LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 90.	f t ovih 2. Grudna.	1851.
Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo ili denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
Po najvišje nareilbi bo za njegovo ranjko veličanstvo, Ernesla Augusta, kralja Hano-veranskega dvorno žalovanje od 21. novembra t. I. skoz dvanajst dni brez premembe.
Ljubljana 24. novembra 1851.
28.	novembra 1851 je bil LXI. del, III. tečaja deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan; ki zapopade:
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 17. Septembra podeljenih privilegij. — Okoljni ukaz c. k. dnarstvinega deželnega vodstva za Štajarsko, Koroško in Krajnsko 23. Oktobra 1851. Colno ravnanje z usnjeni za rokovice pri vvožnji. — Razglas c. k. davknega vodstva za Krajnsko 29. Oktobra 1851. Imenovanje inštancij v dohodninskih zadevah. — Razpis c. k. dnarstvinega ministerstva 3. Novembra 1851 , s kterimi se razglasi ravnanje z dne 3. Novembra 1851 v versti 470 iz-srečkanimi stanovskimi češkimi in doljno-av-strijanskimi obligacijami do 4%. — Razglas c. k. davknega vodstva za Krajnsko 8. Novembra 1851. Popis k prepodanju spovedkov za dohodnino za upravno leto 1852.
29.	novembra 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXX. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 247. Deržavno pogodbo od 4. junija 1851 med Austrio in Modeno; glede naprave in zveze nasprotnega telegrafa.
Št. 248. Deržavno pogodbo od 15. septembra 1851 med Austrijo in Parmo glede naprave in zveze nasprotnega telegrafa.
Št. 249. Razpis ministerstva denarstva od 14. novembra 1851 , po kterem se tiskarni pogrešek v tabli L v ukazu od 16. novembra 1850, št. 448 deržavnega zakonika in vladnega lista popravi.
Št. 250. Razpis ministerstva za kupčijo od 21. novembra 1851, s klerim se naznani, da postane poprejšnja Krakovska zgornjo sileska osuboj-ea železnica od 1. junuarj 1852 der-žavn£,i|fti ta železnica se imenuje nasled c. k. vshodna deržavna železnica, ktero voditi se bo v Krakovi začasno c. k. vodstvo železnice vstanovilo.
Od delov, ki dozdaj še niso v romansko-nemškem dvojnem izdanju tečaja 1851 na svitlo prišli, je bil XXXIX. del v imenovanem dvojnem izdanju 22. novembra 1851 izdan in razposlan.
Od delov tečaja 1850, ki dozdaj še niso v vsih dvojnih izdanjih na svitlo prišli, so bili sledeči v naslednjih dvojnih izdanjih izdani in razposlani, in sicer:
22. novembra 1851 XXV. del v poljsko-nemškem, potem
12. novembra 1851 LXVI. in LXX. del v madjarsko-nemškem dvojnem izdanju;
26. novembra 1851 XXXII. del v poljsko-nemškem , in
26. novembra 1851 CXXXVIII. del v madjarsko-nemškem dvojnem izdanju. Dunaj 28. novembra 1851. Od c. k. vredništva občnega deržavniga zakonika in vladniga lista.
Ne vradni tlel.
Beli Krajnci
unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice.
(Iz Novic leta 1847.)
(Konec.)
Pesmica terpi do sversetka (konca) darovanja, samo naslednje imena se pridevajo: Rratac, seslra, svak, stric, ujc, strina, teta, rodjak, sosed, soseda i. t. d. Kdor dar prinese, se poljubi (kušne) z mladim param, ter ako denar daruje, ga zahode v hleb, ako pa le kaj druziga donese, dene na mizo. Sosede darujejo predivo, ali kaj od pertnene oprave (obleke); vsaki želi, de kaj mladi dvojici v dar prinese. Na odhodu se vse na mizi zaveže v rob in se odnese za nevesto na novi dom pod imenam cula. Ko se svatje z mladim param na pot spremljajo, pojejo dekleta: Svoje čačke pozabljuj devojka, Tuje čačke poznavaj nevesta; Svoje majke pozabljuj devojka , Tuje majke poznavaj nevesta i. t. d.
Na to sprelijejo solze nevesta in vse, kar je njene rodovine, toči mile solze; tudi drugi pričijoči od tega žalostniga prizora ganjeni se jokajo, in glej! v trenutji se vse veselje in vsa radost v veliko žalost spreoberne. Ko gre nevesta čez prag iz očetove hiše, pojejo dekleta :
Poznavaj devojka Kuda te svati vodijo: Čez une gore visoke Čez une vode gliboke.
In ta pesem se poje, ako se tudi k bližnji-mu sosedu dekle uda (omoži.) Čez selo grede, pratijo (spremljajo) dekleta svojo poprejšnjo drugarico nevesto in pojejo
„Naša je, naša devojka."
