Poštnina Leto LXIV~ ŠL 106 Ljubljana, torek iz. maja 1931 Cena Din 1#- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaerati do 80 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.—, večji Inaerati pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi m ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, KnsUJtva ulica it. 5 Telefon SL 8122, 3138, 8124, 8125 bi 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, teL št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. « M Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. STABILIZACIJA DINARJA Kralj je podpisal zakon« ki določa stalno zlato vrednost dinarja in omogoča svoboden promet z devizami Beograd, 12. mada. Včeraj Je NJ. Vel. kralj podpisal zakon o stabilizaciji dinarja. Cl. 1 določa vrednost dinarja na odgovarjajočo vrednost teže 26.5 miligramov čistega zlata, kar je dejansko sankcija že obstoječega razmerja med vrednostjo dinarja In zlata, tako da se v običajnem prometu ne bodo izvršile nobene izpremembe. Narodna banka je odslej dolžna zamenjati papirnate novčanice za zlato v razmerju kakor ga določa ta zakon aH pa za odgovarjajoče zlate devize. Izvoz zlata in deviz bo odslej svoboden. Narodna banka ima privilegij za izdajanje novčanic v imenu države. Novčanice, ki jih izda Narodna banka, predstavljajo zakonito plačilno sredstvo. Vrsta, oblika in besedilo novčanic bo določena s posebnim zakonom. Narodna banka mora imeti za izdane novčanice pokritje v zlatu ali v devizah, ld se lahko zamenjajo za zlato. Zlati in srebrni denar, kovan na podlagi prejšnjih zakonov, preneha biti zakonito plačilno sredstvo. S posebnimi zakoni bo predpisano izdajanje kovanega drobiža iz zmesi aluminija in srebra. Skupna količina kovanega drobiža ne more biti večja kakor 650 milijonov dinarjev. Zakon stopi v veljavo z današnjim dnem, obvezno moč pa dobi na Vidovdan 28. Junija 1931. 2e v svojem ekspozeju o proračunu za L 1930/31 je finančni minister napovedal stabilizacijo dinarja. Z ureditvijo državnega gospodarstva, z zboljšanjem državne uprave in z normalizacijo poslovanja državnih ustanov ter reorganizacijo celokupne finančne administracije je bil podan trden temelj za nadaljno finančno gospodarsko konsolidacijo. Na ta način je zakonska stabilizacija dinarja vsestransko dozorela in se je sedaj izvršila na podlagi faktične vrednosti dinarja. Pogoj stabilizacije dinarja je bilo tudi odplačilo enega dela državnega Finančne težkoce dunajskega Kreditanstalta Posredovanje avstrijske vlade — Avstrijski tisk o posledicah finančnih težkoč velikega dunajskega bančnega zavoda Dunaj. 12. maja. Vsi dunajski listi se bavijo s polomom dunajske Kreditanstalt, ki predstavlja najmočnejši denarni zavod v Avstriji. Zavod je imel 140 milijonov šilingov izgube in je morala avstrijska vlada intervenirati ter dati zavodu za kritje izgube na razpolago 100 milijonov šinlingov, ker bi bili sicer prišli ob svoje prihranke mnogoštevilni vlagatelji. Baš ta intervencija vlade daje dunajskemu tisku povod, da se obširnejše bavi s to zadevo, kakor pa je sicer običaj pri bančnih polomih, ki zadnja leta niso nič kaj nenavadni >Neue Freie Pressec povdarja, da je bila vlada dolžna intervenirati, ker ne more mirno gledati, da se poruši glavni steber avstrijskega narodnega gospodarstva. To bi moglo dovesti do popolne gospodarske katastrofe. Saj že sam polom najmočnejšega denarnega zavoda dokazuje, v kaki bedi živi avstrijska republika in kako nujno je potrebno, da se najde neutegoma izhod iz se- danje gospodarske krize. To mora odpreti oči tudi vsem onim, ki tako ogorčeno nastopajo proti avstrijsko-nemški carinski uniji- »Arbeiter Zeitung« povdarja, da bo polom Kreditanstalta še bolj izpodkopal kredit Avstrije v inozemstvu, ki je bil že itak zelo oslabljen. Rotschild bo sicer izgubil par milijonov, toda kaj je to v premeri z bedo, v katero bo vrženih zaradi tega poloma na tisoče delavcec, ki bodo ostali brez kruha in zaslužka. Vse to dokazuje, da privatni kapital ni več zmožen vršiti naloge, ki jih ima v današnji dobi in da mora na njegovo mesto stopiti državni kapital. Prav je, da je vlada intervenirala. To je šele začetek konca, ki mora priti, pa naj bo to privatnim kapitalistom prav ali ne. Zamenjava privatnega kapitala s skupno last jo, t j. z državnim kapitalom, je neposredna posledica, ki mora priti. Angleži nezadovoljni z Društvom narodov Angleški glas proti sodelovanju v evropski politiki — Macdonald o sporazumni odobritvi angleškega stališča glede na razorožrtveno vprašanje - Odhod nemške ki italijanske delegacije