 041 520365 ^ "U-JSjSL' KOCJANflf AVTO MOTO CENTER Kocjančič * HJfRrtVILO VOill. * AVTOVLEH^ * TBGOVINA Z AVTDDCLi "Ölf!' Tci, 01/7STT J33 GSM. 041 777 393, D«1 65T 7U Mwiv.amc si ^Itnv^iavtanaUfJkrbi AVTOSERVIS BLATNIK d.o.o. - avtoservis - avtovleka - vulkanizerstvo Vodotučine 7,1295 Ivančna Gorica Tel.: 01 7878-315,041 688 788,031 568 666 Biološke čistilne naprave - brez elektrike in z elektriko Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica www.cistilnenaprave-dezevnica.si 29. maj - praznik Občine Ivančna Gorica ©grsdnj© prazmovanö© o © Qeö®© ^^kaD® v SsEßvOdm prö ©S V petek 24. maja je v avli Osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični potekala letošnja osrednja svečanost ob občinskem prazniku. Na slovesnosti' so bila podeljena letošnja občinska priznanja in nagrade, občina Ivančna Gorica pa je dobila tudi novega častnega občana. To je postal akademski slikar France Slana s Krke. Občina Ivančna Gorica je že pred leti za svoj praznik izbrala dan, na katerega je naš muljavski rojak Josip Jurčič postal urednik časopisa Slovenski narod. S tem smo Jurčiču pripisali še eno njegovo pomembno vlogo publicista in novinarja, kar je bilo v preteklosti dostikrat tudi spregledano. Na letošnji osrednji svečanosti smo lahko v besedi in sliki podoživeli leto od lanskega občinskega praznika do danes. Pregled dogajanja, dejavnosti in še posebej uspehov tako skupin kot posameznikov iz občine Ivančna Gorica so si sledila v treh sklopih. Prvi je bil namenjen pregledu dogodkov na področju šolstva, sociale, medge-neracijskega sodelovanja, društvenega življenja in prostovoljstva. V drugem sklopu so bila izpostavljena tri pomembna področja v naši občini - turizem, šport in kultura. Še posebej močno področje občinskega delovanja pa predstavljata področje gospodarskih dejavnosti in investicij v javno infrastrukturo. Slavnostni govornik, župan Dušan Strnad je svoj praznični nagovor začel z Jurčičevimi besedami »Človek živi zato, da sebe in druge srečne stori.« Poudaril je, da pravo vrednost nekega kraja ne določajo le naravne lepote, infrastruktura in število podjetij, temveč je naše počutje odvisno predvsem od medsebojnih odnosov ter od odnosa do izročila prednikov. V nadaljevanju je izrazil ponos nad dejstvom, da ima občina celo vrsto zaslužnih posameznikov in skupin, katerih trud in delo nista ostala ne-opažena niti v visokem državnem ali celo mednarodnem merilu. Posebej je poudaril tudi bogato paleto kulturnih, športnih, turističnih in drugih prireditev. Tudi pri zagotavljanju boljših življenjskih pogojev naših občanov je bilo izpeljanih nekaj projektov, nekateri pa so še v teku, oz. še čakajo na začetek izvedbe. Več o delu Občine Ivančna Gorica v času od lanskega občinskega praznika do letošnjega, si lahko preberemo v intervjuju z županom Dušanom Strnadom na sredini časopisa. Svoj nagovor je župan sklenil s čestitkami prejemnikom letošnjih občinskih priznanj in nagrad ter s prazničnim voščilom vsem občanom ob občinskem prazniku. Občina Ivančna Gorica vsako leto na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku podeljuje tudi najvišje nagrade in priznanja občine. Letos so bile podeljena naslednja priznanj in nagrade: Plaketa Miha Kastelica (Štefan Nose), dve Plaketi Antona Tomšiča (Tanja Tomažič Kastelic in Miloš Šušteršič), dve Nagradi Josipa Jurčiča (NK Ivančna Gorica in RK SVIŠ Ivančna Gorica), Zlati znak občine (Anton Medved) ter naziv častnega občana (France Slana). Vsi nagrajenci so podrobneje predstavljeni v naslednjem prispevku. V letu, ki ga je mednarodna skupnost razglasila za leto državljanov so na prireditvi nastopili kulturniki vseh starostnih skupin. Na začetku so se predstavili otroci Vrtca Ivančna Gorica - enota Čebelica iz Šentvida pri Stični, nastopil je Mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela, Krški rogisti in Moški pevski zbor Vidovo, zaplesala sta plesna para Srednje šole Josipa Jurčiča, seveda pa ni manjkala tudi Stiška godba. Žal zaradi istočasnih obveznosti Godalnemu orkestru Stična ni uspelo pravočasno priti na prireditev v Šentvidu, tako so bili obi- skovalci prireditve prikrajšani za njihov nastop v programu, so pa lahko prisluhnili njihovemu malemu koncertu v družabnem delu prireditve. Šentviška šola pa se je tudi tokrat izkazala kot prijazna gostiteljica in hiša, ki je tudi pravi hram kulture. Matej Šteh PrsdeöaV^am® Q©ö®inO© občBmsk© m^graO©^ Štefan Nose Plaketa Miha Kastelica - za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali k ohranjanju naše kulture in etnološke dediščine zbirateljem etnološkega blaga in jim pomaga bogatiti njihove zbirke. Tanja Tomažič Kastelic Plaketa Antona Tomšiča - za dolgoletno, uspešno in požrtvovalno delovanje na kulturnem in izobraževalnem področju Štefan Nose, skupaj z ženo Anico, že dobrih deset let zbira, ohranja, resta-vrira in sistematično ureja vse vrste starega kmečkega, rokodelskega in obrtniškega orodja ter najrazličnejše materialne ostaline iz preteklosti. Rezultat njegovega dela je zanimiva, poučna in sistematsko urejena etnološka zbirka pod kozolcem na Bojanjem Vrhu. Zbirko še vedno povečuje in jo bogati z novimi eksponati. Je tudi član Turističnega društva Ivančna Gorica in se redno udeležuje vseh družbeno koristnih akcij, ki jih organizira društvo. Posebne pohvale je vredno njegovo domoljubno in uč-no-vzgojno delo, saj je njegova zbirka dostopna tako šolski mladini kot tudi odraslim obiskovalcem. Kot izkušen zbiralec in restavrator nesebično svetuje tudi drugim ljubiteljem in zlate Gallusove značke za kvalitetno in dolgotrajno vodenje Male pevske skupine Šentviški slavčki, katero vodi že 25 let. Miloš Šušteršič Plaketa Antona Tomšiča - za pomembne trajne uspehe na področju razvoja turizma na Kriško - polževski planoti in v občini Ivančna Gorica Tanja Tomažič Kastelic si kot pedagoginja na Glasbeni šoli Grosuplje že vsa leta svojega dela prizadeva, da bi skozi pedagoško in profesionalno glasbeno poustvarjanje našo glasbeno dediščino približala čim širšemu občinstvu ter razvijala ljubezen do glasbe pri najmlajših udeležencih pedagoškega procesa. V svojem delu je profesionalna, prizadevna in natančna. V preteklih letih delovanja je v Občini Ivančna Gorica pustila pomemben pečat, ko je obogatila vrsto občinskih in drugih kulturnih prireditev. Odprta je za sodelovanje z vsemi posamezniki in društvi ter institucijami v občini in v širšem prostoru. Letos je tudi prejemnica Delovanje Miloša Šušteršiča v Turističnem društvu Polževo in Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica je izjemno bogato, pestro in raznoliko, pomemben delež pa vedno prispeva tudi pri organizaciji večjih prireditev v občini, kot sta npr. tradicionalni Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave in praznovanje dneva državnosti na Polževem. Že sedemkrat je uspel organizirati zahtevno izvedbo mednarodnega Krevsovega teka na Kriško-polževski planoti. Pomembno je sodeloval pri zasnovi in postavitvi učne gozdne poti Po sledeh višnjanskega polža, vrsto let sodeluje pri ocenjevanju in izboru najbolj urejenih domovanj v odmevni akciji Moja dežela lepa in prijazna, v zadnjem času še posebej s poudarkom na ohranitvi kulturno--etnološke dediščine. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in tudi poklicnim znanjem geodeta pa nesebično sodeluje tudi pri uveljavljanju turistične ponudbe pod novo občinsko blagovno znamko Prijetno domače pri načrtovanju kolesarskih, peš in konjskih poti. Vsa njegova prizadevanja temeljijo na prostovoljnem delu, svoj entuziazem pa vedno uspešno širi tudi na druge. Nogometni klub Ivančna Gorica Nagrada Josipa Jurčiča - ob 40-letni-ci uspešnega delovanja na področju športa in dela z mladino ter za izjemne športne dosežke Začetki NK Ivančna Gorica segajo še v krajevno nogometno ligo, ki je delovala v letih 1970 - 1972, vklju- čevala pa je nogometaše takratnih krajevnih skupnosti. Liga je pritegnila k nogometu mladino v okolici Ivanč-ne Gorice, kar je leta 1972 pripeljalo do ustanovitve Športnega društva Zvezda Črnelo in leto kasneje tudi Nogometnega kluba Ivančna Gorica. Klub je bil registriran pri Nogometni podzvezi Ljubljana, prvi predsednik je postal Ludvik Čampa. Tako člani kot pionirji so ob nastanku kluba začeli resno trenirati. Treninge je vodil Janez Vodenšek, dolgoletni igralec Rudarja iz Trbovelj in pozneje tudi trener Šmartnega ob Paki. Po zaslugi prizadevnih igralcev in dobrega vodstva kluba so bili že prvo leto doseženi vidni uspehi. Klub je nato s svojimi selekcijami nastopal v različnih regionalnih ligah, odvisno od organiziranosti tekmovanj, leta 1977 pride tudi do ustanovitve prve ženske ekipe. Sredi osemdesetih v nadaljnji razvoj kluba in nogometa v Ivančni Gorici poseže podjetje IMP Livar iz Ivančne Gorice. Klub dobi sedaj po glavnem pokrovitelju tudi novo ime. V času po slovenski osamosvojitvi se na novo organizira sistem tekmovanja v državi in Livar se je počasi, a vztrajno pod vodstvom Janeza Hrovata, Zorana Iliškoviča, Ivana Potokarja, Jaka Severja in drugih članov, iz takratne 5. lige vsako leto dvigoval v višji rang tekmovanja. Na prehodu v novo tisočletje se je klub priključil drugoli-gaški druščini, v tekmovalni sezoni 2006/07 pa je dosegel zgodovinski uspeh, preboj v 1. slovensko nogometno ligo. Žal le za eno sezono, fi- Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. junija. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. nančno breme tekmovanja na tako visokem nivoju in ne nazadnje tudi začetek gospodarske krize so pomenili nazadovanje v II. oz. III. ligo. Ob vseh športnih dosežkih pa je klub s pomočjo Občine Ivančna Gorica prišel tudi do sodobnega nogometnega stadiona s pokrito tribuno in pomožnim igriščem z umetno travo. Dobra infrastruktura je tudi osnova za delo z mladimi v prihodnje. Novo vodstvo kluba je strnilo vrste in uspelo zgraditi temelje za delovanje kluba v prihodnosti. Poudarek je zlasti na domači nogometni šoli, ki jo je klub skupaj s starši ustanovil leta 2010 in je osnova za delo z mladimi. V klubu je v letu 2013 registrirano okoli 240 aktivnih igralcev, od 5. leta pa do članov. Rokometni klub SVIŠ Ivančna Gorica Nagrada Josipa Jurčiča - za izjemne športne dosežke v 50-letnem uspešnem delovanju na področju športa in dela z mladino Rokomet ima v našem okolju dolgo športno tradicijo. Med ekipnimi športi se je rokometna dejavnost sploh prva organizirala v društva in klube. Formalni nastanek kluba seže v leto 1990, ko so se združili trije lokalni klubi TVD Partizan Stična (kasneje RK Gradišče), RK Polž Višnja Gora in TVD Partizan Šentvid pri Stični. Tako klub nadaljuje njihovo tradicijo. Prve črke »vpletenih« krajev so novemu klubu oblikovale tudi klubsko ime - SVIŠ -(Stična, Višnja Gora, Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični). Vizija združitve je bila združiti igralski, trenerski in organizacijski kader in tako doseči večji tekmovalni uspeh. Prvotna vizija se je z leti dograjevala. Trenutno stanje znatno presega prvotna pričakovanja. Združitev je krajem sicer odvzela lokalne derbije, a na drugi strani prinesla številne ugledne nasprotnike in širši Sloveniji prepoznavnost naših krajev. Klub je postal prepoznaven nosilec kvalitete, predvsem dela z najmlajšimi, dobro delo z mladimi pa se potrjuje z uspehi članske ekipe, ki uspešno nastopa v 1. državni rokometni ligi. Prav letos je bila ekipa z uvrstitvijo na finalni turnir za Pokal Slovenije deležna občudovanja celotne slovenske rokometne javnosti. Anton Medved Zlati grb občine - za večletne dosežke in izjemne uspehe na družbenem in gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj občine Gospod Anton Medved je podjetnik, ki v svojem podjetju Agrograd že več kot dvajset let skrbi, da je celotno območje občine dobro založeno z gradbenim in kmetijskim materialom. S samostojno podjetniško potjo je začel v domačem Šentpavlu, nekaj kasneje je v najetih prostorih odprl še eno trgovino v Ivančni Gorici. Pred dvema letoma je v novi industrijski coni v Ivančni Gorici zgradil sodoben trgovski center. V njegovem podjetju imajo zaposleni dobre pogoje za delo in redne plače. Trenutno zaposluje preko 20 redno zaposlenih delavcev. Tone in sodelavci znajo prisluhniti potrebam ljudi in jim gradbeni material v primeru nuje in prošnje prodajo z veliko daljšim plačilnim rokom od običajnih, v primeru nesreč pa del materiala tudi donirajo. Aktiven je tudi na družbenem področju in predvsem v lokalni politiki. V času slovenske pomladi in prizadevanja slovenskega naroda za samostojno državo je pomagal pri formiranju novih demokratičnih sil. V občini Ivančna Gorica je bil aktiven kot član sveta Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, v letih od 2002 do 2010 pa je bil član občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. V tem mandatu je član odbora za gospodarstvo, turizem in komunalne zadeve, s svojim znanjem in izkušnjami pa je zelo pomemben člen Podjetniškega kolegija župana Občine Ivančna Gorica. Tone je človek, ki vedno najde čas za nasvet ali pomoč sočloveku. Nanj se obračajo za pomoč gasilska, kulturna in športna društva in vedno jim pri- sluhne. Pred dvema letoma je skupaj z duhovnikom Stanetom Kerinom in nekaterimi drugimi podjetniki zbral in odnesel pomoč v Zambijo, za drugo leto načrtujejo akcijo za pomoč misijonarju Pedru Opeki, ki deluje na Madagaskarju. France Slana Naziv častnega občana občine Ivančna Gorica - za življenjsko delo in njegov izjemni prispevek pri prepoznavnosti' in ugledu občine Življenjska pot Franceta Slane se začenja v Bodislavcih pri Mali Nedelji. Osnovno šolo je obiskoval v Splitu, kjer se je nato vpisal v gimnazijo. Na začetku drugega letnika se je družina preselila v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje. Po končani gimnaziji in težkih vojnih letih, ki jih je prav tako zaznamovalo likovno ustvarjanje, se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo pri profesorjih Gabrijelu Stupici in Nikolaju Pirnatu. Postal je diplomant prve povojne generacije na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi si je služil kruh kot ilustrator in risar stripov za razne časopise. Slikarstvo, njegova strast, pa je začrtalo njegovo nadaljnjo ži- vljenjsko pot. V začetku petdesetih let je imel svojo prvo samostojno razstavo z naslovom Risbe iz vojaške skicirke. Odzivi so bili zelo ugodni in kritiki ter občinstvo so ga dobro sprejeli. Začel se je bogat opus ustvarjanja, ki še traja. Akademika Franceta Slano odlikuje izjemna osebna ustvarjalna moč, ki se ne podreja ničemer, kar bi jo lahko omejevalo. Kot tak uživa ugled doma in v tujini ter je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada. Takoj ob prihodu na Krko je s svojo izjemno umetnostjo na najučinkovitejši način izrazil svojo pripadnost kraju in ljudem, življenju v okolju, ki ga je vzel za svojega. Častni krajan Krke je s svojim umetniškim delom podprl vsa ključna družbena prizadevanja na Krki in v občini Ivančna Gorica ter pripomogel k večji prepoznavnosti in promociji občine doma in v tujini. Njegovo dolgoletno umetniško ustvarjanje v pomirjajočem zavetju Krke je okrepila prepoznavnost našega okolja, zdaj tudi njegovega doma. Atelje na stežaj odpira vrata obiskovalcem, dragocena umetniška dela nadgrajujejo in plemenitijo vsebino krajevnih in občinskih prireditev in kulturnih dogodkov. Ustregel je številnim prošnjam, ki jih je nanj v preteklih letih naslovilo lokalno okolje v želji, da bi tudi s pomočjo njegove umetnosti, uspešneje promovirali in razvijali svoj kraj, svojo občino. France Slana je zaslužen za izjemne, trajne dosežke na področju likovne umetnosti, njegova povezanost z dogajanjem na Krki in v občini pa je pomembno vplivala na predstavitev občine Ivančna Gorica doma in po svetu. Ob Dzfldu kq|Qg@ LsopoDda i: ličnice iz naravoveija V okviru praznovanj ob občinskem prazniku je v kulturnem verja. Gre za vseživljenjsko izvirno raziskovalno delo našega predniki iz starejših kovinskih dob. domu potekala slavnostna predstavitev nove knjige Leopolda Severja: Tičnice iz naravo-častnega občana, pregled izsledkov in razmišljanj o tem, kako so na našem ozemlju živeli V času, ko se nam zdi, da nam je vedenje o nas in naši preteklosti že znano, smo veseli, da med nami delujejo posamezniki, ki vedno znova odstirajo tančice naše davne preteklosti z novih zornih kotov, na ta način lahko bolje pojasnimo človekova pretekla dejanja. Razumevanje zgodovine je pot k razumevanju samega sebe. Povsem razumljivo je tudi, da so spoznanja in resnice o preteklosti težje dosegljive, lahko se naslanjamo le na sledi, ki so nam dostopne sedaj. In kaj so tičnice? Kot pravi avtor knjige, ki je o svojih odkritjih objavljal v zadnjem obdobju tudi podlistek v Klasju, so tičnice svetišča naših prednikov iz predkrščanskega časa. Večinoma so to obli griči v bližini gradišč in drugih pritiklinah gradiških skupnosti. Na vzpetinah so naravoverci (pogani) naredili obredne ravnice in na njih opravljali bogoslužje s pomočjo svetih ptic (tic). Na nekaterih tičnicah so se v ugodnih razmerah ohranili jasni sledovi obrednih naprav ali kot je po ogledu na terenu izjavil mlad raziskovalčev pomočnik: »Zdaj šele vidim, da to res nekaj je.« Naj vam še malo predstavimo avtorja knjige. Leopold Sever se je rodil 3. januarja 1939 v Ljubljani, njegova družina se je preselila v Male Lipljene, rojstni kraj staršev. Postal je učitelj. Po 41 letih predanega poučevanja mladih kemije, biologije in tudi drugih predmetov (najdalj na OŠ Stična) se je leta 2002 upokojil. Leopold Sever je človek, ki dela na različnih področjih, vedno je pripravljen vso svojo energijo, znanje in prosti čas vložiti v tisto, česar se loti. Razpon njegovih znanj, zanimanj in delovanj je zelo širok: poleg zavzetega poučevanja mladih je bil dolgoletni zelo aktivni predsednik turističnega društva v Ivančni Gorici, organizator in voditelj kulturnih prireditev, če izpostavim samo njegovo vlogo pri odkritju spominske plošče čbeličarju Mihi Kastelcu. Bil je novinar, fotograf ... Zanimali so ga minerali, fosili, lišaji, vode _ Ko je izvedel, da v okolici Varaždina ob Dravi še iščejo zlato, si je kupil skledo za izpiranje in našel nekaj zrnc. Leopold Sever je popotnik, ki rad zahaja med ljudi, peš, s kolesom, avtom in tudi drugimi prevoznimi sredstvi. Poti ga vodijo tako v domače kraje kot tudi po drugih deželah Evrope. Njegovo ustvarjalno in zavzeto delo in uspehi, kljub njegovi skromnosti, niso ostali neopaženi, čeprav v svoji skromnosti nikoli ni javno opozarjal nase. Prejel je številna društvena, šolska, občinska in republiška priznanja in nazive. Naj naštejemo samo nekatere: Jurčičevo plaketo za dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja, priznanje Sekcije za kemijo, za delo z mladimi, v akciji Gibanje znanost mladini pri Zvezi za tehnično kulturo, zlato značko Prirodoslovne-ga društva za več uspešno izpeljanih projektov pri raziskavi naravnega okolja. Njegovi krožkarji so prejemali zlata Preglova priznanja iz kemije, za uspešno časnikarsko delo mu je občina Ivančna Gorica podelila plaketo Antona Tomšiča, saj od nastanka časopisa Klasje piše in ureja prispevke na dveh straneh. Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je dobil najvišje priznanje Nagrado RS na področju šolstva za leto 2002 -redki so učitelji, ki se lahko pohvalijo s tako visokim priznanjem. Vse njegove dosežke je nadgradila tudi Občina Ivančna Gorica in ga leta 2011 imenovala za častnega občana. Po upokojitvi se ni prepustil udobju, ki ga lahko prinaša tretje življenjsko obdobje, temveč se je z veliko vnemo posvetil raziskovanju in pisanju. Objavil je devet samostojnih del: Pisani plamenčki, zgodbe, v katerih se snov spreminja (za mladino), Vedre dogodivščine na kako - 88 zgodb z boljvesele plati, Vesele zgodbe z dolenjskih gričev, Dosežki in presežki: 99 + 1 rekord iz vsakdanjega življenja prebivalcev občine Ivančna Gorica, ki že z naslovi sporočajo, da v njih prebiramo zgodbe, ki izhajajo iz tega, da je znal prisluhniti ljudem in zapisati na šegav, njemu lasten način. Rezultat poglobljenega delovanja in raziskovanja na terenu, po knjižnicah, arhivih pa so dela: Pozabljene vode, Prazgodovinski svatje in mi, Zgodovinske, etnološke in naravne znamenitosti na Škocjanskem, Iskal sem prednamce: dokazi in razmišljanja o starožitnosti Slovencev na dolenjskem zahodu. Napisal je tudi več krajših dramskih besedil za šolsko gledališko skupino. V različnih glasilih in zbornikih je objavil več kot 3500 člankov in prispevkov. Vile rojenice so Leopoldu Severju v zibel položile nešteto talentov, ki jih je vse življenje razvijal in delil. V obsežno, pregledno monografijo Tičnice iz naravoverja, zanesljivi kažipot v slovensko prazgodovino, je bilo vloženega izjemno veliko vedenja in znanja, raziskovalnega dela na terenu in popotovanj, razmišljanja, energije, poguma, lastnih sredstev in volje, da je radovednega in vedoželjnega avtorja privedlo do predstavitve te vsebinsko bogate in obsežne knjige. Na predstavitev so prišli somišljeniki iz vse Slovenije in tudi gostje iz Nemčije. Nekateri so tičnice, kot so povedali, prepoznali tudi že kot priložnost za turistično ponudbo, tako je tudi naš župan v svojem govoru omenjal to možnost v prihodnosti. Seveda pa je predstavitev knjige namenjena predvsem temu, da jo vzamemo v roke. Knjiga je obsežna in bogato opremljena s slikovnim gradivom in dokazi. Kupite jo lahko v knjižnici v Ivančni Gorici in tako podprete tudi raziskovalčevo preteklo in nadaljnje delo. V Ambrusu novo otroško igUšče_ V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika je v petek, 24. maja, potekalo slavnostno odprtje novega sodobnega javnega otroškega igrišča, pri podružnični šoli v Ambrusu. To je za Ivančno Gorico in Višnjo Goro že tretje javno igrišče, ki ga je v zadnjih letih zgradila Občina Ivančna Gorica. Za kvalitetnejše preživljanje prostega časa naših najmlajših občanov Občina Ivančna Gorica v zadnjih letih del javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje vlaga tudi v izgradnjo javnih otroških igrišč. Tako je leto dni po lanski otvoritvi v Višnji Gori zraslo novo otroško igrišče, tokrat pri podružnični šoli v Ambrusu. Na otvoritvi so v uvodu vse prisotne pozdravili župan Dušan Strnad, ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Potokar, vodja podružnične šole Tatjana Hren ter predstavnica Športnega društva Ambrus Erika Hrovat. V nagovorih je bilo zlasti poudarjeno, da je bila odločitev, da se tudi v Ambrusu zgradi tovrsten objekt pravilna odločitev, ob tej priložnosti pa se je pokazala tudi dobra povezanost in sodelovanje kraja s šolo. Na pobudo ambruškega športnega društva bo ob igrišču še do poletja dokončana brunarica, s katero želijo ustvariti osrednji prostor za športne, kulturne in druge družabne aktivnosti v kraju. V njej bodo ureje- ne tudi sanitarije. Slavnostni prerez traku so izvedli učenci podružnične šole v spremstvu župana Dušana Strnada, ravnatelja Marjana Potokarja ter vodje šole Tatjane Hren, za kulturno-zabavni program pa so poskrbeli tamkajšnji učenci. Na igrišču je nameščen stolp s toboganom, šestkotno plezalo, dvojna gugalnica in dvoje igral na vzmeti, tako da bo lahko vsak otrok našel primerno igralo zase, staršem pa bodo ob pešpoti znotraj igrišča na voljo tri klopi za počitek in spremljanje otrok. Igrišče, ki se razprostira na cca 150 m2, je v dobrih štirinajstih dneh zgradilo domače podjetje Gradbeništvo Milan Pušljar, igrala pa je dobavilo in namestilo podjetje Mitos. Gašper Stopar Zdaj pTiSeösn in dom sno goöÜ@O Obnovljena fasada večnamenske poslovne stavbe (Zadružni dom in knjižnica) v Ivančni Gorici in nova vhodna klančina za gibalno ovirane osebe v petek, 24. maja, je v sklopu prireditev ob občinskem prazniku potekal tudi slovesen zaključek prenove večnamenske poslovne stavbe v Ivančni Gorici, ki jo bolje poznamo pod imenom Zadružni dom, v njem pa imata danes večino prostorov knjižnica in kmetijska zadruga. Projekt obnove sta skupajizpeljali lastnici objekta Občina Ivančna Gorica in Kmetijska zadruga Stična. Začetki prenove stavbe segajo v leto 2011, ko je bila zamenjana dotrajana azbestna strešna kritina in celotno stavbno pohištvo (okna in vrata). Letos je bila stavba toplotno zaščitena z debelim slojem izolacijskega ma-_______________ teriala, zamenjane so bile okenske police, postavljeni novi nadstreški in zgrajena klančina, ki bo omogočila vstop v knjižnico tudi gibalno oviranim osebam, mamicam z vozički, itd. Prireditev ob otvoritvi so z nagovori pospremili župan Dušan Strnad, direktorica Kmetijske zadruge Stična, Milena Vrhovec in direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek. Vsi so poudarili, da je stavba, v kateri poleg zadruge in knjižnice domujejo še razne druge javne institucije, velikega pomena za razvoj in blagostanje občanov. Obnova bo prispevala tudi k varčnejši rabi energije, brez dvoma ZadDUsni dom v ng^ pr3obD©ki Zadružni dom s svojo markantnostjo na vstopu v Ivančno Gorico brez dvoma močno vpliva na zunanjo podobo našega občinskega središča. Zato je bila tudi obnova, ki jo je bil deležen objekt v zadnjem letu, še kako dobrodošla, saj bo pripomogla k lepšemu videzu Ivančne Gorice. Ob otvoritvi obnovljene fasade smo z zanimanjem pobrskali tudi po zgodovini te stavbe. Po drugi svetovni vojni je Okrajni ljudski odbor prepustil iniciativo občanom, ki so bili pripravljeni sodelovati' pri izgradnji porušene domovine. Ko se je v Sloveniji ustanovil Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo, je