Ter jo spremijo do zastanka z deklicami, kteri niladoženju iz njegove vasi na proti pridejo; ako jih pa na proti ni, ker so večkrat hude, de se je šel iz domače vasi ženit, grejo te na njih sramoto tje do uniga sela in večkrat vanj popevajoče. Ženin se neveste čversto derži in jo clo še s svojim plajšem oger-ne in to skoz po poti do svojiga domu. Bog neprizadeni! de bi kdo med nju stopil. Ko na žennov dom pridejo, pričakajo žennovi starši svekar in svekerva svojo mlado snaho pred vratami z prijaznimi besedami, jo zago-tove, de bodo z njo kot z svojo lastno hčerjo ravnali, de se ji bo pri njih prav dobro godilo. V vežo stopivši napije nevesta v kuhinji na svekervino zdravje iz majolčice, ki jo ona
v ta namen sabo za pasani prinese, majolčico izprazni do dna svekerva (tašča) in vzame iz nje dar, ki gaje nevesta noter djala, in ki obstoji v kakim križavcu. Po tem se ji kolenčič na kolena vsede. V hiši jih čaka jed in pitje na mizi, in po tem darujejo ženna svatje in njegova rodbina. Po doveršenim darovanji in nekterih drugih šegah se spravijo k počitku.
Berž ko se nevesta zjutrej zbudi, vzame v roke metlo, in gre hišo pometat; svekerva pa ji nadlego dela, ker ji pometeni prostor zopet s smetmi nastelje in ji tako dolgo časa zabavlja, češ, de se ima pri novi hiši poterpežlji-vosti vaditi. Po kosilu se zbirajo svatje in vsa žennova rodovina v kolo z nevesto vred, poskusiti, kakiga hoda de je nevesta. To se vselej godi na prostoru pred hišo, in sneg, če je še tako debel, se razkidati mora. Na konca pira (svatve), ki se navadno v torek zvečer začne in do petka ali sabote traje (terpi), razreže starašina kolač, ki se je z nevesto prinesel in je tudi v novim domu nad mladim param visel, na dva komada (kosa): ena polovica se med svate razdeli, druga pa nevesta dobi, de jo v nedeljo med svoje raz-da. — Piri se večidel pred puslam, redkokrat ob drugih dobah praznujejo.
Merliči se tukaj na pogreb spremljujejo z velikim žalovanjem. Cela vas se večkrat zbere na sprevod mertviga, ako je bil v življenji v časti. Ne najet, ampak radovoljno gre ženski spol za takim merličem in narekuje za njim, to je: na glas jokaje vse njegove dobre dela prešteje. Tu se ne poje nobena pesmica, ampak kar ktera ve od njega, to tako sostavlja in na take besede vdark deva, de se vezano izgovarja, včasi tudi ne. De bo vender bravec zapopadek od tega imel, naznanim upitje zakonske žene za svojim možem :
Perlepi moj mili mož! komu si me izročil?
Zlato moje dobro! zakaj si me zapustil? itd.
Pojedine, na ktere se povabijo pogrebniki in varovnice se še zmiram dajejo, tode kadar kdo primore, nekterikrat tudi ob letu, večidel v jeseni. Na takih pojedinah mora biti 9 jest-vin (jedil); kadar se po tri sklede izpraznijo, se za mertviga moli. Taka pojedina se kar-mina imenuje.
Vera v copernije je pri mladih pešati jela; vera v prikazovanje mertvih v uroke jc še zmiram živa. Topljenike (vtonjene) na trebu-šice zakopajo; mislijo, de bi, ko bi ga tako kot drugej zakopali, hudo vreme navaljevalo. Tudi se veruje, de se ne skoleha (ozdravi), kdor v torek ali v petek zboli; de zveličan ne bo, kdor od strelje vdarjen, ali od kače pičen umerje.
Za bolezni imajo mnoge, tudi nektere spretne zdravila. Ako se kdo nevarno prehladi, ga precej banjajo , to je: v kad se kropa vlije in razbeljeni kamni se vanj denejo, po tem se bolnik noter na majhin stolčik vsede, od zgorej ga pa z rjuhu pokrijejo, tako de sopar vanj živo bije. Spotivši se ko miš, stopi iz kačice, se preobleče in v posteljo vleže
Ako kdo vred dobi, se vleže na herbet v posteljo , take ženice ga z maslam izpod reber namažejo in z napek obernjenima rokama te-rejo in po tem mu blek denejo; to se pravi gaziti. De pa tukej , kakor tudi drugod ljudje v terdovratnih boleznih , opustivši razumniga in vredniga zdravnika, k živoderjem se obračajo, to mi v glavo ne gre; kako bo slepar ki ne zna druziga, ko konja iz kože devati, toliko ali pa še več vedilko prebrisani možje, ki vse svoje moči v dosego te znanosti obračajo, človeško natoro na tanjko poznajo in vejo, kako in s kakimi pomočki so prebrisani zdravniki od začetka te umetnosti do zdej ljudem pomagali?! Zakaj je pripušeno takim sleparjem varati (goljufati) bedake? Zgodilo se je, de je tukej neka ženska zbolela? šla je k sleparju , ki tukej slovi, in je pri njem ostala, de ji je neke rože in korenine na žile de-val; in to siroto, ki je sem peš šla, so nazaj vso sključeno na rokah in nogah pripeljali. O kmetje, varujte se sleparjev, varite se živo-derjev!
Opravo (obleko) si Beli Krajnci doma na-rede. Ovčjo volno žene doma pozimi izpre-dejo, dajo v tka jo in v stope; ravno tako tudi predivo spredejo doma. Vsak gospodar zna skorej postolje (čevlje) šivati.
Čednosti teh ljudi so: gostoljubnost, prijaznost , zadovoljnost in pokoršina do poglavarjev ; mane (napake) so: kletve, ki so unim v Novicah naznanjenim kot groš grošu enake, nezmernost in pa nevošljivosl.
