Trideset let dela AZA - P 80
Izkušnje na širokem področju
Sredina, ki je delala, se izpopolnjevala in razvijala trideset let, ima letos svoj praznik. Rojstni podatki sredine, katerih delavci so združevali delo v teh tridesetih letih, je za-pisana v listini, ki jo je leta 1952 izdal O-krajni ljudski odbor Ljubljana-okolica. V ustanovitveni odločbi je zapisano dobesedno:
Ustanovi se »Projektivni biro Okrajnega ljudskega   odbora   Ljubljana-okolica«.
»Projektivni biro Okrajnega Ijudskega od-bora Ljubljana-okolica« izdeluje projektivne programe, idejne projekte, glavne projekte in izvedbene projekte za visoke in nizke zgrad-be za območje Okrajnega Ijudskega odbora Ljubljana-okolica.
Povečani obseg in raznovrstnost dela ter stremljenja za arhitekturo izražanja je bil vzrok za to, da so se takratni delavci odlo^ čili za novo ime. In tako je Okrajni Ijudski odbor Ljubljana-okolica izdal leta 1954 novo odločbo o preimenovanju v novo gospodar-sko podjetje s samostojnim financiranjem: AZA —  ATELJE  ZA ARHITEKTURO.
Iz želje in potrebe po nadaljnjem razvoju, pa tudi zaradi gospodarskih tokov v gradbe-ništvu, se je Atelje za arhitekturo leta 1977 pripojil k delovni organizaciji GP MEGRAD. Ta je imel v svojem sestavu tudi TOZD Pro-jektivni biro, z rojstvom v letu 1957, ko je bil ustanovljen kot posebni obrat GP, Me-grad. K tej enoti se je kasneje, leta 1964, pri-pojil projektivni biro Tekton. Združeni de-lavci posebnega obrata GP Megrad in Tek-ton so se leta 1973 organizirali v temeljno organizacijo združenega dela »Projektivni bi-ro GP MEGRAD«.
Delavci AZA in TOZD PROJEKTIVNI BIRO GP MEGRAD, ki so se po združitvi or-ganizirali v TOZD AZA — ATELJE ZA AR-HITEKTURO, so svojo prostorsko stisko re-šili z nakupom poslovnih prostorov v pri-tličju stolpnice na Pavšičevi ulici št. 4 v Ljubljani.
Po štirih letih skupnega dela so izostreni pogoji za uspešno gospodarjenje in boljšo organiziranost v gradbeništvu narekovali no-ve integracijske posege. Ustanovljena je bila nova delovna organizacija »GIPOSS Inženi-ring« v sestavu SOZD GIPOSS. V to novo delovno organizacijo so se združile Megra-dove temeljne organizacije združenega dela TRGOVINA in AZA — Atelje za arhitektu-
ro ter Giposs INZENIRING. Novo ime je nastalo ob pripojitvi delavcev Projekt 80, ki so delali v delovni enoti bivšega GIPOSS Inženiringa. Tako je nastala iz desetčlanske-ga kolektiva pred tridesetimi leti današnja temeljna organizacija združenega dela, v ka-teri zdiHižuje delo nekaj več kot 30 delavcev in nosi skrajšani naziv GIPOSS INŽENIRING n. sol. o. TOZD »AZA-P80« n. sub. o.
Združeni v DO GIPOSS Inženiring so de-lavci TOZD »AZA-P80« dosegli takšno stop-njo svojega razvoja in organiziranosti, da omogoča izpolnjevanje vsestranskih zahtev s področja projektiranja visokih gradenj. V notranji organizaciji so delavci razdeljeni v skupine projektantov arhitekture, statike in instalacij, katerim je na voljo primerno ure-jena lastna kopirnica. Sodobna organizacija dela omogoča delitev dela, ustvarjanje novih pogojev dela  in samoupravnih  odnosov.
