__Ti SWI KATOU8KKMI. Podedovani verski nagoni. Celjski hitlerjevski list »Deutscbe Zeitung« ne more zatajita. svoje od nemškonacionalnih prednikov — njen sedanji letnik jc označen kot 59. — podedovane naklonjenosti do protestantovske vere. Njena prednica »Deutsche Wacht« je bila v nekdanji avstrijski državi strupena bojevnica zoper slovanstvo in za odpad od rimsko-ikatoliške cerkve (Los von Rom!). Iz praktičnih razlogov »Deutsche Zeitung« sicer ne agitira javno in odkrito za vstop v protestantovsko cerikev, ne more pa zatajiti svojih simpatij za protestantizem in svojih antipatij proti ikatolicizmu. Ker se je v javnosti razširila vest, da bi zadnji čas vstopilo 600 nemških protestantovskih pastorjev v katoliško cerkev, je celjski hitlerjevski list v svoji številki z dne 29. aprila na prvem mestu objavil pojasnilo, češ, da so to »nespametne govorice«, iker se številke o vstopih v katoliško cerkev zadnji čas niso dvignile nad navadno mero. Z neprikritim zadovoljstvom pa zabeležuje (koncem .lanka vest o močnem pritdku v protestantovsko cetfkev v Avstriji in zlasti na Dunaju, kjer je baje v zadnjih šestih' tednili bilo v protestantovsko cerkev sprejetih nad 9000 oseb. Ko je bilo v isti dobi v Avstriji in osobito na Dunaju zopet sprejetili v katoliško cerkev. več tisoč neikdanjih odpadniikov od ka,tolicizma, »Deutsche Zeitung« v svoji nepristranosti tega ni zabeležila. Celjgki hitlerjevski list je tudi zamolčal, da, so tisti 9000, Hd so baje vstopili v protestantizcm, po ogromni ve.ini hitlerjevci, da ne bi tako priznal, ikako neskladen je hitlerizem s ikatolicizmom^ No, kar 59. letnik iz previdnosti zamolčuje, to so prejšnji letniki na vsa usta izpovedovali: navdušeno vnemo celjgkega in vobče spodnještajerskega nemštva za Schonererjevo in Wolfovo politiko, ki je bila zagrizeno protislovanska in strupeno protikatoliška. Pojavi dednosti se dado pa. težko prikriti. Spreobrnitve h katolicizmn. Zadnji .as je vstopil v katoliško cerkev vNemčiji dr. Thieme, sin znanega protestantovskega bogoslovnega profesorja ter pisatelja dr. Karla Thieme. Spreobrnjenec je bil do spomladi 1933 profesor na pedagogični akademiji ter je v svojem listu, ki ga izdaje, objavil član.k, v katerem poziva protestante, naj se vrnejo v ikatoliš'ko cerkev. S svojim zgledom jim je pokazal pot. Obsežen je spreobrnilni pokret zlasti na Angleškem. Nedavno se je p.katoličanil anglikanski duhovnik Wiliam Fore Steade, ki je imel velik sloves v anglikanski cerkvi. Ko so ga vprašali po nagibih, zakaj je postal član rimo-katoliške cerkve, je .dgovoril: »V ikatoliško cerkev so me vlekli razni razlogi, zlasti še posebej češčenje svetnikov in molitve za rajne.« V poslednjem času se more na Angleškem opažati, kako se tamošnji protestanti vedno bolj približujejo katoliški cerkvi. Anglikansko zgodovinsko društvo je nedavno postavilo v cerkvi v Raneleju blizu Bodemonda spominsko ploščo papežuHadrijamilV. (f leta 1159), ki je bil edini papež angleške narodnosti. Ob tej priliki je bila ,v protestantovski corkvi slovesna božja služba; nato je šla procesija v Bodemond, kjer so se prikazovali najvažnejši prizori iz življenja papeža Hadrijana IV. V Ameriki je pristopil h katolicizmu ruski arhimandrit (predstojniik samostana) Vladimir Aleksandrov, 14 ruskih pravoslavnih duhovnikov pa še pripravlja za isti ikorak. Najzanimivejša pa je spreobrnitev nekega muslimana (mohamedanca). Redko kedaj se zgodi, da se ikak musliman spreobrne. ¦To pa se je vendar nedavno zgodilo v Rabatu (v Maroku v severni Afriki). Neki mladi Marokanec je obiskoval katoliško gimnazijo. Ko jo je dovršil, je §el v Pariz na vseučilišče, tkjer je napravil izpite z odličnim uspehom ter dosegel doktorat. Obenem je preučeval katoliško vero in cerkev. Ko so pretekla tri leta te priprave, se je dal krstiti ter je, star 28 let, stopil v frančiškanski red. Ko dovrši noviciat, se namerava ,vrniti v Maroko, da v svoji domovini širi katoliško vero. To so zanimivi in tolažljivi pojavi sredi verske brezbrižnosti, iki vlada po svetu, in strastne proItivnosti -proti ikatoliški veri, ikatera prevladujc v nekaterih državah. Molitev za Rusijo. Ena izmed najbolj gorcčih žclj papeža Pija XI. jc spreobrnitev Rusije. V Rimu je bil prcd leti ¦ustanovljen Ruski zavod, ld se v njem ivzgojujejo bodoči misijonarji za Rusijo. iKo bo prišel čas za to, bodo pobiteli kot jbznanjevalci Kristusove vere in cerkve jy Rusijo. Kcr to sedaj šo ni mogočc, je jtr.ba Mti Rusiji v pomog z molitvijo in žrtvami. Tem bolj jc to potrcbno, ker je Rusija središče, ki se iz njega Siri irczboštvo po svctu. Iz Ijubozni do Ru- sije, pa tudi do lastne domovine moramo svoje molitve in žrtve za Rusijo pomnožiti in poživiti. V to svrho je sv. Oče odredil, naj molitve, ki se opravljajo po sv. maši, veljajo temu namenu. Zadevo Rusije je sedanji papež izročil zlasti sv. Tereziji od Deteta Jezusa. V Lisieux-u, ikjer je grob sv. Terezij*, je organizirana prava ikrižarska vojna molitev, sv. maš in obhajil za Rusijo. Neki švicarski duhovnik je sprožil misel, naj- bi se te ikrižarske vojne udeležili tudi otroci. Ta predlog so odobrili razni škofje in tudi sv. Oče. V mnogih krajih so določili 8. maj, ki je dan prvega sv. obhajila sv. Terezije, kot dan skupnega obhajila otrak. To se je v jako obilnem obsegu zgodilo zlasti včerajšnjega dne, ko se je obhajala 501etnica prvega sv. obhajila sv. Terezije. Nedolžne otroške duše so ta dan darovale sv. obhajilo za svoje obžalovanja vredne tovariše in tovarišice v Rusiji, ki trpijo veliko telesno, pa še večjo duševno stisko. Iz stotisočev mladih src je ta dankipelamolitev proti nebesom: »Zveličar sveta, reši Rusijo!«