Njih pregovori so; Dan se iza rana lovi; komu se je molit, s tem se ni borit; od nebo-jana je draga postrana (kdor na moči slovi, večkrat iztepen v dragi obleži); ki ne vaga, nema blaga; brez skrivalca ni kralca; nepo-vabljenimu gostu se stolac za vrata stavi; kar mačka rodi, rado miši lovi; delaj, ko da boš vavek živel, moli, ko da boš vale umeri; koliko vran belih, toliko mačeh dobrih; zna več, ko hruške peč (coprat); kadar mačka spi, lonec pokri; sita vrana lačni nerazme; lern se iza mlada špiči.
J. Kobe.
Zakaj nosijo konji po zimi zvonce?
(Iz Vedeža.)
Marsikteri naših mladih bravcev tega mor-de še ne ve, in misli, da konji v sni vpreže-ni pozimi zvonce ali škrebetulke le zbog lepšega nosijo. Ali temu ni tako. Konji nosijo, in pa tudi morajo v sni vpreženi po postavi zato zvonce nositi, da človek, žvenklanje sliši in se lahko umakne, zakaj sni in konji po snegu tako tiho teko, da jih ni skoraj čisto nič slišati. Marsikoga bi tedaj povozili. Toraj je postava imenovano modro naredbo za-poveda!a,in se grozi tistim voznikom, ki svojim konjem o taki okolišini zvoncev ali škre-betulk ne privežejo, z ostro kaznijo, posebno pa, ako koga povozijo, ker pravi: „Kdor koga po nemarnosti do smerti povozi ali ja-liaje pohodi, ali pa smertno rani, je po oko-lišinah z ječo od treh dni do treh mescev kaznovati. Razun tega se mu mora po okoliši-nah jahati (jezditi) ali voziti prepovedati/'
Postava govori z drugimi besedami nadalje: „Ako preiskavanje pokaže, da je k nesreči nagla vožnja, ali naglo jahanje pripomoglo, mora tisti, ki je nesreče kriv, poveril še 25 do 100 goldinarjev kazni plačati."
Nadalje pravi postava: „NagIa, nepazljiva vožnja in jahanje po mestih in drugih močno obljudenih ali zlo obiskovanih krajih, mora, ako je vlastnik voza poleg (zraven), in vozniku naglo voziti ne prepove, ali če vlastnik sam naglo vozi ali jaha, 25 do 100 goldinarjev v kazen plačati."
Nadalje govori postava:
„Če ni voznega vlastnika (gospodarja) vpričo, ali ako je vpričo, če voznik zoper njegovo prepoved naglo vozi, ravno tako, če kakšen konjski hlapec po močno obiskovanih krajih sam za se naglo jaše ali vozi, naj se voznik, ali hlapec v kazen za 14 dni v ječo zapre. Ko bi pa vtegnil to še enkrat storiti, je kazen dvakrat tolika."
„Voznik ali hlapec, ki naprežene vozove, ali konje nevprežene pod milim nebom brez varlia pusti, da bi lahko utekli, ali kako drugače škodo napravili, naj dobi, čeravno se ni nikakšna škoda zgodila, pervič deset palic, ako pa to še kterikrat stori, ali če se je zares kakova škoda pripetila, je za en mesec zapreti in poveril še s postom in tepenjem kaznovati."
Ker je tepenje zdaj po postavah nehalo, bode pa krivec po spoznanju sodnika zapert, in se po okolišinah še poveril postiti mora.
Vtisnite si to dobro v glavice vi, kmetiški, pa tudi vi, gosposki mladenči! Kolikokrat se je že pripetila nesreča, daje kakšen poska-kin, ki se je mislil kralja nebes in zemlje, po ulicah le za kratek čas s konji razsajaje, kterega človeka pogazil ali povozil, sosebno otroka ali starega človeka, ki se ne more tako naglo umakniti. Roka, noga, ali kakšen drug ud , ki ga komu stareš, ni z zlatom ne srebrom plačati. Ne stori drugemu, kar želiš, da bi drug tebi ne storil.
Nekaj od stare Ljubljane.
(Iz Vedeža.)
Ljubljana stoji le kakih 1300 let, in nekoliko čez, pred je na tem kraju, ali saj blizo tega kraja stalo staro mesto Aemona, ktero je bil, kakor stari pisavci mislijo, neki Jazon sozidal. Če bi tim mislim nekdajnih pisavcev verjeli, je tudi Aemona okoli 17 stoletij stala. Okoli leta 400 po Kristusovem rojstvu je prišel grozivni Atila s svojimi trumami divjih Hu-nov, je vse te kraje pokončal, in tudi staro mesto Aemono popolnoma razdjal.
Nekaj časa je potem ti kraj prazen ostal, toda ne dolgo. Časi so se bili vmirili; ljudstva so nehala popotovati, in so si kraje, v ktere so bila iz Azije priderla, za stanovitno domovje izvolila. Tedaj so tudi stari Slovenci, ki so v tih krajih živeli, začeli misliti, kako da bi svoja stanišča ki so bila takrat še zlo razkropljena, bolj vkup spravili, da bi tako posamezni ne živeli. Kraj, ker zdaj Ljubljana stoji, jim je bil zlo pristojin, ker so menili grič, kjer je zdaj grad, za terdnjavo porabiti. Memo tekoči potok, zdaj Lubljanica, jih je zavaroval pomanjkanja vode, in lepo polje, ki to stran obdaje, se jim je za obdelovanje in pridelek zlo prilično zdelo. Sklenili so tedaj na tako priličnem kraju mesto sozidati.