le-ta pomagal povsod tam, kjer je bil interes. Leta 1945 so tako v Stični ustanovili NAPROZO, nabavno prodajno zadrugo. Ta se je izredno hitro širila in razvijala, tako, da se je kmalu pojavila potreba po ustanovitvi poslovalnic. Te so bile nato ustanovljene po vseh večjih krajih v Stični, Višnji Gori, Krki, Radohovi vasi, Ivančni Gorici, Ambrusu, Šentvidu. Ko se je leta 1951 ustanovila Okrajna Zadružna zveza, so to postale samostojne zadruge. Poleg teh poslovalnic je v Ivančni Gorici zaživela na mestu današnjega Livarja tudi mehanična delavnica. Za te takrat smele korake je imel največ zaslug, pokojni častni občan naše občine, g. Franc Kalar. Na Okrajnem ljudskem odboru Grosuplje je bilo že leta 1947 predvideno, da naj bi se v okraju postavilo 18 zadružnih domov, med njimi tudi v Ivančni Gorici. To pa je bilo za tiste čase zaradi pomanjkanja materiala in denarja zelo drzen projekt. A odgovorni so imeli veliko delovnega elana in dobre volje. Zadruga je preskrbela za tiste čase sijajen načrt in gradnja doma je stekla leta 1951 pod vodstvom arhitekta Cirila Vizjaka iz Novega mesta. Prve lopate so zasadili člani mladinskih in drugih organizacij ter zadružniki. Skromni zadružni vozni park je skrbel za dovoz peska, katerega so vozili iz Kosce. Vsa dela so opravljali udarniško, denarno pa je gradnjo podpirala zadruga z lastnimi in kreditnimi sredstvi. Dom so gradili v dveh etapah zaradi ukinitve kreditov in finančnih težav. Ko se je leta 1954 začela gradnja avtoceste, je novomeški Pionir dogradil drugo polovico doma, ker je prostor potreboval tudi zase. Tako je počasi napredoval zadružni dom, že takrat in še danes ponos kraja in občanov. Najprej so v zadružnem domu naredili zadružni gostinski obrat, za tiste čase lepo urejen. Nahajal se je prostorih, kjer je sedaj pritličje knjižnice. V zadružne prostore se je poleg kmetijske zadruge vselila tudi zobna ambulanta. Poleg nje pa še zdravstvena služba, pošta, matični urad _ V njem so bila tudi stanovanja za delavce, ki so imeli službe v objektu. Po izgradnji je imel zadružni dom nežno zeleno barvo. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je KZ Stična prodala polovico zadružnega doma takratnemu Avtoprevozu iz Ivančne Gorice, ki je potreboval poslovne prostore za svojo dejavnost. Drugo polovico zadružnega doma je zadruga obnovila. V spodnjih prostorih je nastal Zadružni hram s kuhinjo, v prvem in drugem nadstropju pa pisarne, ki jih je uporabljala zadruga in razni najemniki, med drugim tudi veterinarji. Leta 1983, pred natanko 30 leti', je zadružni dom po prenovi dobil rdeče-belo fasado, ki jo je imel do letošnje pomladi. Tudi Občina Ivančna Gorica se je »rodila« v zadružnem domu. V začetku leta 1995 smo imeli občinski svetniki prvo ustanovno sejo prav v sejni sobi zadružnega doma. Nekaj let kasneje je Občina Ivančna Gorica polovico zadružnega doma kupila od Transportnega podjetja Traig, naslednika nekdanjega Avtoprevoza. V občinski del stavbe se je naselila knjižnica, vrtec, uprava zdravstvenega doma ter kulturne organizacije. V njih je prostor našlo tudi uredništvo občinskega glasila Klasje. Danes ima v stavbi vrtec samo še en oddelek otrok, uprava zdravstvenega doma pa se je preselila v sosednji zadružni del, tako je knjižnica prišla do prepo-trebnih dodatnih prostorov. V zadružnem delu stavbe se poleg uprave zadruge nahaja tudi enota Kmetijsko-gozdarske zbornice in številni drugi najemniki. Stavba ima danes torej dva gospodarja, ki sta s skupnimi močmi dosegla, da bodo vsi uporabniki pod skupno streho še dolgo lahko uspešno delovali. Zadružni dom je odet v prijazne zelene zadružne in občinske barve, ki simbolizirajo slogan naše občine Prijetno domače. Milena Vrhovec pa nova podoba stavbe prispeva tudi k lepšemu zunanjemu videzu celotnega kraja. V kulturnem programu so sodelovali otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, knjižničarka Maruša ter Godba Stična. Zbrani gostje, med katerimi so bili tudi predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije, pa so se po slovesnem odprtju fasade in klančine, odpravili še na ogled knjižnice, likovne razstave umetnice Damjane Bijek, likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje, male likovne šole Občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, kulturnega društva Likovnikov Ferda Vesela in slikarke Adele Petan. V počastitev dogodka je knjižnica vsem novim članom podarila letno članarino. Otvoritev nove ploščadi pred občinsko stavbo in ples maturantov V ponedeljek, 27. maja,je bilo kljub nizkim temperaturam za ta čas, na Sokolski ulici toplo in prijetno vzdušje. Ob priliki tradicionalnega plesa maturantov je župan Dušan Strnad ob navzočnosti sodelavcev iz občinske uprave, predsednika KS Ivančna Gorica Toneta Kralja, ravnatelja Srednje šole Josipa Jurčiča Milana Jevnikarja, maturantov in profesorjev ter izvajalcev del, predal v uporabo novo urejeno ploščad pred občinsko stavbo. Kot je ob tradicionalnem plesu če-tvorke navada, je tudi letos uvodoma vse navzoče nagovoril ravnatelj Milan Jevnikar, ki je dogodek pospremil z nekaj statističnimi podatki šolskega leta, ki e zaključuje. Letos zaključuje šolanje na Srednji šoli Josipa Jurčiča 59. generacija maturantov, v kateri je 71 gimnazijcev in 42 ekonomskih tehnikov. 10 jih je leto zaključilo z odličnim uspehom, 12 pa jih je prejelo posebna priznanja za štiriletno kulturno udejstvovanje. Ravnatelj je še poudaril pomen prizadevanj, da ohranimo v Ivančni Gorici svojo srednjo šolo - odlično gimnazijo in odlično srednjo ekonomsko šolo. Maturante je pozdravil tudi župan Dušan Strnad, ki jim je čestital za njihove dosežke in zaželel tudi uspešno maturo. Nato je približno sto maturantov na Sokolski ulici zaplesalo znamenito četvorko. Sledila je še simbolična otvoritev na novo urejene ploščadi pred občinsko stavbo. Župan Strnad je povedal, da se Občina Ivančna Gorica trudi, da bi bili naši kraji res prijetni in domači, kot govori slogan Občine Ivančna Gorica, zato je pred kratkim v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Ivančna Gorica, ki je lastnica stavbe, stekla obnova fasade in ureditev ploščadi pred njo. Ureditev ploščadi je vodil uspešni krajinski arhitekt Tomaž Bav- dež iz Šentvida pri Stični, prostor pa se je že ob tokratnem dogodku izkazal za zelo primernega tudi za različ- ne kulturne in druge dogodke. Rokometni državni prvaki na sprejemu pri županu Ekipo mlajših dečkov B sestavljajo dečki letnika 2001 in mlajši, ki prihajajo z različnih koncev naše občine. Na zaključnem turnirju, ki je potekal v domači dvorani OŠ Stična, se je ekipa odlično znašla in premagala trojico finalistov iz Ribnice, Novega mesta in Ptuja. Na sprejemu so bili poleg članov zmagovalne ekipe navzoči še podpredsednik RK SVIŠ Ivančna Go- rica Andrej Zelko, trener ekipe Aleksander Polak in pomočnik trenerja Gašper Slapničar. V uvodu je spregovoril podžupan Tomaž Smole, ki je poudaril, kako je uspeh, ki so ga dosegli mladi rokometaši pomemben ne samo iz športnega vidika, ampak pa je to tudi pomemben mejnik pri njihovem osebnem razvoju. Tem mislim se je pridružil tudi župan Dušan Na Muljavi odprli šolski muzej V počastitev 29. maja, praznika Občine Ivančna Gorica, je na muljavski podružnični šoli potekalo slovesno odprtje šolskega muzeja. Stare učbenike, šolske klopi, mize, didaktične pripomočke, slike, vse to in še več bo od sedaj naprej na ogled v kletnih prostorih šolskega poslopja, ki bodo služili tudi kot dodatna turistična ponudba v kraju. Osnovna šola Stična skupaj s podružničnimi šolami že vrsto let pri pouku in različnih interesnih dejavnostih posveča veliko pozornosti zbiranju in ohranjanju šolskih knjig, zvezkov in pripomočkov, ki so jih nekoč pri pouku uporabljali naši predniki. Prav na Muljavi je bilo pred nedavnim praznovanjem 100-le-tnice šolstva na Muljavi zbrano veliko tovrstnega gradiva. Tako je na pobudo šole v okviru projekta »PODRUŽNIČNA ŠOLA - GIBALO RAZVOJA«, ki se izvaja pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Sožitje med mestom in podeželjem«, nastal čisto pravi šolski muzej. Pred otvoritvijo muzeja so vse prisotne nagovorili ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Potokar, župan Dušan Strnad ter predstavnik LAS-a »Sožitje med mestom in podeželjem« Josip Pintar. V nagovorih so predvsem izpostavili željo, da bi muzej obiskalo čim več učencev, ki bi spoznali, kako drugačna je bila šola nekoč, in tudi veliko odraslih, ki bi v razstavljenih predmetih našli koščke iz svoje preteklosti. »Ta projekt odprtja šolskega muzeja pomeni tudi lep korak naprej pri prizadevanju za ohranitev podružničnih šol, ki jih je v naši občini kar nekaj«, je ob tej priložnosti povedal župan Strnad. Matej Šteh Na dan občinskega praznika, 29. maja, je župan Dušan Strnad v občinski sejni sobi sprejel člane ekipe mlajših dečkov B Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica, ki so v soboto, 18. maja, na finalnem turnirju državnega prvenstva za mlajše dečke B postali državni prvaki za sezono 2012/13. Župan je ob tej priložnosti ekipi izročil posebno priznanje. Strnad, ki je našim mladim rokome-tašem namenil spodbudne besede že ob otvoritvi turnirja. Mladim športnikom je zaželel veliko uspehov na športnem in drugih področjih udej-stvovanja. Ker so s svojim dosežkom tudi oni postali veliki promotorji naše občine, je župan Dušan Strnad ekipi ob tej priložnosti izročil priznanje v obliki kovanca s podobo občinske znamke Prijetno domače. Vsak član ekipe je prejel tudi darilno promocijsko vrečko. Ob tejpriložnosti je župan čestital tudi organizatorjem turnirja, RK SVIŠ Ivančna Gorica in Rokometni zvezi Slovenije, ki so pripravili turnir na zavidljivi ravni. Trener ekipe, Aleksander Polak se je zahvalil za izkazano čast in obljubil, da se bodo mladi rokometaši te in drugih selekcijrokometnega kluba tudi v prihodnje trudili za čim boljše rezultate. V znak hvaležnosti za podporo, ki so jo bili deležni, pa je ka-petan ekipe Ambrož Bregar županu izročil spominsko fotografijo iz finalnega turnirja. Matej Šteh Slavnostni prerez traku je v spremstvu župana in ravnatelja opravila vodja podružnične šole Antonija Sever. Sledil je ogled razstavnih prostorov, ki so si jih ogledali tudi številni nekdanji učenci šole. S plesom in glasbo so kulturni program popestrili muljavski šolarji. Projekt ureditve šolskega muzeja je bil fi'nanciran s sredstvi OŠ Stična, Občine Ivančna Gorica in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Gašper Stopar Iz majske seje Občinskega sveta 26. redna seja Občinskega sveta je potekala 21. maja in tudi tokrat je bila zaznamovana s kulturnim pridihom. V uvodu seje je potekala otvoritev razstave skulptur Društva kiparjev z motorno žago, ki ima sedež v naši občini, člani pa prihajajo z različnih koncev Slovenije. Tako društvo kot prihajajoči Festival kiparjev z motorno žago (Gradišče, 7.-9. junij) je predstavil predsednik društva in naš rojak Vlado Cencel. v nadaljevanju seje je župan Dušan Strnad predstavil aktualno dogajanje v občini, zlasti pa je bilo zanimiva informacija o bližnjem začetku gradnje kanalizacije iz kohezijskih sredstev. Gradnja povezovalnega kraka Vir--Ivančna Gorica, Višnja Gora-Ivančna Gorica in rekonstrukcija čistilne naprave v Ivančni Gorici bo namreč sofinancirana z evropskimi kohezijskimi sredstvi v višini 70 odstotkov celotne investicije. Začetek gradnje se pričakuje še letos. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet potrdil letošnje občinske nagrajence, ki so priznanja in nagrade prejeli na osrednji svečanosti ob občinskem prazniku. Nagrajenci so podrobneje predstavljeni na strani 2 in 3. Občinski svet je obravnaval predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica. Trenutno je v teku prav razpis za izbiro izvajalca za prenovo javne razsvetljave v občini. Izbranemu izvajalcu se bo koncesija za opravljanje te dejavnosti podelila za deset let. Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek, je predstavila poročilo o delovanju knjižnice v lanskem letu. Še posebej je izrazila zadovoljstvo, da je lani prišlo do ponovne oživitve oddelka krajevne knjižnice na Krki, razveseljivo pa je, da se število uporabnikov knjižnice v naši občini stalno povečuje. Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, Tomaž Rigler, je Občinski svet seznanil s poročilom o delovanju podjetja v lanskem letu, svetniki in svetnice pa so imeli pred seboj tudi elaborat za določitev cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Razpravljali so predvsem o vzrokih za izgubo v poslovanju podjetja. Med predlogi za racionalizacijo stroškov so npr. tudi možnost odvoza mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev enkrat mesečno, ali individualno pobiranje (morda celo odkup) starega papirja, saj ga sedaj iz skupnih zabojnikov večinoma poberejo nepooblaščene osebe. Občinski svet je sprejel dopolnitve pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov, odlok o zapuščenih vozilih in nepravilno parkiranih vozilih, spremembe in dopolnitve OPPN S1/a Centov hrib (kavka) ter odlok o razširitvi modre cone v središču Ivančne Gorice. S slednjim se omejeno parkiranje v modri coni širi na parkirišče pred zdravstvenim domom, saj se je do sedaj dogajalo, da pacienti pogosto niso dobili parkirnega mesta zaradi vozil, ki so tam parkirana ves dan. Omejeno parkiranje za čas treh ur bo pripomoglo, da bo pred zdravstvenim domom dovolj parkirnih površin za njihove uporabnike. Več o modri coni si lahko preberete v sosednjem prispevku. Obsežno gradivo pa je zajemal tudi predlog Strategije razvoja turizma občine Ivančna Gorica, ki ga je Občinski svet dal v javno obravnavo in je za zainteresirano javnost dostopen na spletnih straneh občine. Občinski svet je potrdil tudi predstavnika lokalne skupnosti v svetu Srednje šole Josipa Jurčiča (Julija Pajk) in predstavnika ustanovitelja v svetu Glasbene šole Grosuplje (Vera Hribar). Matej Šteh Navodila za parkiranje v »modri coni« v Ivančni Gorici Na prošnjo številnih občanov in Zdravstvenega doma Ivančna Gorica je Občinski svet občine Ivančna Gorica sklenil, da se modra cona v Ivančni Gorici razširi še na parkirišče pred zdravstvenim domom v Ivančni Gorici. V kratkem bodo tam zarisane parkirne površine in postavljeni prometni znaki, ki bodo omejili parkiranje na tem parkirišču na tri ure oziroma 180 minut. Pravila za parkiranje na ostalih parkirnih mestih v centru Ivančne Gorice, ki so zarisana z modro barvo (zato naziv modra cona), ostajajo enaka. Parkiranje je omejeno na 1,5 ure oziroma na 90 minut. Modro cono jasno označujejo prometni znaki, na katerih je napisana tudi dovoljena dolžina parkiranja. Parkiranje je brezplačno, ob prihodu pa je treba obvezno označiti čas prihoda. To lahko naredite tako, da na listek papirja napišete uro in minuto prihoda in listek pustite na vidnem mestu na armaturi vozila. Kot pomoč pri označevanju prihoda lahko uporabite »parkirne ure«, ki jih je izdala občina in jih dobite v sprejemni pisarni občine ali pa kateri koli drug pripomoček. Edini pogoj je, da je iz njega jasno razviden čas vašega prihoda. Če v omejenem času ne opravite vseh opravkov, se enostavno vrnite k vozilu in napišite drug listek oziroma popravite čas prihoda na parkirni uri. Pravilnost parkiranja na modri coni nadzira medobčinski redar, ki za nepravilno označitev prihoda na parkirno mesto (ali za to, da čas prihoda sploh ni označen), predpiše kazen v višini 40 EUR. Glede na dokaj enostavna pravila parkiranja pa je seveda vsaka kazen nepotrebna. Za vse, ki želite v Ivančni Gorici parki- rati dalj časa, je na voljo dovolj drugih brezplačnih parkirnih mest izven strogega centra Ivančne Gorice. Modra cona v centru Ivančne Gorice je uvedena zato, da bi uporabniki storitev lokalov in trgovin ter javne uprave imeli zagotovljeno parkirno mesto za čas opravkov, za celodnevno parkiranje pa so urejene dodatne parkirne površine. Občina Ivančna Gorica KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID PRI STIČNI ŠENTVID PRI STIČNI 65 1296 ŠENTVID PRI STIČNI ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV Krajevna skupnost Šentvid pri Stični oddaja v najem poslovne prostore v centru Šentvida. Gre za prostore bivše gostilne Klanček, Šentvid pri Stični 65, v visokem pritličju v izmeri 186 m2 in kletno-skladiščne prostore v izmeri 92 m2. Ogled je možen po predhodni najavi in dogovoru na GSM: 051 604 030. Pisne ponudbe z oznako »ponudba za najem prostorov« pošljite do 15. 6. 2013 na naslov: Svet krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 65, 1296 Šentvid pri Stični. Vojko Urbas, predsednik sveta KS Namig za premik 7.-9. 6., Gradišče nad Stično, Festival kiparjev z motorno žago in 1. Državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju 7. 6., Radohova vas, gasilska veselica 8. 6., Dob, gasilska veselica 8. 6. ob 9.30 uri, Ivančna Gorica, 18. Popotovanje s kolesi po Rimski cesti 8. 6. ob 10. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi, Počastitev 70-letnice Krško--muljavske bitke 8. 6. ob 10. uri, Gostišče Šerek Višnja Gora, 7. tradicionalni šahovski turnir 8. 6. ob 17. uri, Športna dvorana OŠ Stična, Poletna produkcija Plesne šole Guapa 9. 6. ob 10. uri, Cerkev sv. Jožefa Ivančna Gorica, Farni dan 14. 6. od 15. ure dalje, staro mestno jedro v Višnji Gori, cilj 2. etape 20. kolesarske Dirke po Sloveniji 14. in 15. 6., nogometni stadion Ivančna Gorica, Medgeneracijsko srečanje ob 40-letnici Nogometnega kluba Ivančna Gorica 15. 6., Muljava, gasilska veselica 18. 6. ob 10. uri, Podružnična šola Ambrus, Gibalo razvoja - na vasi je lepo 21. 6. ob 17. uri, Sobrače, Tekmovanje harmonikarjev in gasilska veselica 21. 6. ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi, premiera gledališke predstave Grad Rojinje 22. 6., Vrh pri Višnji Gori, gasilska veselica 22. 6. ob 16. uri, Gasilski dom PGD Ivančna Gorica, 20. tradicionalno med-društveno tekmovanje članic in članov za pokal KS Ivančna Gorica in gasilska veselica 22.6. ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi, ponovitev gledališke predstave Grad Rojinje 22. 6. ob 20. uri, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Koncert zamejskih pevskih zborov 23. 6. ob 12. uri, Šentvid pri Stični, 44. Tabor Slovenskih pevskih zborov 23. 6. ob 15. uri, Šentvid pri Stični, gasilska veselica 23. 6. od 10.30 - 14. ure, Turistična kmetija Grofija, dan odprtih vrat 23. 6. ob 19. uri, Valična vas, Maša za domovino in kresovanje 24. 6., Ambrus, Krajevni praznik 25. 6., Polževo, Počastitev Dneva državnosti in maša za domovino s kulturnim programom 28. 6. ob 20. uri, Kulturni dom Ivančna Gorica, Koncert MePZ Sončni žarek 28. 6. ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi, ponovitev gledališke predstave Grad Rojinje 29. 6. ob 21. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi, ponovitev gledališke predstave Grad Rojinje 29. 6., Zagradec, gasilska veselica Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napovedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca Namig za premik ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si. Tomaž Vesel iz Šentvida pri Stični novi predsednik Računskega sodišča RS V teh dneh je na čelo Računskega sodišča Republike Slovenije stopil naš občan Tomaž Vesel iz Šentvida pri Stični. Na enega pomembnejših in odgovornejših mest v javni upravi ga je 24. aprila na tajnem glasovanju z 62 glasovi za in petimi proti, imenoval Državni zbor Republike Slovenije. Tomaž Vesel je položaj predsednika računskega sodišča uradno nastopil 1. junija in s tem začel svoj devetletni mandat na čelu najvišjega organa kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Kdo je Tomaž Vesel? Tomaž Vesel (roj. 1967 v Ljubljani) je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral leta 1997. Izobraževanje je leta 2007 nadaljeval s podiplomskim študijem na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru s področja evropskega gospodarskega prava, kjer pripravlja magistrsko nalogo. Svojo poklicno pot je začel na Centru Vlade RS za informatiko leta 1997, nato pa nadaljeval med letoma 1999 in 2004 kot član Državne revizijske komisije Republike Slovenije. Konec leta 2003 je bil izvoljen za prvega namestnika predsednika Računskega sodišča RS, funkcijo je opravljal do februarja letos, ko je bil imenovan za vrhovnega državnega revizorja za revidiranje negospodarskih javnih služb. Državni zbor RS ga je 24. aprila 2013 imenoval za predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije. Tomaž Vesel je avtor številnih strokovnih člankov na tematiko, ki je pomembna za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča, sodeloval pa je tudi na številnih predavanjih tako doma kot v tujini. Pomembna je njegova vloga pri vzpostavljanju področja revidiranja javnih naročil in koncesij ter revidiranja institucij v Republiki Sloveniji ter izvrstno poznavanje področja oddaje javnih naročil, koncesij, postopkov razpolaganja s stvarnim in finančnim premoženjem javnega sektorja, državnih pomoči, prava Evropske unije ter metod dela vrhovne revizijske institucije. Kot nesporni strokovnjak na področjih, ki so pomembna za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča, je sodeloval tudi z mednarodnimi organizacijami. Je tudi soavtor revizijskih priročnikov računskega sodišča ter Strategije Računskega sodišča 2007 - 2013. Je poročen, oče dveh otrok, pozna- mo pa ga tudi kot velikega ljubitelja umetnosti, kulturne dediščine, narave, v prostem času pa ga največkrat lahko srečamo z mladimi na nogometnem stadionu v Ivančni Gorici. (Vir: Računsko sodišče RS) Matej Šteh Gasilska slovesnost ce m enzn 7 ROJEČ 1 Z D e L K J v pobrateni občini Hirschaid V soboto, 27. aprila, je v pobrateni občini Hirschaid potekala svečanost ob podelitvi medalj in priznanj zaslužnim članicam in članom tamkajšnjih prostovoljnih gasilskih društev. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Občine Ivanč-na Gorica, Gasilske zveze Ivančna Gorica ter Prostovoljnih gasilskih društev Šentvid pri Stični, Stična in Višnja Gora. Slovesnost se je začela slavnostno parado v središču Hirschaida do tamkajšnje župnijske cerkve Sv. Vida. Po končani slovesni maši pa se je povorka ob zvokih koračnice odpravila skozi mesto proti prireditvenemu prostoru v Regnitz Areni. Poleg gasilskih, političnih in cerkvenih predstavnikov iz Hirschaida, je zbrane nagovoril tudi župan Dušan Strnad, ki je vsem nagrajenkam in nagrajencem, ki so prejeli priznanja in medalje za dolgoletno delo v gasilski organizaciji čestital tudi v imenu naše občine, s predsednikom Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojzetom Ljubičem, pa sta ob tej priložnosti županu Andreasu Schlundu izročila spominski kipec sv. Florijana, zavetnika gasilcev. Župan Schlund, ki se bo prihodnje leto upokojil, je nedvomno zaslužen tudi za krepitev odnosov med obema občinama na področju gasilstva. Delegacija iz naše občine je v Hirschaid sicer prispela že večer pred slovesnostjo ter obiskala prostovoljno gasilsko društvo iz Röbersdorfa blizu Hirschaida, ki je pobrateno društvo naših gasilcev iz Stične in Šentvida pri Stični. Prijateljski stiski rok, skupna večerja s starimi in novimi prijatelji ter sproščeni pogovori so še utrdili prijateljske vezi, še posebej med mladimi, ki že pomembno zaznamujejo sedanje in prihodnje delo svojih gasilskih društev. Med drugim sta se nadaljnji graditvi prijateljskih in partnerskih odnosov med gasilskimi društvi zavezala tudi tamkajšnji novoizvoljeni komandant (poveljnik) Tobias Schmaus in prav tako novoizvoljeni poveljnik gasilskega društva iz Stične, Primož Kastelic. V nedeljo se je delegacija iz naše občine udeležila tudi Florija-nove maše. Miha Genorio Pri jubilantih Tudi v mesecu maju je župan Dušan Strnad nadaljeval z obiski pri naših najstarejših občanih, ki so dopolnili visok življenjski jubilej. Naše jubilante si lahko ogledate v spodnji fotoreportaži. V Domu starejših občanov Grosuplje je 25. maja 90 let dopolnila Leopoldina Sinjur, iz Vrha pri Višnji Gori. Antonija Grum po domače Videtova mama iz Leskovca nad Višnjo Goro je 21. maja praznovala 90 let. 3. maja je Stanislav Kalar iz Krške vasi v krogu svojih domačih praznoval svoj okrogli jubilej. Frančiška Erjavec iz Oslice se je 22. maja veselila 90. rojstnega dne. CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. www.rojec.net DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z DOSTAVO IN ČRPANJEM m BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH O BETONSKE BLOKE; širine 12-20-25-30 cm ^ O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cm M O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20-30 cm ^ O OPAŽNIKE - SKARPNIKE S POLOVIČARJl; širine 20-30 cm ELEMENTI ZA DIMIMIK 14, 16, 18 in 20 0 8 Gospodarstvo - Kmetijstvo maj 2013 številka 4 OTctnaj Energetska svetovalna pisarna Spoštovani občani Ivančne Gorice, zahvaljujem se vam za obisk v energetski svetovalni pisarni. Največ vaših vprašanj se je doslej nanašalo na sistem ogrevanja ali izbiro kurilne naprave, s tem povezano pa tudi s pripravo tople vode. Pri izbiri nove peči na lesno biomaso ali po domače drva, sekance ali pelete, je dobro premisliti, kako bomo v poletnem času zagotovili sanitarno toplo vodo. Nam bo poleti lažje zakuriti in na ta način ogreti vodo ali raje v kurilnico namesto klasičnega bojlerja postavimo toplotno črpalko, ki nam zelo poceni segreva vodo, obenem pa še hladi kletni prostor. Morda pa se odločimo