Težko je s kratkimi stavki in skromno vsebino opisati opravljeno delo tridesetih let. Zgovornost   dela   tega   obdobja   bo   v   večji
in obsežnejši meri lahko posredoval jubi-lejni zbornik, ki ga delavci AZA-P80 pri-pravljajo za svojo obletnico. Ko listamo po arhivirani dokumentaciji, ni težko najti po-datek, da so projektanti AZA — Atelje za arhitekturo, Tekton, Projektivni biro Meg-rad in Projekt 80 izdelali v teh minulih 30 letih nekaj več kot 1000 projektov. Hotenja do ustvarjalnosti in želje po tem, da pro-jektanti oblikujejo prostor za danes in jut-ri, niso bila v vsem tem času stisnjena v ozko usmerjenost. Nasprotno. Občutek do stroke irl nenehno pridobivanje strokovnosti, je omogočilo projektantom razreševanje pro-blemov na področju adaptacij, snovanja in realizacije objektov družbenega pomena, ho-telov, bolnišnic, industrije, stanovanj in sta-novanjskih sosesk. Zelja po delu in primerne tehnione razrešitve posameznih objektov so našle svojo odmevnost pri širokem krogu investitorjev, ki so naročili investicijsko teh-nično dokumentacijo. Območje dela je segalo od Velenja do Sežane in Kranjske gore do Novega mesta in Kočevja. Dfelokrog je segal tudi preko republiške meje, in v zadnjem času tudi preko meja Jugoslavije.
Naštevati vse projekte, po katerih so bili v tem času zgrajeni objekti, bi bilo vsekakor suhoparno. Ne bo pa odveč, našteti vsaj nekaj pomembnejših 2'ealizacij, kot na primer:
Stanbvanjski blok AZA, stanovanjski ob-jekti šišenskih sosesk, naselje vrstnih hiš v Zajčji dobravi in Grosupljem, individualnih stanovanjskih hiš na Brodu in Igu, poslovni zgradbi Kmetijske  banke in  DOZ  v  Ljub-
ljani ter Hrastniku, obratno poslopje Knorr in Thomy Kolinske tovarne hranil, obratni in poslovni objekt Spektrum in Galant v Ljubljani, Vzgojno varstveni zavodi Bežigrad, Šiška, Trnovo, Fužine, Rudnik in v Kranju, Srednja šola za učence trgovske stroke, šola za PTT tehnike, Osnovna šola Zvonka Run-ka Rudnik, vse v Ljubljani, osnovna šola Hrastnik, Onkološki inštitut — objekt TRT in operacijski blok, Pediatrična bolnišnica v TrboVljah, zdravstveni dom v Litiji, Trtoov-ljah in na Viču v Ljubljani, internati in te-lovadnice v Vikrčah, samski dom Komu-nalnega podjetja Ljubljana, Hotel Lek v Kranjski gori, rekonstrukcija Color v Med-vodah, proizvodne dvorane Fructal v Ajdov-ščini, Elmond na Bledu, Mobilija in Kot v Tacnu, PAP v Ljubljani, industrijski objek-ti Termit v Domžalah, objekti za tehnične preglede vozil na Celovški in Vodovodni ce-sti in stanovanjsko poslovni objekt Stara cerkev, ki je v gradnji. Lahko bi še našte-vali pa vendar bodi dovolj, saj je že iz na-štetega razvidno, kako široko je bilo po-dročje, ki so ga projektanti morali obvladati v minulih tridesetih letih.
Ob tem se je treba dotakniti tudi tistih vidikov dela, ki so najbolj nujna na glavnih križiščih samoupravne poti, po kateri bo ho-dila sredina, ki praznuje. Do konca sedanje-ga razvojnega načrta in planskega obdobja bodo delavci AZA-P80 skušali povečati svoj doprinos v primerjavi z letom 1980.
Integracijski procesi so prispevali, da so se združili delo, sredstva in .tesnejša pove-zanost z združenim delom. Iz te povezanosti bodo zrasli tudi skupni razvojni programi. Na osnovi vsega tega temelji tudi raz^bj-samoupravnih odnosov tako, da je vsak de-lavec subjekt upravljanja in razpolaganja s sredstvi in sadovi svojega dela.
Trenutne gospodarske razmere, ki so pov-. zročale tudi restrikcije v gradbeništvu, pa so postavile današnji kolektiv na preskušnjo, kako v bodoče. Stabilizacijski pogoji bodo zahtevali predvsem razmišljanja o nadaljnji usmerjenosti projektantskega dela. Realno bo le vključevanje v iskanje novih oblik in področij, na katerih bodo projektanti zadosti-li zahtevam racionalnih posegov v oblikova-nju in projektiranju. Načrti za bodočnost dajejo nove možnosti načrtovanja v sklopu SOZD GIPOSS in s tem tudi nastopanje pro-jektive na tujih tržiščih.
Trideset let je sorazmerno kratka doba. Pa vendar velja tudi ugotoviti, da se s staranjem pridobivajo iz dela izkušnje, ki lahko, prenesene na mlajše rodove, kažejo vrednost izgotovljenega dela. In to je ena od najpomembnejših nalog, ki jo morejo de-lavci AZA-P80 ustvariti za nadaljnjo bodoč-nost.