Začeli so na zdolno stran hriba, to je proti Pruljam in Žabjeku se vselovati, spervič le na hribu, potem pa tudi v dolini. Število se-lišč se je zmiraj množilo, in sicer na desno, to je od zdajne zvonarjeve hiše proti čevljarskemu mostu, od hriba do vode. Čez vodo niso še šli. Na verhu hriba pa so sozidali grad, kteri je pa več kol pol manji bil od zdajnega, le ta stran (je proti sv. Florjanu in staremu tergu obernjena je bila takrat so-zidana.
V nekoliko letih,je bil ves prostor od zvonarjeve hiše do čevljarskega mosta s hišami, ktere so v tistih časih le revne koče bile, napolnjen.
Zdaj so se hotli tudi pred napadom sovražnika obvarovati, tedaj so zid napravili izverh hriba, memo zvonarjeve hiše, notri do Ljubljanice, in drugi zid od grada naravnost pro-
ti čevljarskemu mostu (kterega pa še takrat ni bilo) tudi do Ljubljanice. Tedaj so bili od vsih strani zavarovani, od dveh strani z zidom, od tretje strani z gradom in hribom, od četerte z Ljubljanico, in dobil je li kraj ime Ljubljana.
Od obeh imenovanih zidov se še ostanki
najdejo. Ribči in čolnarji so imeli svoje koče zunaj mesta in za opravljanje božje službe in občno molitev so imeli cerkvico, ki je bila svetemu Miklavžu posvečena.
Toda mestnjanom je bilo kmalo v njih ograji prevozko, in pretesno; toraj so se tudi jeli zunaj mesto vselovati, in toraj so vsi tisti novinci, ki so tudi želeli v tem kraju svoja stanišča imeti, si morali zunaj mesta svoje hiše zidati. Tako seje zgodilo, da je bil v več letih tudi prostor, kjer je zdaj veliki terg, in kjer so v tistih časih ribči stanovali, z novimi hišami napolnjen. Toraj so naredili Ljubljančani za varnost novih pohištev tretji zid, z grada doli po učiiišnili ulicah proti zdajni veliki straži. Tudi od tega zida se še ostanki najdejo.
Ribče pa in vse čolnarje so pregnali Ljubljančani iz novega mestnega dela, kteri so se toraj na drugo stran potoka Ljubljanice spravili, ker je zdaj Krakovo in Ternovo. Pred je bilo tam puščoba in druzega ni rastlo kakor ternje , od kodar tudi beseda „Terno-vo."
Na sredi novega mesta so sozidali, kjer je bila prej mala cerkvica svetega Miklavža, veliko cerkev , ki je bila potem tudi za poglavitno vsega mesta sopoznana. Tisti del mesta, kije bil naj poprej sozidan, so imenovali stari terg, drugega pa veliki terg, kjer je bila v tem delu velika cerkev in svetovav-nica. Namesto mostov so bili tačas večji del le brodovi, in še le potem, ko je bilo uni kraj vode veliko selišč postavljenih, ki so jim v razloček novi terg rekli, so tudi mostove napravili.
Klet za vjetnike (vjetnišnica) je bila med starini in velikim tergoin , pri zdajnem čevljarskem mostu, in tisti kraj je bil imenovan Tran-ča. To ime je ostala.
Mestni poglavarji, ki so se takrat krajni grofi (Markgrafen) imenovali, so prebivali na hribu; in še le poleni ko so prišli začasni vladarji (guvernerji), so sozidali tim v stanovanje veliko hišo ali grad , v kterem še zdaj krajnski vladarji stanujejo, in od tega grada ima, če se ne motim, predmestje „Gradiše" svoje ime. V poslednili časih so jetnike spod Tranče na grad, kterega so tedaj veliko pri-zidali, predjali. To je kratek popis stare Ljubljane , kterega gotovost stara imena in ostanki, ki se tu ali tam najdejo, poterdijo.
Gvilielm U....
Naznanilo tistih fabrikantov, obertnikov in rokodeleov,
ki so iz raznih dežel austriunski(ja cesarstva v Londonski razstavi medalje
prejeli, ali so častno pohvaljeni bili.
(Iz Novic.)
Všeč bo mende bravcam „Novic" razstav-nike zvediti, ki so v toliko imenitni Londonski razstavi postavljeni bili, zlasti tiste iz do-mačiga kraja, — prav bi pa utegnilo tudi marsikterimu biti, slavniši fabrikante in obert-nike sploh poznati, kakor tudi zvediti: kako mnogoverstno blago se je v razstavo poslalo, ki je, ako je posebne vrednosti bilo, medaljo ali pohvalno pismo prejelo.
Rile so pa pri ti razstavi dvojne medalje, in nar imenitniši se imenujejo poslednje: — ene velike medalje (po angleško „Council Me-dal", — druge slavne medalje (po angleško
„Prize Medal"); razun medalj pa so bile (udi pohvalni omeni („Honourable Mention") po deljeni. Vsih teh trojnih poslavil je podelila zato izvoljena sodna komisia v vsim skupej 5054, —2039 jih je domačim na Britanskim ostalo, 3045 pa jih je šlo v druge dežele; v Austrijansko cesarstvo 243, in scer 4 velike medalje, 116 slavnih medalj, 123 pa pohvalnih omen.