za sprejemnike sončne energije (kolektorje) in prepustimo skrb za toplo vodo soncu. V tem primeru se moramo sprijazniti z dodatnim ukrepanjem oz. kurjenjem v primeru večdnevnih deževnih obdobij, ki pa tudi niso prav redka. Kot vidimo tudi po novem videzu nekaterih stavb v našem kraju, je zdaj pravi čas za polepšanje fasade. Jasno je, da v sedanjem času to ne pomeni le lepotno barvanje, ampak sodi na hišo tudi ustrezna toplotna izolacija. S tem bomo ne le zmanjšali toplotne izgube in na ta način prihranili pri ogrevanju, ampak pogosto z minimalnimi ukrepi popravili kakšne napake iz časa gradnje ter tako podaljšali življenjsko dobo objekta. Predvsem moramo biti pozorni na hidroizolacijo, razne izrastke (nekoč zelo moderne balkone, ki nam hladijo betonsko ploščo), stebre, izzidke in podobno. Morda se boste spomnili na preteklo poletje in vročino, ki je predvsem na podstrešnih delih objektov pogosto neznosna in se je največkrat lotimo z vgradnjo klimatske naprave. To je gotovo najhitrejša, a ne nujno najboljša rešitev, saj se pojavi hrup in prepih, pa tudi izsušen zrak nam ne dene prav dobro. A sprijaznimo se s tem, da je tako »bolje, kot da se skuham«, čeprav poskoči tudi račun za elektriko. Še bolje pa je, če preverimo okna, senčila in izolacijo strehe ali podstrehe, odvisno kaj je nad našimi prostori. Z ustrezno debelino izolacije namreč preprečimo vdor toplote preko dneva, ponoči pa se običajno toliko shladi, da se z naravnim zračenjem doseže znosna temperatura. Seveda pa to deluje, če preko dneva dosledno zapiramo in senčimo okna. Okna so tudi sicer večkrat tema vaših vprašanj v energetski svetovalni pisarni. Danes se le v redkih primerih še vgrajujejo okna z dvoslojno zasteklitvijo, saj so troslojna že zelo cenovno dostopna. Imajo pa kljub manjši prepustnosti svetlobe več prednosti zaradi bistveno manjših toplotnih izgub. Pozorni pa moramo biti na debelino okvirja, saj so zaradi teže ste- kel tudi okvirji bolj masivni in se zato nekoliko zmanjšajo svetle površine. Če k temu dodamo še večjo globino špalet, kar se zgodi z dodatno izolacijo fasade, se nam bo morda zgodilo, da z zamenjavo oken izgubimo kar veliko svetlobe, ki smo je bili vajeni. O teh in podobnih vprašanjih se pogovarjamo v energetski svetovalni pisarni. Iz razgovorov je očitno, da se veliko pozanimate že preko spleta ali pri raznih ponudnikih, vseeno pa vas vabim, da me obiščete in skupaj poiščemo najbolj primerno rešitev za vaš objekt. Na voljo so še vedno nepovratna sredstva in ugodni krediti Eko sklada, zaradi katerih bo morda odločitev nekoliko lažja. V primeru kandidiranja za subvencijo vas posebej opozarjam, da izvajalec ne sme začeti z deli prej, kot vložite izpolnjeno vlogo na Eko sklad. Če pošljete vlogo s priloženim računom izvajalca - kar pomeni, da so dela že izvedena, subvencije ne boste mogli dobiti. Z vašimi vprašanji o učinkoviti rabi in uporabi obnovljivih virov energije, načinih zmanjšanja stroškov ogrevanja in izpolnjevanju obrazcev za nepovratne spodbude, se oglasite ob sredah med 17. in 19. uro v občinski svetovalni pisarni v Žolnirju. Simon BRLEK, univ. dipl. inž. str. Energetski svetovalec Za nami sta dve leti ivanške tržnice V soboto, 18. maja, je na tržnici v Ivančni Gorici potekal nov tematski dan pod sloganom »Spomladanski živ-žav«, ki ga je skupaj z Občino Ivančna Gorica pripravila Jarina, zadruga za razvoj podeželja. Ravno v maju pa je minilo tudi dve leti od delovanja tržnice v Ivančni Gorici. Tudi na tokratnem tematskem dnevu so svoje dobrote predstavile in ponudile kmetije z ekološko in integrirano pridelavo ter ponudniki zdravilnih zelišč in drugih domačih pridelkov. Poleg pestre ponudbe spomladanske zelenjave in sadja, je bila za obiskovalce na voljo tudi bogata paleta sadik vrtnin in rož ter raznih praktičnih predmetov domače obrti. Tudi tokrat je bilo poskrbljeno za bogat spremljevalni program. V kulturnem programu so nastopili otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, Folklorna skupina Vidovo, Mešani pevski zbor Zborallica, ter otroški pevski zborček Osnovne šole Stična. Člani Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje in Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica so obiskovalcem tržnice pripravili prikaz postopka oživljanja, na stojnici pa je potekalo tudi brezplačno merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka. Obiskovalci so se lahko preizkusili tudi v znanju oživljanja. Tržnico je tudi tokrat obiskal župan Dušan Strnad, ki je ob tej priložnosti spregovoril tudi o malem jubileju, ki ga je v maju praznovala ivanška tržnica. Pred dvema letoma je namreč luč ugledala tržnica v Ivančni Gorici, ki tako že dve leti soboto za soboto privabi na Sokolsko ulico v središču Ivančne Gorice številne obiskovalce in kupce. Gašper Stopar ČD Krka in Zagradec v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in Javno svetovalno službo v čebelarstvu vabi na Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev! Obveščamo vas, da bo 14. junija 2013 potekal Dan odprti'h vrat Čebelarskega društva Krka in Zagradec. Vljudno vabimo vse, ki bi želeli izvedeti' kaj več o čebelarstvu, pomenu čebel in čebeljih pridelkov, da se nam ta dan pridružite in spoznate delo slovenskih čebelarjev. Z zavedanjem o pomenu čebel za naše okolje in življenje lahko vsak posameznik in tudi širša družbena skupnost naredi korak naprej za ohranitev naravnega okolja, čebel in s tem opraševanja, ki je bistvenega pomena za zadostno lokalno samooskrbo s prehrano. Vabljeni torej, da se 14. junija 2013 pridružite slovenskim čebelarjem, ki vam bomo z veseljem pokazali in predstavili pomen našega dela! Prijave in več informacij dobite pri predsedniku ČD Krka in Zagradec g. Marjanu Volaju. Boštjan Noč l. r. predsednik ČZS © RAZVOJNI CENTER SRCP SLOVENIJE DEVELOPMENT CENTRE OF THE HESRT OF SLOVENIO SRCE SLOVENIJE INFO www.razvoj.si www.srce-slovenije.si info@razvoj.si NOVO: Turistična točka Srca Slovenije Sredi aprila je v Litiji vrata odprla prva Turistična točka Srca Slovenije. Namenjena je informiranju obiskovalcev in promociji ponudnikov ter turističnih atrakcij širšega območja Srce Slovenije, tudi Ivančne Gorice. Na točki so obiskovalcem na voljo kolesarski vodiči, zgibanke o postajališčih za avtodome in ostali promocijski materiali, v posebnem domačem kotičku pa tudi lokalni produkti z območja. Občina Litija je zagotovila prostorske pogoje za točko, deluje pa v okviru Razvojnega centra Srca Slovenije, ki je pridobil tudi evropska sredstva za njeno vzpostavitev. Razvojni center Srca Slovenije bo v sodelovanju s ponudniki tudi v prihodnje razvijal in nadgrajeval inovativne turistične zgodbe in produkte, ki temeljijo predvsem na doživljajskem turizmu in prireditvah. V sodelovanju s fakulteto Turistica in Institutom Jožefa Štefana se razvija tudi aplikacija za mobilne telefone, ki bo turistom kjerkoli omogočila dostop do turističnih informacij na območju Srca Slovenije. Ponudniki, vabljeni, da svoje promocijske materiale dostavite na Turistično točko Srca Slovenije na Valvazorjev trg 10 v Litiji, kjer bodo na voljo obiskovalcem. Odpiralni čas Turistične točke Srca Slovenije: sreda 10h - 17h, četrtek 10h - 15h, petek 10h - 15h in sobota 9h - 12h Etnolog Janez Bogataj navdušen nad rokodelci Srca Slovenije Razvojni center Srca Slovenije je za rokodelce, in vse, ki radi ustvarjajo, organiziral usposabljanje, na katerih so bili predstavljeni sodobni vidiki rokodelstva in osebne zgodbe posameznikov, ki se preživljajo s pomočjo svojih rokodelskih znanj in veščin. Prof. dr. Janez Bogataj je več kot 50 udeležencem srečanja na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici poudaril pomen sodelovanja in jim svetoval, naj se pri oblikovanju izdelka povežejo z oblikovalci in drugimi posamezniki. Pri izdelavi izdelka je potrebno izhajati iz lokalnega okolja in povezovati tradicionalne vzorce z modernimi idejami ali iz dediščine vzete predmete preoblikovali v predmet za sodobno uporabo. Poleg tega je ocenil izdelke, ki so jih udeleženci lahko prinesli s seboj. Nekatere izdelovalce je pozval, naj zanje pridobijo certifikat kakovosti Art&Craft Slovenia. Rokodelce je pospremil s kopico uporabnih nasvetov in jih spodbudil, naj ne posedajo doma, ampak naj gredo v svet, se udeležijo kakšnega tečaja ali sejma in si tako širijo obzorja. Na drugem delu usposabljanja za rokodelce, ki je potekalo 8. maja na Turistični kmetiji Pr' Krač v Dolskem, je mag. Ladeja Godina Košir osvetlila ključna trženjska vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, ko se podajamo v svet podjetništva. Njeno predstavitev so odlično dopolnili posamezniki, ki so predstavili svoje zgodbe o uspehu: Tina Pečar, oblikovalka nakita, Andrej Podkrajšek iz Turistične kmetije Kalšek iz Žič in Eva Peterson Lenassi, lončarka in umetnica. V juniju bo sledila še strokovna ekskurzija, na kateri se bomo seznanili še z drugimi dobrimi praksami. Na srečanju na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici je prof. dr. Janez Bogataj rokodelcem delil nasvete o rokodelskih znanjih in veščinah Sobrače Temenica maj 2013 številka 4 Gospodarstvo - Kmetijstvo 9 Obrazi Ivanške tržnice Liniatexove tekstilije so vedno v trendu Proizvodno podjetje Liniatex iz Šentvida pri Stični je Dušan Rovanšek ustanovil leta 1991. To je bilo leto gospodarske tranzicije in velikih priložnosti za razvoj zasebnega gospodarstva in leto, ko smo od Lendave do Kopra potovali še štiri ure in pol. Slovenski trg se je soočal s prehodom iz industrijskega v storitveno gospodarstvo, infrastruktura je bila slabo razvita, izkušenj z zasebnim gospodarstvom malo, potrebe trga po različnih storitvah in blagu pa velike. Ustanovitelj podjetja Liniatex je takrat svojo poslovno priložnost prepoznal v potrebah trga po delovni in zaščitni opremi. Maloprodaja te opreme je bila temeljna začetna dejavnost podjetja, kmalu pa se je prodajni program zaradi povpraševanja s strani stalnih kupcev razširil še na promocijski tekstil in drug promocijski material, ki so ga glede na želje kupcev tudi potiskali in personalizirali z različnimi grafičnimi dodelavami. Po nekaj letih uspešnega poslovanja se je Dušanu Rovanšku uresničila dolgoletna želja po proizvodih iz lastne proizvodnje. Razvili so svoj prvi artikel, delovno rokavico iz velurja. Z manjšimi dodelavami in proizvodnimi izboljšavami se je proizvodnja tega tipa rokavice ohranil do današnjih dni, skupaj so jih izdelali že dobrih 150.000 parov. Proizvodne zmogljivosti so se čez leta povečevale, pričakovanja in potrebe trga po novih materialih in proizvodih pa tudi. Tako so razvili in predali v proizvodnjo nove izdelke, kot so rokavice iz svinjskega in govejega cepljenega usnja ali HTZ svinjskega in govejega usnja. Osvojili so tudi proizvodni proces izdelave rokavic iz blaga, najpogosteje iz tkanine ke-per, ki se uporablja tudi za izdelavo delovnih oblek. Znanje in izkušnje s krojenjem zahtevnejših izdelkov so prenesli tudi na razvoj in proizvodnjo enostavnejših proizvodov, kot so predpasniki. Danes izdelujejo petdeset različnih tipov predpasnikov z različnimi osnovnimi kroji in materialov. Uresničujejo pa tudi posebne zahteve strank po posebnih krojih in materialih predpasnikov. Danes v podjetju Liniatex šest redno zaposlenih izdeluje celoten asortiment delovno-zaščitnih oblačil - od oblačil za proizvodnjo, terensko delo, delovna medicinska oblačila, kuharska oblačila, oblačila za snažilke, usnjene izdelke za varilce in peskar-je. Za čebelarje imajo razvito celotno kolekcijo zaščite od čebelarskih klobukov, kombinezonov, jaken do čebelarskih rokavic. Glede na želje strank lahko organizirajo tudi različne grafične dodelave od tiska do vezenja. Proizvodnja delovnih in zaščitnih oblačil za različna specifična področja so osvojili certificirane materiale in proizvodne postopke, da so lahko zadovoljili stroge zakonske norme in pridobili dovoljenje za izdelavo izdelkov, ki so v stiku z živili. Skozi leta pridobljene izkušnje krojenja in šivanja z različnimi materiali koristno uporabijo pri izdelavi različnih športnih in svečanih oblačil, kot so špotni dresi tekmovalcev v različnih športnih disciplinah in enotna svečana oblačila za prvoobhajance in birmance. Pri oblikovanju oblačil sodleujejo z različnimi oblikovalci te-kstilij. Zelo radi sodelujejo z dvema mladima domačima oblikovalkama, Katjo Rihter iz Sobrač, ki je poskrbela med drugim za celostno podobo torb in dresov kluba za ritmično gimnastiko KRG Narodni dom in Uršo Zajc iz Višnje Gore. Velik del proizvodnih kapacitet dandanes zaseda proizvodnja pletenih izdelkov izključno za tuje naročnike iz Avstrije in Nemčije, kamor izvozijo 40-odstotkov, kot so družba Bernet Colln, Stilfaktor, Uli Schneider, Steff-ner - Altenmarkt (znano smučarsko središče) in Kobleder. Na domačem trgu so s proizvodnjo pletenin prisotni le s proizvodnjo volnenih kap za promocijske namene. Glede na težavne razmere v slovenski tekstilni industriji Rovanšek za svoje podjetje pravi, da so zvestoba kupcev in pohvale glede kakovosti izdelave zanj najboljši pokazatelj prave usmeritve proizvodnega programa. Njihove iz- VABILO NA MEDGENERACIJSKO SREČANJE NOGOMETAŠEV NK IVANČNE GORICE OB 40-LETNICI NOGOMETNEGA KLUBA Vabimo Vas na srečanje vseh generacij nogometašev, funkcionarjev in navijačev NK Ivančna Gorica. Prireditev bo potekala, dne 14. in 15. junija 2013, na stadionu v Ivančni Gorici. Petek, 14. 