Imena tistih, ki so iz raznih dežel austrian-skiga cesarstva omenjene častne darila sprejeli, so pa tele v 30 redov zverstene:
1. red. Rudarsko in rudninsko blayo.
Veliko medaljo je prejel: baron Kleist, vlast-nik železnin v Neudeku na Češkim, za železo posebne dobrote in izverstniga izdelka.
(Slavno medaljo so prejali:) Ferd. grof Egger, vlastnik fužin na Koroškim, za železo in jeklo, — Anton Fišer, fužinar pri sv. Egidi v spodnj. Austrii, za jeklo in železo in železni čvežen (drat), — rudarstvo kneza Švarcenberga v Muravi na Štajarkim, za železo in jeklo, — Andrej Topper, fužinar v Šeibsu v spodnji Austrii, za železo in pleho-vino, — pleharna v W6llersdorfu za černi in beli pleh , — c. k. vodstvo rudarskih izdelkov na Dunaju za železo in vlito jeklo Weyerske, Neuberške in Maria-Celjska fužina, in pa za cinober, — vdoba barona Karlna Zois-a, vlast-nica fužin v Javorniku in na Bistrici na Krajn-skim za dobro jeklo in železo.
(Častno omenjeni so bili:) Juri grof An-drassy iz Derno na Ogerskim za sirovo železo , — fužine grofa Bucquoi-ta v Kaliču na Češkim za železo, — fužine BertoIdaFišer-ja iz Traisen v spod. Austrii za vlita jeklo, — rudarije kneza Fiirstenberga na Češkim za železo, — Friderik Kochmeister, tergovec in rudar v Pešlu, za nikelno in kobaltno rudo,
—	rudarsko družtvo v Vordernbergu na šta-jarskim za železo , — Kari Šedl, fužinar v Wasserburgu in Frauentlialu poleg Lilienfelda v spod. Austrii za železni čvežen (drat), — Ervin grof Sclionborn, rudar v Dlaskovcu na Češkim za granate, — J. F. Szumrak, kupec in rudar v Novisolu na Ogerskim, za kobaltno rudo, — Juri Volderauer, rudar v Solnogra-du, na arsenikno rudo.
2. red. Kemijsko blago.
(Slavno medaljo so prejeli:) Venceslav Bat-ka, fabrikant v Pragi za rudninske priprave,
—	Franc Broše, fabrikant v Pragi, za jan-tarovo kislino (Bernsteinsiiure), za uranov in kromov kisanc, — bratje Heincen, fabrikanti v Tečnu na Češkim za orseil, — E. F. baron Herbert, fabrikant v Celjovcu in Vošpersku na Koroškim za svinčeno belino, — Wagc man, Seybel in družbiniki, fabrikanti vLisin-gu poleg Dunaja, za kemijske priprave.
(Častno omenjeni so bili:) Venceslav Batka v Pragi za kemijsko blago, — G. J. Braun, fabrikant v Pragi, za kositarski natron, — Ignac baron Herbert v Celjovcu za svinčeno gladčino, — Janez Hochberger, fabrikant v Karu na Češkim za žeplo in galun, — Kin-zelberger in družbiniki, fabrikanti v Pragi za različne barve, — Kutzer in Lehrer, fabrikanti v Pragi za ultramarin, — Janez Setzer, fabrikant v Weitenegg-u v spod. Austrii, za ultramarin in kadmiumovo rumenico, — G. D. Weber v Benetkah za očišeni vinski kamen (venšterg).
3. red. Jednine.
(Slavna medaljo so prejeli:) Jordan in Bar-ber, mlinarja v Tečnu na Labi (Elbe) za moko , — Anton Bichter in družbiniki v Kraljevim Dvoru na Češkim za sladkor iz bele pese.
(Častno omenjeni so bili:) brata knezaNeu-wall v Klobanku na Marskim za sladkor iz
bele pese, — sladkornice Tlumačke v Galici za sladkor iz bele pese.
4. red. Rastlijnsko in živalsko sirovo blago.
(Slavno medaljo so prejeli:) Jakob Birn-baum v Peštu za konoplje, — Izak Figdor in sinovi, velki tergovci na Dunaji, za volno,— Štajarsko svilorejno družtvo v Gradcu za sirovo svilo (žido), — Jožef grof Hunyady, grajšak na Ogerskim, za volno; — Henrik grof Lariš-Moennich, grajšak v Karvinu na Šlezkim, za volno, — Anton grof Mittrovv-sky, grajšak na Šlezkim, za volno, — Janez (luerini v Benedkah za sirovo svilo, — Scheibler in družba v Milani za sirovo svilo, mehaniška predivnica v Schonberg-u na Marskim za predivo, — A. Steinbok, posestnik olejne v št. Jurju v zgornji Austrii, za lanc-no olje, — Štefan Tandler v Zinnvvaldu poleg Toplic na Češkim za lesne in slanine nitke za pletnino, — godivnica prediva v Ullers-dorfu na Marskim za predivo, — bratje Verza v Milani za svilo.