06.: Ob 15.00 - nogometne tekme med ekipami krajevnih skupnosti Občine Ivančna Gorica in gosti: SOBRAČE/TEMENICA MULJAVA STIČNA/METNAJ ZAGRADEC ŠENTVID PRI STIČNI 15.30 DOB 16.15 KRKA 17.00 IVANČNA GORICA 17.45 AMBRUS 18.15 VIŠNJA GORA 19.00 ŽNK JEVNICA-DEKLETA SELEKCIJA ZOBOZDRAVNIKI Ob 20.00 druženje in veselje z Ansamblom Franca Miheliča Sobota, 15. 06.: 14.00 NK BRINJE 15.00 NK MIRNA 16.00 NK IVANČNA GORICA 17.00 NŠ IVANČNA GORICA 18.00 NK IVANČNA GORICA NK NOVO MESTO ŽUPANOVA EKIPA NK OLIMPIJA CICIBANI U-6 in U-7 NK OLIMPIJA Ob 20.00 - druženje in veselje z Ansamblom Povratniki Na srečanju bodo prisotni mnogi nogometaši, trenerji, športniki, ljubitelji nogometa in predvsem ljudje dobre volje, ki so in še bodo pisali zgodovino NK Ivančna Gorica. Pridite in uživajte v nogometu in dobri volji! BOGAT SREČELOV • LOVSKI BOGRAČ 40 LET NK IVANČNA GORICA Ob 20. obletnici svoje dejavnosti TURISTIČNA KMETIJA GROFIJA vabi na DAN ODPRTIH VRAT 23. junija 2013, med 10.30. in 14. uro. Odprli vam bomo vrata naše kmetije, delovnih in gostom namenjenih prostorov ter nove muzejske zbirke o kmečkem življenju. Prisrčno vabljeni! Družina Vrhovec delke nosijo različne znane domače in tuje osebnosti. Med drugim pokrivalo, ki so ga izdelali v Liniatexu, vidimo na glavi puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika, celo kolekcijo srajc pa nosijo tudi nogometaši reprezentance Borussia-Dortmund. Med večjimi domačimi kupci so podjetja Hit Gorica, Kompas Kranjska Gora, Casino Portorož, Komunala Tolmin in Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Redni obiskovalci ivanške tržnice in tematskih dnevov podjetje Liniatex dobro poznajo, sajpodjetje redno predstavlja izdelke tudi v svojem domačem okolju. Franc Fritz Murgelj PoročiD® ® kakovosti pitne vode v občini Ivančna Gorica v Detu 2012 V skrbi, da bi tudi v prihodnje pili ustrezno pitno vodo, moramo že danes poskrbeti za njeno ohranitev. Odgovornost posameznika je, da pitno vodo uporablja v zmernih količinah in ko ta postane odpadna voda, katere povzročitelj je, z njo skrbno ravna! Zaradi naravnega kroženja vode se nam nespamet lahko kmalu obrestuje. Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letu 2012 izvajalo notranji nadzor v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 108/08). V njih so natančneje opredeljeni načini oskrbe s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov ter upravljavcev na območju Občine Ivančna Gorica. Notranji nadzor nad ustreznostjo pitne vode se je izvajal na območju Občine Ivančna Gorica na vodovodnih sistemih Stična, Globočec, Metnaj in Debeli hrib. Na območjih, kjer se izvaja lastna oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, so notranji nadzor izvajali zasebni upravljavci vodovodnih sistemov. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodovodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vodovarstvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikrobiološke in fizikalno kemijske laboratorijske preizkuse. V preglednici je predstavljena izvedba mikrobioloških in kemijskih preiskav pitne vode po sistemih v letu 2012, v okviru katere je razvidno število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. Občina Ivančna Gorica INTERNI NADZOR tnlkroblolcüka preskušanja kem^ska preskušanja Ime sistema Dezinfekc^ko sredstvo Število vzorcev Št.nesl C ? t) E E g. lU CTl a; c: N Q. o; E o, > ¥ o v-[□ flj E G S. R3 O) (U C >Sj d. o; E 'Ö. > a> C ? 1 o EU C ? ¥ i o C ? IE tJ E e g. «Z S' C 1 Q. 1 a Vi & > ¥ i o « E E S. 113 S' C Q. or E !ai CL > Stična piinski klor 35 5 D 1 1 1KB 0 D 14 7 D 0 0 0 Giotročec piinski klor 16 1 D / 1 lECKBEN 0 1 4 3 0 0 0 0 Metnaj plinski klor 7 2 0 / 1 1KB 0 0 3 3 0 0 0 0 Debeli iirib piinski klor 5 1 D / 0 / 0 D 2 3 0 0 0 0 Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja Javno komunalno podjetje Grosuplje priporoča uporabnikom pitne vode iz javnega vodovoda, da redno vzdržujejo svoja interna hišna vodovodna omrežja in tako poskrbijo, da ne bo prihajalo do nepotrebne neskladnosti pitne vode. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom, vgrajenim v vodomernem jašku in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Vodovodni priključek od odcepa na glavnem vodu do vodomera pa je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe in se obračunava po posebni tarifi »Vzdrževanje hišnega priključka«. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. (Vir: IVZ RS) Informacija iz katerega vodovodnega sistema se oskrbuje posamezno naselje v občini Ivančna Gorica, katerega vodovodni sistem je v upravljanju Javno komunalnega podjetja Grosuplje Legenda: EC - E. coli, CP - Clostridium perfringers, KB - koliformne bakterije, SK22 - It. tolonij pri 22'C, SK37 - It. kolonij pri 37°C, EN - enteroltolti, PA - Pseudomonas aerijgtnosa.NVO-nespr.vonj in okus Preglednica: Mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih - notranji nadzor v letu 2012 Dezinfekcija vode na zajetjih se izvaja s plinskim klorom. Pri neskladnih vzorcih se je izkazalo, da je glavni vzrok pomanjkljivo vzdrževanje hišnih vodovodnih sistemov. Celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (notranji nadzor v letu 2012) je objavljen na spletni strani http://www.jkpg. si in ga je izdelal izvajalec notranjega nadzora kakovosti pitne vode, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje sodelovanje vseh uporabnikov pitne vode. Kakovostno stanje pitne vode je odvisno od kakovosti vodonosnika, po katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za nadaljnjo ustrezno oskrbo s pitno vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali. Posebno skrb je treba posvetiti v kmetijstvo, prometu, pri urbanizaciji, v gospodarstvu in tudi na področju nenadzorovanega čiščenja greznic in drugih odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih in gospodarstvu. Na naši spletni strani boste našli tudi Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, Navodila o prekuhavanju vode (v primeru uvedenega ukrepa) in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. Na spletno stran vabljeni tudi v primeru, ko želite več informacij z drugih področij naše dejavnosti. Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja JKP Grosuplje VODOVOD Ml NA3EUE VODOVODNI $I$TEU NASELJE SAD eOLMVAS SEL4,PKI DOBU eOJANJI VRH SELO PRI FtAOOHOVI VAŠI eftATNlC£ SPODNJA DRAGA BREG PRI DOaU STARI TRG BREG PRI TEMENICI STIČNA BREG PRI ZAGRADCU STRANSKA VAS OB VISNJICI CESTA 5UŠICA ČEŽNJtCE PRI ZAGRADCU SCNTJURJE DECJA VAS PRI ZAGRADCU SENT FÄVEL NA DOLENJSKEM DOa PRI ^ENWIOU ^NTVID PRI STIČNI DOLENJA VAS PRt TEMENICI &KOFLJE ru2iNA §KRJANČ£ GABI^JE PRESTIŽNI tolCane GABROVČEC TREBEŽ GABROVKA PRI ZAGRADCU TREBNJ A GORICA GLOGOVICA VALIČNAVAS GORENJA VAS STIČNA VELIKE ČESNJICE GRADIČEK VELIKE DOLE PRI TEMENICI GRI^E VELIKE KOMPOLJE VELIKE LESE HRASTOV DOL VELIKE PECE IVANČNA OORIC A VELIKE RE&RCE KITNI VRH VELIKE VRHE KRIŠKA VAS VELIKI KAL KRKA VELIKO ČRNELO KRŠKA VAS VELIKO GLOBOKO leSCevje VIDEM PRI TEMENICI 9TI$fJA LUČARJEV KAL VIR PRI STIČNI MALE CESNJICE VRH POLJE PRI SENTI/IDU MALE DOLE PRI TEMENICI ZABOR^T PRI ŠENTVIDU MAl.F KOMnOl..JF ZAGRARFC MALE LESE 2AVRTACE MALE PECE ZGOl^NJA DRAGA MALE RESRCE ZNOJILE PR( KRKI MALE VRHE AMERUS MALO ČRNELO BAKRC MALO GLOfiOKO BRE20VI DOL MALO HUDO GRINTOVEC MARCNČA VAS GLOBOČEC KAL MEVCE KAMNI VRH PRI AMBRUSU mlešCevo KUŽELJEVEC MRZLO POLJE PRIMCAVAS MULJAVA VISNJE NOVA VAS DEeEče OSLICA DOERAVA PRI STIČNI petruSnja vas MALAGORIČICA PODBORŠT MEKINJE NAD STIČNO PODBUKOVJE UETNAJ METNAJ POKOJNICA OSREDEK NAD STIČNO POLJE PRI VIŠNJI GORI PLANINA POTOK PRI MULJAVI POLJANE PRI STIČNJ PRAPROČE PRI TEMENICI PR STAVA NAD STIČNO PRISTAVA PRI VIŠNJI GORI STIČNA (HS 57.59,A,B,60AB.ei) PRISTAVICA PRI VEL. OA&Rü MIHELCA PRISTAVUA VAS DEBELI HRIS ■ PUNGERT RADOMOVA VAS RADANJA VAS RAOANJAVAS RDLČl KAL TEMENICA Informacije o trdoti vode na posameznem vodovodnem sistemu VODOVODNI SISTEM TRDOTA VODE* [°dH] STIČNA 16,3 GLOBOČEC 11,7 METNAJ 15,9 DEBELI HRIB = RADANJA VAS 19,7 *Prikazane so največje izmerjene vrednosti na vodovodnem sistemu LESTVICA TRDOTE VODE: 0 - 4 °dH zelo mehka (destilirana voda) 4 - 8 °dH mehka voda (deževnica) 8 - 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod) 18 - 30 °dH trda voda nad 30 °dH zelo trda voda (Nemške stopinje (°dH) - 1 °dH ustreza 1 mg CaO v 100 ml vode) V Stični je potekala seja Gasilske zveze Slovenije V četrtek, 9. maja, je v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Stična potekala 32. seja Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije (GZS), obenem tudi zadnja v tem mandatnem obdobju. Na njej so poleg članov UO GZS prisostvovali še predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubič, poveljnik GZ Ivančna Gorica Lovro Markovič, predsednik PGD Stična Jure Strmole in župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. Po uvodnem pozdravu predsednika GZS Antona Korena, so bili k besedi vabljeni tudi domači predsednik PGD Stična, predsednik GZ Ivančna Gorica in župan Dušan Strnad. V nagovorih so predvsem izpostavili pomembnost gasilstva v naši občini. Stiško gasilsko društvo je eno od osrednjih v občini in eno od štirih močnejših društev v regiji Ljubljana II. Predsednik občinske gasilske zveze Lojze Ljubič je tudi zaslužni član GZS in še vedno aktiven v gasilski organizaciji. Župan Dušan Strnad je ob tej priložnosti predstavil prioritetne naloge, ki si jih je zadala občina ter gostom postregel z zanimivim podatkom, da se skoraj dvajset odstotkov prebivalstva v občini Ivančna Gorica ukvarja z gasilstvom. V nadaljevanju so člani UO GZS potrdili zapisnik zadnje seje, predlog Programskih usmeritev XVI. Kongresa Gasilske zveze Slovenije in napredovanja v višje čine. Sprejeli so sklep o izbrisu PGD Pince iz evidence članstva GZS. Potrdili so tudi spremembe Pravilnika o urejanju in izdajanju glasila Gasilec, s čimer bo omogočena njegova širša prodaja, in spremembe cenika oglaševanja v Gasilcu. Seznanili so se z dopolnitvijo Pravilnika o organizaciji poslovanja GZS in organizaciji ter sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi ter jo tudi potrdili. Na zaključku seje se je predsednik članom Upravnega in Nazornega odbora, predsedniku Stalne arbitraže ter članom Izvršilnega odbora in Štaba operative s priložnostnim odlikovanjem zahvalil za prizadevno sodelovanje in uspešno delo v obdobju 2008-2013. Priložnostno odlikovanje so prejeli tudi štirje zaslužni člani GZ Kočevje za odlično izpeljavo enega najboljodmevnih projektov v iztekajočem se mandatnemu obdobju -mladinske gasilske olimpijade. Gašper Stopar Jurjevo žegnanje na Selih pri Višnji Gori Konjeniki dajo blagoslovit svoje živali ob različnih časih; navadno takrat, ko goduje kateri od njihovih zavetnikov, ki so bili tudi konjeniki. Na višnjan-skih Selih to storijo ob godu svetega Jurija, patrona v njihovi podružnični cerkvi. Na letošnjo žegnanjsko nedeljo, 21. aprila, se je okoli lepo obnovljene cerkve zbralo nekaj nad dvajset jahalnih in vprežnih živali v organizaciji Društva prijateljev konj Višnja Gora. Zbirko lepih konj je dopolnil konjski sorodnik osel Miško s triletno jahalko na hrbtu. Vso to druščino je domači župnik Janez Mihelčič izdatno poškropil z blagoslovljeno vodo, da bo za nekaj časa zaleglo. Po končanem obredju je bila na cerkvenem hribčku ob sončnem vremenu imenitna gostija za konjarje in druge častilce svetega Jurija; pri tem gostoljubni Selani tudi name niso po- zabili. Hvala. Leopold Sever 21. Romanov pohod ponovno izvrstno uspel Že 21-ič zapored smo na praznik dela, 1. maja, priredili tradicionalni Romanov pohod. V zelo toplem in jasnem pomladnem dnevu se je pohoda udeležilo več kot 170 pohodnikov - planincev, poleg domačinov tudi skupine iz različnih krajev širom Slovenije. Pohod je potekal po označeni ustaljeni trasi. Poleg čudovite narave sta pohod zaznamovala vzdušje ter ponudba na kontrolnih točkah, ki sta bila primerno prazničnem dnevu na visokem nivoju. Tako so bili vsi udeleženi upravičeno lahko zelo zadovoljni. Po fi'zično kar naporni poti tudi zabave na Lavričevi koči na Gradišču ni manjkalo. Nekaterim pohodnikom se je pot zavlekla skoraj do mraka. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili predvsem Godbi Stična, podjetju Agragold, Bernardovim na Selih, harmonikarju Domnu in seveda vsem drugim, ki so pomagali, da je bil pohod tudi zaradi njih še boljši. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi prihodnje leto na 22. Romanovem pohodu! družina Tratar Kjer gnezdijo štorklje ^ Verjetno vsi poznamo pesem, Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma _ In na naših domačijah se z lahkoto in veseljem poistovetimo s to mislijo. Kaj pa za kraj pomenijo štorklje in njihova namera, da bi si z gnezdom tam zagotovile svojo prihodnost? V Ivančni Gorici smo na začetku maja lahko opazili, kako si prikupen par štorkelj začenja pripravljati gnezdo na električnem drogu pri križišču ob rimskem miljniku. Ko sta si štorklji na drog začeli prinašati veje, je postalo jasno, da nameravata na tem mestu zgraditi gnezdo, vendar pri svojem trudu nista bili preveč uspešni. Na pobudo predsednika KS Ivančna Gorica Toneta Kralja je stekla akcija za postavitev ustrezne železne nosilne konstrukcije za gnezdo. Železo sta darovala KS Ivančna Gorica in Elektro - nadzorništvo Zagradec, Marko Vencelj s Studenca pa je konstrukcijo zvaril. Prav predsednik Kralj je konstrukcijo za gnezdo ivanških štorkelj prebarval in zmontiral na drog električne razsvetljave. Hitra in učinkovita akcija ljubiteljev narave, vseh živih bitij in sožitja z njimi, je tako omogočila paru štorkelj, da je takoj potem, ko je bila konstrukcija nameščena, že začel graditi svoje gnezdo. Zdaj pa k pomenu in simboliki štorkelj. Iz njihovega življenja je znano, da so zelo zveste, ljubeče in navezane na svoj dom. V zahodni kulturi je štorklja simbol rojstva in dolgega življenja. Saj poznamo zgodbe o tem, kako je novorojenčka prinesla štorklja. Čeprav vsi vemo, da ni tako, pa je le lepo pogledati visoko nad našimi strehami, pod ivanškim nebom, življenje, ki simbolizira rodovitnost, predanost in pripadnost domu. Morda pa je prihod in ustalitev štorkelj pri nas znamenje boljšega jutri za vse nas. Kaj porečete - jima skupaj izberemo imeni? Matej Šteh Ob prihodu štorkelj v Ivančno Gorico Gotovo smo že vsi opazili par štorkelj, ki si je za dom izbral našo občino in si gnezdo s pomočjo občanov naredil, kar na električnem drogu v središče naše občine. Gotovo sta štorklji hvaležni za pomoč pri pripravi gnezda, saj sta bili z gnezdenjem zelo pozni, verjetno sta nekje izgubili gnezdo in sta si morali najti novo lokacijo, ker pa gradnja gnezda poteka kar nekaj časa, bi letošnji mladiči, če jih bi uspeli vzrediti verjetno propadli. Ob pomanjkanju hrane šibke mladiče vrže iz gnezda. Kdo sploh so štorklje? Te markantne ptice so bele barve, s črnimi peresi na krilih, rdečim kljunom in nogami. Dosežejo višino 90 do 120 cm, težke pa so presenetljivo le 2,3 do 4,5 kg. So ptice selivke, ki zimo preživijo v tropski pod-saharski Afriki in se vsako leto vrnejo v isto gnezdo. Gnezdo dograjujejo in končna teža starega gnezda je lahko tudi 500 kg. Prehranjujejo se z malimi sesalci (miši, voluharice, rovke, krti), žabami, kačami, deževniki in žuželkami. To je verjetno razlog, da jih pogosto vidimo v okolici marofških lagun, na bližnjem poplavnem travniku, v okolici šolskega centra in na poplavnem travniku pri gomilah. Štorklje so ogrožene predvsem zaradi načina prehrane, potrebujejo poplavne ravnice, lagune in ekstenzivno (brez predvsem umetnega gnojenja) obdelane travnike in njive, kjer lovijo svoj plen, zato so tudi v Sloveniji uvrščene na seznam ogroženih vrst, saj njihovi habitati izginjajo. Očitno imamo v naši občini še področja, ki jim ustrezajo, kar kaže na majhno onesnaženost okolja s pesticidi. Štorklji v Ivančni Gorici že nekaj tednov opazujem in ugotavljam, da je naš štrk zelo ljubeč in prijazen do štorklje, prav tako pa jo ščiti. Štorklje so zelo navezane druga na drugo in celo življenje preživijo skupaj. Želimo jima veliko sreče v naši občini. Blanka Markovič univ.dipl.biol. ^1-2 Krajevne skupnosti maj 2013 številka 4 OTctnaj 2013 EAU 2013 RALLYsaturNUS 'hsssi^ Spoštovani občani in vsi ljubitelji avtomobilskega športa V nedeljo, 12. maja 2013, se je zaključil 36. Rally Saturnus. Naj takoj na začetku zapišemo: »Tudi z vašo pomočjo!« Rally je zvrst avto športa, ki se odvija z registriranimi vozili. To omogoča, da deloma poteka v javnem prometu na t. i. etapah in na zaprtih hitrostnih preizkušnjah, kjer se tekmuje na čas. Na tek delih je izjemno pomembna varnost. Kot ste verjetno opazili, to zagotavljamo tudi s pomočjo krajanov. Zato že v pripravah želimo vzpostaviti dobro sodelovanje z lokalnimi društvi, še posebej s prostovoljnimi gasilci, ki nam največkrat pomagajo pri redarskih nalogah. Iz tega sledi: Brez uspešnega sodelovanja z lokalno skupnostjo, rally enostavno ni mogoče organizirati. Kako smo to uspeli letos, je stvar analiz in razgovorov, kar smo začeli takoj po zaključku tekmovanja. Rezultati tega bodo merilo za priprave na 37. Rally Saturnus in prihodnje dogovore, kje bodo v naslednjih letih potekale hitrostne preizkušnje. Po dosedanjih odmevih je bil rally tudi letos v vaših krajih dobro sprejet. Tekmovanje si je kljub slabemu vremenu ogledalo lepo število gledalcev, tako domačinov, kot od drugje. Ponekod ste postavili tudi stojnice in se tudi s to vrstno ponudbo predstavili obiskovalcem. To pa je že dokaz, da si tudi lokalni prebivalci želijo atraktivnih dogodkov, kamor rally nesporno sodi. Verjamemo, da tako lahko prireditev v prihodnje izvedemo skupaj z vami še bolje in, da jo boste »vzeli za svojo«. Vsekakor se po tej poti zahvaljujemo vsem, ki bivate ob neposredni trasi letošnjega tekmovanja, za vaše razumevanje in potrpljenje, posebno tistim, ki ste bili 5 - 6 ur znotraj cestnih zapor. Posebna zahvala gre tudi krajanom, ki ste kot prostovoljni gasilci sodelovali z nami, prav tako uredništvom občinskih glasil, saj smo z vašo pomočjo pravočasno obveščali prebivalce in ne nazadnje županom in njihovim sodelavcem z nasveti in pri pripravi vseh potrebnih dovoljenj. Ob zaključku vas vabimo, da nam pošljete svoje videnje prireditve. Še posebej bodo dobrodošle vaše fotografije z letošnjega Rally Saturnus-a, pošljite nam jih do ponedeljka 17. junija 2013, na e - naslov: info@rally-saturnus.si. Najboljše bomo objavili na naši spletni strani: www.rally-saturnus.si, avtorjem najboljših treh fotografij pa bomo podelili majice ali kape prireditve. Prav tako kličemo: pridružite se nam tudi prihodnje leto in vam pošiljamo športni pozdrav! Viktor Levec, predsednik organizacijskega odbora Višnja Gora odločila 36. Rally Saturnus V petek, 10. maja 2013, se je v Ljubljani začel že 36. Rally Saturnus, v soboto pa so se dirkači pomerili s hitrostnimi preizkušnjami (HP) tudi na območju občine Ivančna Gorica, in sicer na HP Metnaj in HP Višnja Gora. Prireditev, ki predstavlja vrhunec avtomobilističnih tekmovanj pri nas, se lahko zopet pohvali z močno mednarodno udeležbo. Na že 36. izvedbi te legendarne avto-športne prireditve je bilo tokrat na sporedu 11 hitrostnih preizkušenj, na reliju pa je letos sodelovalo 77 posadk iz enajstih držav. Seveda je bilo največ slovenskih posadk, sledile po so, po pričakovanjih, hrvaške, nemške in avstrijske posadke. V petek je reli ponudil atraktivno hitrostno preizkušnjo t.i. superspecial na območju ljubljanskega stadiona Stožice, kjer je potekala tudi slavnostna otvoritev relija. Dan za tem so se vozniki pomerili tudi po cestah v naši občini, in sicer s hitrostnima preizkušnjama Metnaj in Višnja Gora. Obe hitrostni preizkušnji so vozniki odpeljali dvakrat. Sobotne preizkušnje so predvsem zaznamovale težke vremenske razmere, kar pa ni oviralo številnih gledalcev, ki so si ogledali drzne in atraktivne vožnje po mokrih in spolzkih cestah. Prav zahtevne vremenske razmere so bile razlog, da se je vrstni red iz preizkušnje v preizkušnjo spreminjal. Na koncu sta se prestižne skupne zmage nekoliko presenetljivo veselila Slovenca Aleks Humar in Florjan Rus. Presenetljivo zato, ker sta nastopala s sicer novim vozilom Renault Clio, vendar z dvokolesnim pogonom. Sicer pa sta z zmago že drugo leto zapored prekinila niz tujih zmagovalcev, ki je trajal vse od leta 2007 naprej. Kot zanimivost lahko še dodamo, da je prav na HP Višnja Gora odstopil eden izmed glavnih favoritov in do tistega trenutka vodeči Avstrijec Hermann Gas- V Dobu srečanje pritrkovalcev iz Dolenjske in Bele krajine »Vas Dob pri Šentvidu leži na JV občine Ivančna Gorica, na severnem robu kraške kotline, ob potoku Dobščica. Je največja od dvanajstih sosesk stare prafare Šentvid pri Stični.« Tako smo svoj kraj predstavili v nedeljo, 26. maja, ko smo gostili pritrkovalske skupine iz Dolenjske in Bele krajine. Omenjeno prireditev smo organizirali prvič, predvsem po zaslugi naših mladih pritrkovalcev Mateja, Davida in Jake. Tovrstna srečanja potekajo že vrsto let pod okriljem Pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev in redno se jih udeležujejo tudi skupine iz šentviške župnije. Na letošnjem srečanju je poleg domačih skupin Dob pri Šentvidu in Šentvid pri Stični sodelovalo kar, 14 skupin, in sicer: Šentjernej, Šmartno pri Litiji, Škofljica, Škocjan mlajši in Škocjan starejši, Šmihel - Novo mesto, Zasavska Sveta gora, Čatež pod Zaplazom, Semič, Črmošnjice, Šmarje Sap, Ljubljana Kašelj - Zalog, Šmartno v Rožni dolini iz Celjske škofije in pritrkovalec Peter Vidmar. Pri šmarničnem bogoslužju v čast Mariji, je z ubranim petjem sodeloval Moški pevski zbor Dob, vse prisotne krajane in pritrkovalce pa so nagovorili predstavnik Pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev Boštjan Gorišek, župnik Jože Grebenc in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Prisotne je pozdravil tudi referent za pritrkavanje v ljubljanski nadškofiji, naš domačin Jože Mehle, ki je predstavil potek srečanja. Sledilo je ubrano pritrkavanje posameznih skupin v zvoniku. Med poslušanjem petja zvonov nas je malce zmotilo vreme, ampak smo prireditev uspešno izpeljali do konca. Po poldrugi uri pritrkavanja nas je zopet obsijalo sonce, tako kot smo napovedali, da bomo z zvonjenjem razvedrili tudi vreme. Vsaka pritrkovalska skupina je dobila priznanje za sodelovanje, zloženko KS Dob ter promocijsko gradivo Občine Ivančna Gorica. Veseli smo, da nam je srečanje uspelo, to so nam potrdili tudi zadovoljni obrazi prisotnih. Pod uspeh so se podpisali organizacijski odbor za pripravo srečanja in gospodinje iz soseske, finančno pa so nam pomagali - pokrovitelj srečanja Občina Ivančna Gorica, Župnija sner mlajši. Lahko torej rečemo, da je prišlo do odločitve o zmagovalcu letošnjega relija prav na območju občine Ivančna Gorica. Rally Staurnus je torej še enkrat znova obiskal našo občino. Brez dvoma je ta legendarni avtomobilistični dogodek priložnost tudi za prepoznavnost in promocijo naše občine, a ker reli povsem vstopi v vsakodnevno življenje krajanov na območju tekmovanja, brez njihovega sodelovanja prireditev ni izvedljiva. Upajmo, da bodo organizatorji in krajani skupni jezik našli tudi v prihodnjih letih. Gašper Stopar Šentvid pri Stični in KS Dob. Naj zaključimo z mislimi, ki smo jih slišali: »Zvonovi vabijo v veselih in žalostnih trenutkih. Pritrkovalci so tisti, ki iz zvonov znajo privabiti prijetno melodijo. Pritrkovalcev pri njihovem delu običajno ne vidimo, jih pa dobro slišimo. Vse pohvale pritrkovalcem, še posebej mladim, da svoj prosti čas porabijo za pritrkavanje, kajti s tem opravljajo pomembno poslanstvo prenašanja znanja in tradicije našim zanamcem«. Silvo Škrabec Iz zvonika cerkve sv. Petra Kot številne cerkve na Slovenskem je tudi podružnična cerkev sv. Petra v Dobu utrpela škodo I. svetovne vojne, ki je za potrebe vojaške industrije vzela bronaste zvonove. V času med obema vojnama so jih nadomestili novi železni. Želja po novih bronastih zvonovih pa je dolgo tlela in 20. maja 2000 je tedanji ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas blagoslovil tri nove bronaste zvonove, ki so bili uliti v livarni v Žalcu. Največji zvon je posvečen zavetniku podružnice, sv. Petru in je težak 752 kg, uglašen je na glas A. Srednji zvon ima 460 kg in je posvečen Mariji, pomočnici kristjanov, uglašen je na glas As, tretji zvon ima 310 kg in je posvečen zavetniku živine sv. Antonu in je uglašen na glas Bei. Najmanjši zvon - navček iz leta 1757 je težak skupaj z jarmom 70 kg, uglašen je na glas Gis 2+1 in je delo livarja Zachariasa Reida iz Ljubljane. Navček edini pripada prejšnji garnituri zvonov, po naključju se namreč ni razbil, ko so ga vrgli iz zvonika vojaki in skrit v potoku je dočakal konec I. svetovne vojne. Lani ga je soseska sv. Petra obnovila. Na svojem obodu ima upodobljene kar štiri motive, in sicer: sv. Petra, sv. Florjana, sv. Pavla ter Žalostne matere božje. PGD SOBRAČE VAS VABI NA 10. TRADICIONALNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV, V PETEK, 21. 6. 2013, OB 17.00 URI. Zaželene prijave na pgdsobrace@gmail.com GASILSKO VESELICO S SKUPINO KINGSTON V PETEK, 21. 6. 2013, OD 21.00 URE DALJE Tekmovanje in veselica bosta pod šotorom. Vabljeni! »Veterani smo pieponosni, da bi prosili za miloščino« člani Območnega združenja veteranov Vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje so se tudi letos spomladi zbrali na rednem letnem zboru. Večji del srečanja so namenili predstavitvi in oceni svojega dela v preteklem letu in sprejemu program dela za letošnje leto. Čeprav je Združenje veteranov vojne za Slovenijo nepolitična organizacija, niso mogli mimo kritične ocene politike in države, ki je v svojih prizadevanjih za reševanje nakopičenih težav posegla tudi v pridobljene pravice veteranov vojne za Slovenijo kot, da bi bile te nezaslužen privilegij in povzročitelj finančne in gospodarske krize. Leta 1991 se člani združenja niso spraševali, koliko je kdo star, kakšne dohodke ima in kaj bodo imeli od tega. Ponosno in odločno so storili to, kar jim je velevala vest in ljubezen do domovine. Zato so se enoglasno strinjali s predsednikom območnega združenja Borisom Peterko, ko je v nagovoru članom dejal: »Veterani smo preponosni, da bi prosili za miloščino«. Kljub bistvenemu zmanjšanju fi'nanč-nih sredstev, s katerimi je razpola- galo združenje v preteklem letu, so uspeli v celoti uresničiti svojpro-gram. Največjo pozornost so namenjali ohranjanju pozitivnega izročila osamosvojitvene vojne ter skrbi za rekreacijo ter s tem za zdravje svojih članov. Udeležili so se številnih športno rekreativnih tekmovanj, ki so jih organizirala različna območna združenja ter na njih dosegali zavidljive rezultate. Izredno aktivna pa je bila, kot vsa leta doslej, tudi pohodniška sekcija. Vse večjo pozornost pa namenjajo tudi informiranju javnosti v lokalnem okolju o svojem delu, zavedajoč se, da tudi na ta način širijo svoje poslanstvo. Zbora, ki se je po končanem uradnem delu nadaljeval s prijetnim to-variškim druženjem nekdanjih sobor-cev, so se udeležili tudi predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo in drugih območnih združenj kakor tudi predstavniki Policijskega veteranskega združenja Sever. Pred spominsko sobo Otona Zupančiča v Vinici jo Trapotnica ter mimogrede nabrali tudi čemaž. Pot nas je peljala mimo Krivčevega mlina z žago venecijan-ko, ki stoji visoko na bregu v gozdu. V tem mlinu so mleli in žagali vse do sedemdesetih let 20. stoletja. Zgradba je bila v zadnjem času obnovljena in predstavlja glavno zanimivost vodnega obrata v Krivcu. Pohod se zaključi v Damlju, pri turistični kmetiji Žagar. Tu smo se okrepčali z okusnim ričetom, organizatorji Natečaj za najlepše ule|eno bivalno okolje v Krajevni skupnosti Ivančna Gorica v letu 2013 Komisija za ocenjevanje okolja pri Turisti'čnem društvu Ivančna Gorica bo letos ponovno delovala. Ocenjevanje bo potekalo med 30. junijem in 30. avgustom 2013. Izbrali bomo pet najlepše urejenih domov in njihovih okolic. Prav tako si bomo ogledali okolico blokovskega naselja ter kmetij v naši krajevni skupnosti'. Vse dobitnike priznanj bomo po drugem ocenjevanju pisno obvestili in nagradili. Turistično društvo Ivančna Gorica Vabilo na Primožev pohod 9. junija boste lahko iz omare potegnili svojo športno opremo in se skupaj z nami odpravili na tradicionali PRIMOŽEV POHOD, do gobarskega doma na Šentrumarju, kjer vas bo v gobarskem domu čakala okusna hrana in osvežilna pijača. Mogoče boste na poti srečali tudi kakšno gobico, saj Sv. Primož seje gobe. Gobice, ki jih boste nabrali, vam bomo pomagali razvrstiti in povedati, katera je užitna in katera ne. Zbor z vodičem ob 9.00 uri: 1. Pri Jakličevem dobmu na Vidmu, čas pohoda približno 2 uri 2. Pri cerkvi na Krki, čas pohoda približno 1,45 ure, 3. Pri gasilskem domu v Hočevju, čas pohoda približno 1 uro. Pohod ni naporen in je primeren tudi za družine z otroki. Zaželene so prijave na tel. 051 240 247. DGŠŠ Hočevje Franci Zorko Pohod po Mlinarski poti 2013 Pohodniki OZVVS Grosuplje smo se letos že drugič napotili v Belo krajino na že tradicionalen Mlinarski pohod, ki vodi od Vinice do Damlja. Na pot smo se odpravili z avtobusom 27. aprila - na Dan upora proti okupatorju. Zbralo se nas je preko 40. Vozili smo se po slikoviti dolini Krke in kmalu prišli v Belo krajino, deželo prelepe Kolpe. Prispeli smo na naš cilj - v Vinico. Tu so nas pozdravili organizatorji pohoda, zaigral nam je tamburaški ansambel, sprejel pa nas je tudi naš član Franc Skalja, ki ima v vasi Otok svoj vikend. Preden smo krenili na pot, smo si ogledali hišo Otona Župančiča, ki je bila letos odprta tudi za ogled ter razstavo del in slik pomembnih Be-lokranjcev. Kmalu smo krenili na pot, ki se začne v Vinici pri Benetičevem mlinu z žago, ki se v pisnih virih omenja že od 17. stoletja dalje. Nadaljevali smo pohod po slikoviti dolini Kolpe, ki je naša najbolj bogata reka z ribami. V Učakovcih smo šli mimo dveh mlinov: Prokšeljev mlin z žago in Papov mlin, ki pa ga je že načel zob časa. Kmalu smo prišli v Vukovce, kjer so nas gostoljubni domačini pogostili z belokranjskimi dobrotami. Pot smo nadaljevali tudi mimo zaselka Na Otoku, kjer nas je na svojem vikendu sprejel in pogostil naš veteran Franci. Malo smo se odpočili in nadaljevali pot skozi gozd, ki mu domačini pravi- Moto zbor MK Fire group tokrat v novi preobleki in v sodelovanju z letalskim klubom v soboto, 29. 6. 2013, bosta Moto Klub Fire Gorup Ivančna Gorica in Letalski Klub Šentvid pri Stični organizirala nepozabno srečanje in druženje ljubiteljev letalske in moto tehnike ter dobre zabave. Druženje se bo začelo že v dopoldanskih urah. Prvi višek dneva bo'* letalski miting, kjer bodo naši in gostujoči letalci prikazali kaj zmorejo. Sledilo bo druženje in drugi pomemben dogodek dneva - panoramska vožnja motoristov iz bližnje in daljne okolice ob 16.00 uri - običajno se nam pridružijo tudi gostje iz tujine - po naših okoliških krajih. Vmesni postanek bo tako kot v prejšnjih letih na Pristavi, ki poleg čudovitega razgleda ponuja tudi izredne gostitelje Kmečki turizem Okorn. Na motoristične igre po vrnitvi na prizorišče tudi ne smemo pozabiti. In v večernih urah bo nadaljevanje zabave v netipični obliki za moto zbore, ki jih je do sedaj organiziral MK Fire Group. Zabavali nas bodo namreč Gamsi. Za spremembo torej narodno zabavna glasba namesto rokenrola in pogosto tudi težkometalnih ali punk vložkov. Prepričani smo, da bodo fantje dobro ogreli občinstvo. Zabava se bo nadaljevala kasno v noč. Za pregovorno dobro hrano in pijačo bo seveda poskrbljeno in seveda po stari navadi tudi za kak umetniški vložek. Motoristični pozdrav, Zvonko Zupančič, predsednik pa so nas tudi obdarili. Vsak je prejel vrečko domače ajdove ali pirine moke. Kljub zaključku pohoda smo nadaljevali pot do vasi Kot, ki je najjužnejša točka Slovenije. Tu nas je čakal naš šofer Štefan z avtobusom. Bil je res čudovit dan. Težko se je bilo posloviti od zasanjane Kolpe in prijetne, tihe doline. Še se bomo vrnili. Jelka Janežič OZVVS Grosuplje V A B I L O Turistično društvo Ivančna Gorica in Turistično društvo Suha krajina organizirata že 18. tradicionalno POPOTOVANJE PO RIMSKI CESTI od Ivančne Gorice do Dvora. Z omenjeno zgodovinsko in predvsem družabno prireditvijo želimo predstaviti zgodovinski pomen in naravno lepoto okolja, v katerem živimo. 18. TRADICIONALNO POPOTOVANJE PO RIMSKI CESTI od Ivančne Gorice do Dvora bo v soboto, 8. 6. 2013, s startom ob 9.30, iz pred miljnika pri cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje prestavljeno na nedeljo 16. junija. Udeležba na lastno odgovornost. Turistično društvo Ivančna Gorica -14 Krajevne skupnosti maj 2013 številka 4 OTctnaj Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica na pomladnem živ-žavu V soboto, 18. maja, je na tržnici potekala prireditev Pomladni živ-žav, katere se je udeležila tudi naša KORK v sodelovanju z OZRK Grosuplje. Za predstavitev naše organizacije na tem dogodku smo se odločili, ker letos obeležujemo kar dva dogodka, ki sta pomembna za Rdeči križ. Meseca marca je preteklo že šestdeset let od prvega organiziranega odvzema krvi v organizaciji RK Slovenije in 150 let od ustanovitve Mednarodnega odbora Rdečega križa. V času med 8. in 15. majem je potekal tudi teden Rdečega križa. je obiskovalce v imenu KORK Ivančna Gorica pozdravila tudi predsednica gospa Renata Laznik. Mladi člani ekipe prve pomoči OZRK Grosuplje so prikazali temeljne postopke oživljanja in kako odstraniti tujek v grlu pri majhnem otroku. Na naši stojnici se je ustavil tudi naš župan gospod Dušan Strnad in tudi preveril vrednost sladkorja v krvi in krvni tlak. Za pomoč se zahvaljujemo gospe Nataši Smrekar iz zadruge Jarina, sekretarki OZRK Grosuplje gospe Anici Smrekar, mladim članom ekipe prve pomoči OZRK Grosuplje, dipl. medicinski sestri in predavateljici prve pomoči gospe Anici Kozinc za meritve in razlago postopkov, Gospe Lili in Majdi iz tržnice za podarjene domače dobrote in seveda odbornicam in mladima prostovoljcema Špeli in Urošu. Stanka Pajk, KORK Ivančna Goriva Krvodajalska akcija v Ivančni Gorici V četrtek, 23. maja, je v Ivančni Gorici potekala prva krvodajalska akcija v letu 2013, ki jo organizira OZRK Grosuplje v spomladanskem terminu. Tudi letos je bil odziv zelo dober, saj je kri darovalo, kar 187 krvodajalcev, med njimi več kot 40 dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča. Hvala vsem, ki ste darovali kri in odbornicam KORK Ivančna Gorica za pomoč pri akciji. V petih dneh je na območju treh občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje darovalo kri 509 krvodajalcev. Na naši stojnici so obiskovalci lahko brezplačno preverili vrednost sladkorja v krvi in višino krvnega tlaka. Opravili smo kar 83 meritev. Pred prikazom postopkov oživljanja Regijsko preverjanje ekip prve pomoči bo v Grosupljem V soboto, 15. junija 2013, bo v organizaciji Izpostave URSZR Ljubljana, Občine Grosuplje in Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje potekalo XVIII regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Pričakujemo sodelovanje vsaj 16 ekip prve pomoči iz občin ljubljanske regije. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30 na igrišču pri OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški cesti in se nadaljevalo na osmih delovnih točkah na območju mesta Grosuplje. Ekipe prve pomoči bodo svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih situacijah. Prvouvrščena ekipa regijskega preverjanja bo jeseni sodelovala na državnem preverjanju. Vljudno vabljeni! MALI OGLASI NUJNO prodam parcelo z gradbenim dovoljenjem za hišico do 100 m2. Vpisana v Zemljiško knjigo, kjer so zavedene tudi vse služnosti. Plačani prispevki za gradbeno dovoljenje. Parcela je urejena v dve manjši terasi, zgoraj za izkop za hišico, spodaj prostor za vrt, počitek. K. o. Temenica, št. parcele 494/8, malo pred naseljem Debeli hrib, smer levo - Mišji Dol. Cena 22.500 evrov. Informacije: 031 304 569. V Ivančni Gorici oddamo v najem trgovski lokal, primeren za umirjeno dejavnost, velikosti 50 m2. Informacije: 051 613 861. V najem nudim poslovne prostore v velikosti 400 m2 in 152 m2, v Ivančni Gorici na dobri lokaciji. Prostori se lahko uporabljajo za različne namene (trgovina, delavnica, skladišče ali druga dejavnost). Informacije: 040 359 150. V Spodnji Dragi pri Ivančni Gorici prodamo parcelo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v izmeri 1217 m2, asfaltni dostop, služnosti urejene, mirna lokacija ob gozdu, na koncu vasi. Informacije: 041 221 051. ©bčina Dvančna Qopflea - ®d maQa do maQa _ Pogovor z županom Dušanom Strnadom Na letošnji osrednji prireditvi ob prazniku občine smo v besedi in sliki spremljali pregled pomembnejših dogodkov, dejavnosti' in dosežkov naše občine v času od lanskega maja do danes, torej od lanskega do letošnjega občinskega praznika. Pregled je potekal nekako v treh sklopih, ki ponazarjajo glavne in prednostne smernice delovanja naše občine. V prvem sklopu smo se seznanili s področjem šolstva, sociale, medgeneracijskega sodelovanja in tudi z dejavnostmi dobrodelnega značaja. Drugi sklop je predstavil razcvet turističnih, kulturnih in športnih aktivnosti, tretji pa je bil posvečen gospodarstvu in občinskim investicijam. V prazničnem pogovoru z županom Dušanom Strnadom smo sledili tej temati'ki in podrobneje osvetlili nekaj ključnih dejavnikov delovanja in razvoja občine Ivančna Gorica. šli prave rešitve za problematil