(Častno omenjeni so bili:) Janez Bachrich na Dunaji za pripravljeno gobo, — C. J.Ma-vieux, velki tergovec v Peštu, za ogeršično olje, — G. B. Maliuzzi v Varmu na Friul-skim za sirovo svilo, — N. Panna in J. Ale-xis v Kronstadtu na Erdeljskim za volno, — Botsch in Beichel v Gradcu za Štajarske tkav-ne kartače, — August Scola v Lincu za svilo, — Izak Senigaglia v Palmi na Friulskim za sirovo svilo, — g. Steiner in sinovi v Berga-mi za svilo, — Olivier grof Wallis, grajšak v Kolešovcu na Češkim, za volno.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
68. del deržavnega zakonika in vladnega ista prinese sledeči:
IVazpis dnarstvenega ministerstva 11. novembra 1851 , s kterim se za hrastov les, kterega iz morskih ladjostaj ali pristaniš av-strij. cesarstva v tuje dežele po morji prevaž-vajo, posebna davšina pod imenom „Diritto do alboraggio" ustanovi.
Njegovo Veličanstvo cesar je blagovolil z najvišjim sklepom 9. oktobra t. 1. zavkazati, da imajo ladjostajni uredi za dobov ali hrastov les, ki se iz ladjostaj (pristaniš) cesarstva za tuje dežele namenjen po morji izvozi, posebna davšina z imenom „Diritto di alborag-gio" po sledečih dveh stopnjah poberati, namreč :
a)	za hrastove hlode (debla), ki so najmanj trideset dunajskih čevljev dolgi in na debelejšem koncu dvanajst palcov debeli , dvajset goldinarjem od sto dunajskih kubičnih čevljev, po tem
b)	za ves drug hrastov les, ki ni bil tako obdelan, da bi ga več ne bilo rabiti za ladjodelstvo, n. pr. če ni bil predelan v doge za sode, deset goldinarjev od sto dunajskih kubičnih čevljev.
Tisti dan, od kterega naprej se bode ta davšina poberala , bode osrednja pomorska ob-lastnija v Terstu javno na znanje dala.
To pa v ničemur ne premakne dolžnosti, plačevati obstoječo izvožnino (eol od izvož-nje) za hrastov les pri dotičnih eolnijah , ako eolno potezo prestopi.
# 61. del deželnega zakonika in vladnega lista prinese sledeče:
Bazglas c. k. davknega vodstva za Krajnsko 29. Oktobra 1851. Imenovanje inštancij v dohodninskih zadevah.
Z nazočim se da sploh vediti, da bodo v XX. delu deržavnega zakonika in v XXI. delu deželnega zakonika za leto 1851 po v njem razglašenim razpisu visocega denarstvi-
nega ministerstva «5. Marca 1851 zavkazane premene v ravnavi v rečeh pridobnine v krajnski kronovini razun glavnega mesta Ljubljane, za ktero se bo za oskerbljevanje davknih opravil posebna oblastija postavila in pozneje naznanila, si. Novembra 1851 v moč stopile.
Vsled tega so:
1.	okrajne glavarstva kot perve inštancie v rečeh pridobnine odločene in njih opravila
obsežejo:
a)	izmero pridobnine na predlog županije,
b)	zbrisanje izmerjene pridobnine, kadar se kdo davku podverženemu započetju odpove, kadar se s pripušenjem drugam zvunej županije preseli ali kadar kaka obertnijska pravica po postavah vgasne.
2.	Druga inštancia v pridobninkih rečeh je davkno in sicer glede:
a)	odlogov davknih obrokov in spregledov po davknemu vodstvu 20. Junija 1851 odmerjeni oblasti z omejenjem, ki je v visokim, od bivšega poglavarstva 8. Marca 1832 št. 4660 naznanjenim sklepu visoke dvorne kancellije 15. Februarja 1832 št. 460 zapopadeno.
b)	Bazsojevanja rekurzov zoper izmero perve inštancie, in
c)	glede znižanja davka ali začasnega olajšanja na zaprošnjo strank, ki je z omenjenim sklepom dvorne kancelije vsled odprave triletne izmere pripušeno.
3.	Tretja inštancia je visoko denarstvino ministerstvo glede razsodbe rekursov zoper naredbe davknega vodstva v primerljejih v a in c omenjenih.
* 61. del deželnega zakonika in vladnega lista prinese sledeči:
Bazglas c. k. davknega vodstva za Krajnsko 8. Novembra 1851. Poziv k prepodanju spovedkov za dohodnino za upravno leto 1852Ž.
Po najvišjim, z deržavnim zakonikom in tukajšnim posebnim razglasom 16. Oktobra št. 9143 sploh razglašenim patentu 7. Oktobra 1851 se bo dohodnina (davk od dohodkov) tudi v upravnim letu 1852 tako odpravljala, kakor je bilo za leto 1851 izmirjen in odločeno.
Da se ta najvišji patent izpelje, se vsled razpisa visocega dnarstvinega ministerslva
I.	t. m. št. 16058 zavkaže:
1.	Vsi tisti, kteri imajo, dohodnini na podlagi spovedkov podveržene dohodke, imajo svoje po 9 do 19 najvišjega patenta 29. Oktobra 1851 in g. 1 do 18. izpeljavnega predpisa 11. Januarja 1851 primerno spisane spovedke najpozneje do konca Decembra l. 1« ali neposrednje ali pa po c. k. davknim uredu, v kterega okraju so, predstavljenemu okrajnemu glavarstvu pridanemu in vsled tukajšne-ga razglasa 14. Oktobra 1851 št. 8767 v moč stopivšemu davknemu inšpektoralu oddati.
2.	Enako imajo tudi tisti, kteri so dolžni stanovitne letne odrajtovila tistim odrajtovat, kteri imajo pravico jih prejemati, naznanilo čez to po §. 12 najvišjega patenta 29. Oktobra 1849 in \ t izpolnivnega predpisa
II.	Januarja 1850 do konca Decembra t. 1. oddati.
3.	Samo glede glavnega mesta Ljubljane ostane tukajšno okrajno glavarstvo, in glede področja okrajnega glavarstva Trebenskega, dokler se za glavno mesto davkna oblastnija ne postavi in Trebenskemu okrajnemu glavarstvu davkni inšpektorat ne prida, v djavnosti, in gori omenjene spovedke in naznanila je pri teh okrajnih glavarstvih oddajati.
4.	Tisti, kterim je spovedke in naznanila odrajtovati, zamorejo natisnjeni papir zanje ali pri svojih županih, davknih uredili, davknih inšpektoratih, ali okrajnih glavarstvih, če jih žele, zastonj dobiti.
5.	Spovedki zaslran dohodkov I. razreda za upravno leto 1852 se prerajtajo po čistim presrednjim znesku dohodkov in strožkov let 1849, 1850 in 1851.
6.	Obrest in letnine se imajo za leto 1852 po velikosti premoženja in dohodkov dneva 31. Oktobra 1851 spovedati.
7.	Zavkazi 21 in 22 najvišjega patenta 29. Oktobra 1849 zastran prejemanja dohodnine od stanovitnih prejem II. dohodninskega razreda se imajo na zneske obračati, kteri za leto spadejo, ki se začne 1. Novembra 1851 in se konča z 31. dnem Oktobra 1852.
8.	Pritožbe zoper izmero davka pervih inštancij za upravno leto 1852 gre temu c. k. davknemu vodstvu.
»
Vradni list št. 82.
Št. 1429/24 6.	Izpis	(216.)C1
iz zapisnika seje 14. novembra 1851, kupčijske in obertnijske zbornice za Krajnsko,
pod predsedništvom predsednika zbornice, gospoda L. K. Luk man a, in c. k. svetovavca deželnega poglavarstva barona od Flod-nig kakor c. k. komisarja.
Pričujoči gospodje: Sam asa, predsednika nemestnik, Muhi e is en, Holcer, Gustav lleimann, Aic h holcer, Blaznik, Perles, baron Cojz.
1.	Tajnik zbornice prebere zapisnik seje od 27. septembra, kise nepremenjen sprejme in podpiše.
2.	Naznanilo sklepov tukajšnega vodstva hranilnice glede prejembe menjic. — Gospod Gustav Heimann o tem več govori in stori sledečih pet predlogov.
a)	Kupčijska in obertnijska zbornica naj naznani častitemu vodstvu svoje obžalenje da se ne prejemajo po smislu vložbe od 19. junija tudi menjici na Terst ali Dunaj ki so prav za prav duša tukajsne kupčije.
b)	Naj se častito vodstvo poprosi za natanj-ko naznanenje, kako se razume drugi odgovor od SiO. oktobra, ako je 4000 gold. naj več menjiškega zneska ali se sploh le toliko zaupa;
c)	da e.vcompte na 5 percentov postavi;
d)	Naj se prosi za natanjko razjasnenje petega odgovora, kaj da se razume pod: ,,Zu-ziehung der Herren Curatoren, die Firma von Jahr zu Jahr bestimmen" in dalej „die Namen der Herren Giranten, alsbald die-selben durch die lobliche Direction gewahlt vverden, nachtraglich vverden namhaft ge-macht werden."
e)	Častito vodstvo hranilnice naj se naprosi, da bi se zamogle menjice vsak dan, razun torka in petka, dopoldne od 10 —11 prinesti in da bi se popoldne od 3 — 4 znesek ali menjice prejemale.
Po daljnem posvetovanji, kteriga so se vdeležili gospod predsednik in gospodje Miihl-eisen, Holcer, Aichholcer, Iltaznik in gospod Heimann, se sprejmejo predlogi pod b, c in e; a in d se pa zaveržeta. Gospod Gustav Heimann stori predlog, da bi zbornica visoko vlado prosila, da bi se menjavne postave toliko spremenil, da bi menjice od takih, ki ne znajo pisati, ako se podkrižajo in ako se dve priči podpišete, brez sodniškega ali no-tariatnega poterdila polno veljavo pred postavo imele. — Ta predlog se po kratkem pomenkovanju sprejme.
3.	Dopis Postojnskih kupcov, da bi se kramarjem, ki od hiše do hiše hodijo, postavne meje postavile. — Po dolgem posvetovanju, o kterem se izreče, da se zbornica zoper tako kramarijo ne upera, ako se godi v postavnih mejah, v Postojni pa se to po nepostavnih potih godi, se sprejme predlog gospoda Heimana, o tej zadevi visoko c. k. deželno poglavarstvo pomoči prositi.
4.	Naznanilo tukajšnega mestnega poglavarstva v obertnijskih rečeh. Se sprejme.
5.	Dopis visociga c. k. deželnega poglavarstva z osnovo postave k varstvu novih muštrov sa obertniške pridelke. Gospod Gustav Heimann govori o tem in pravi, da so deli duha tako dolgo za osebno lastnino imeti, dokler jih vlastnik ne izreče za občno blago. Toraj je naravno, da se napravi novih muštrov mora tudi postavno varstvo dati, in da bi se privilegij imel po tem takem brez kakega plačila podeliti. Sicer pa je gospodu govorniku načert prav po volji. To se sprejme.
6.	Dopis častitega mestnega poglavarstva o pritožbi čevljarjev v Ljubljani, s kterim se dovoli, da zamora predstojnik čevljarjev za bolešnico namenjene denarje pobirati, in da se navadi poipodmojstre (Lohn-jungen) za podmojstre izreči s tem, da plačajo, v okom pride, ker to ni po postavi. — Se sprejme.
7.	Dopis visociga c. k. deželnega poglavarstva, zadevajoč mnenje glede opušenje samoprodaje salpetra. — Gospod Miihl-eisen pravi: da je želeti da bi se ta kupčija oprostila, ker na tako vižo kupčia pridobi novo reč. To mnenje gospod govor-
nik popolnama poterdi, in le želeli bi še bilo , da bi se na Krajnskem fabrike v ta namen napravile. Spomnijo se, da je bilo pred večini leti v Karlovškem predmestju taka fabrika, akoravno je imela ozke meje, ki je ob časih, ko so Francozi v Ljubljano prišli, nehala biti. Tudi po morju bi znal salpeter priti in se tukaj v fabrikah rabiti, kar se v Terstu z velkim pridani dela. Na vsako vižo je ta reč zelo pomenljiva, ker Ljubljana pri železnici leži, ker ima dežela dovolj gorjave in bi se salpeter zamogel na Dunaj voziti. To se sprejme.
8. Tajnik prebere izkaz od 27. septembra t. i. dognanih vradnih del.
Kupčijska in obertnijska zbornica za krajnsko kronovino.
Ljubljana 20. nevembra 1851.
L. K. Lukmann Dr. V. Klun
predsednik.	tajnik.
st-319- Oznanilo dražbe. oi«>ci
V četertek 11. decembra t. I. dopoldne med deveto in dvanajsto uro bo v vradni pi-sarnici c. k. okrajnega poglavarstva eksposi-turi v Bačah javna dražba za napravo deržajev med milokazavniki 1/3—4, 1/12—14 in 1/14—15 na veliki cesti, ki pelja skoz Bače.
K tej dražbi se tisti, ki menijo to prevzeti, s pristavkam povabijo, de se zamorejo bolj natanjki pogoji do dneva dražbe v tukajšni vradnii med vradnimi urami pregledati, kakor tudi med dražbo.
Pismene ponudbe, ako so redno sostav-Ijene in z 5% vadiumom vložene, to je z 40 gold. 16 krajcarjev se prijemajo do začetka dražbe pri c. k. eksposituri okrajnega poglavarstva v Bačah.
Konec sklepa si na vsako vižo priderži.
C. k. stavbina ekspositura V Bačah 26. novembra 1851.
Št. 8756.	Poziv	(207.) c 3
na spodej stoječe osebe, ki po srečkanju k vojaški nabiri poklicani vletu 1850 na razglašeni
poklic niso prišli.
CJ a o ce	Ime in primek	Bojstni kraj	Hišna številka 1	Boj- stno leto	Opomba.	
	Županija Jarše					
i	Jožef Šeseg Županija Motnik	Bodica	4	1830		So se
2	Peter Toman Županija Zalog	Zgornji Metnig	5	»		\ odtegnili iz
8	Gašper Zupane Županija Suhadole	Zalog	54	n		i doma.
4	Jožef Žnidar Županija Županje Njive	Suhadole	24	»		
5	Andreas Šlebar	Županje Njive	13	n	Se ni oglasil	
	Županij a Dob					
6	Jožef Orelieg Županija Brezovic	Dob	14	»		' So se
7	Gregor Meš Županija Dovško	Gorjuše	7	»		} odtegnili iz i doma
8 9	Matevž Dobrave Juri Bape Županija Zlate polje	Podgera Vinje	7 21	n n		
10	Janez Močnik	Zlato polje	4	»	Se ni oglasil.	
11	Župan i j a Češnice Šimen Sajo Županija sv. Ožbald	Češnice	37	»	Se je iz doma odtegnil	
12	Jernej Gril Županija P rev oje	Sv. Ožbald	42	»		Se ni oglasil
13	France Marinšek Županija Trojane	Prevoje	30	n		
14	Blaž Lebeničnik	Predzid	38	»		
	Županija A rž i š e					C fc® u •M "3 O
15	Janez Ulle Županija Velika vas	Aržiše	2	»		
16	Ferdinand Šark Županija Ho teč	Zgornji Prekar	1 5	n		c® 1 -a
17	Juri Simončič Županija Kotredeš	Gradec	3	ii		v 05 O
18	Jakob Gmasio Županija sv. Lambert	Savina	17	n		m
1 9	Janez Pance Županija Z a gor	Jablana	9	n		
20	France Kellner	Toplice	1	»		Se ni oglasil
Tem osebam se naznani, da se imajo od dneva, ko se to pervikrat v Ljubljanskem časniku naznani, predenj pretečejo štiri mesci, toliko bolj gotovo pri tej vradnii oglasiti, ker se bo sicer z njimi kakor z vojaškimi odtegnenci ravnalo. Okrajno poglavarstvo v Kamniku 1. novembra 1851.
Pavič s. r.