v Nemčijo London, 12. maja, »Daftly Espress«, ki v zadnjem Času "vedno bolj odločno nastopa proti Društvu narodov, objavlja danes zopet uvodnik, v katerem povdarja, da bo na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov Slo samo za to, da se prepreči av-Btrijsko-nemška carinska unija. Hemder-Bon bo sicer se smel govoriti, toda odločilno besedo bo Lmela francoska delegacija, Francija je odločujoči faktor Društva narodov m hoče še nadalje igrati vlogo diktatorja v Evropi. >Daily Express« prihaja v svojem članku do zaključka, da se mora Nemčiji, ki trna nad 5 milijonov brezposelnih, dati možnost zboljšati gospodarski položaj, ker sicer tudi ne bo mogla izpolnjevati svojih obveznosti napram zavezniškim državam. čdanek končuje s pozivom na vse Angleže, naj se ne varajo in naj nikakor več ne upajo v Društvo narodov, ampak naj služijo samo britske-mu imperiju. Ze bližnja bodočnost bo pokazala, da za Anglijo ni mesta v Društvu narodov in da se bo morala Anglija slej ali prej odreči taki evropski politiki. London, 12. maja, AA. Na vprašanje, ali bo vlada skušala sporazumeti se s tremi političnimi strankami o njjenih predlogih na svetovni razorožitveni konferenci, je ministrski predsednik Macdonald odgovoril, da je vlada povabila tudđ druge politične stranke, naj se udeleže sej odbora za innperijalno obrambo, ko bo razpravljal o problemih svetovne razorožitvene konference Nadalje so razpravljali na včerajšnji seji o vesti, da so se pogajanja z rusko delegacijo o ureditvi ruskega dolga Anglidi ponesrečila. Zunanji minister Henderson je tojavil, da se pogajanja nadaljujejo in da je gornja vest neresnična. Berlin, 12. maja. AA. Nemško odpo-sia&etTvo, ki se bo udeležilo zasedanja ev- ropskega odbora in sveta Društva narodov v ženevi, odpotuje iz nemške prestolnice jutri. Vodil jo bo zunanji minister dr. Curtius. V zvezi z odhodom nemške delegacije in z njeno udeležbo na posvetih t ženevi je bila včeraj seja ministrskega sveta pod predsedstvom državnega kancelar j a dr. Brunlnga. Prisostvoval je seji tudi predsednik nemške državne banke dr. Luther. Ministrski svet Je razpravljal o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu ženevskega zasedanja. Pred sejo je zunanji minister dr. Ourtius odšel k predsedniku države Hindeniburgu in mu predložil poročilo o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Rim, 12. maja. AA. Agencija Štefani poroča, da je imel predsednik vlade Mus-solini razgovor z ministrom za zunanje zadeve Grandijem. Na sestanku sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki pridejo na dnevni red v ženevi. Mussolini je pri tem izdal navodila za zadržanje italijanske delegacije. Minister Grandi je že odpotoval v ženevo. dofea pri Narodni banki kar pa se ni moglo izvesti z rednimi državnimi dohodki in je bilo zato najetje inozemskega posojila mrjno potrebno. Vlada je temu problemu posvečala vso pozornost, vendar pa se ni hotela prenagliti, tem manj, ker zato tudi ni bilo nikake-ga pravega razloga. Pazljivo je zasledovala razvoj razmer na mednarodnem trgu in čakala na ugoden trenutek, ki je omogočil najetje posojila pod čim bolj ugodnimi pogoji. Z dosego tega cilja je vlada sedaj z zakonsko stabilizacijo dinarja izpoinila eno glavnih točk svojega gospodarskega programa in ustvarila trdne temelje za nadatjnd gospodarski razvoj, napredek države in celokupnega narodnega gospodarstva. Nobenega dvoma ni, da se bo sedaj kredit Jugoslavije v inozemstvu še bolj dvignil, zaupanje v bodočnost države še bolj utrdilo in tako je dana na* šim gosDodarsk: i krosom možnost za kar najuspešnejši razmah na vseh po* Ijih produktivnosti. Briandova kadidatura Pariz, 12. maja. AA. Ker je Briand sprejel kandidaturo za predsedniška fran* coske republike, se vrše pogajanja s sena« tor jem I>oumerjem, naj bi se odpovedal kandidaturi za isto mesto. Na drugi strani je poslanec Heranesev izjavil, da bo prijavil svojo kad ida turo proti Briandovi. Briand bo odpotoval v Že* nevo na zasedanje Društva narodov tudi po izvolitvi, ker smatra za dejanje uljud* nos ti, da se poslovi od svojih tovarišev v odboru za organizacijo evropske zveze. Pariz, 12. maja. Več levičarskih poslan* cev bo danes pose rilo predsedniška senata EVHimerja in ga pozvalo, naj opusti svojo kandidaturo za predsednika republike. Malo verjetno pa je, da bi Doumer, ki je pri predsedniških volitvah že dvakrat pro* padel, tokrat prepustil predsednoško me* sto Briandu brez borbe. Revolucijonarni pokret v Argentini Newyork, 12. maja. AA. V tukajšnjih finančnih krogih, ki so zainteresirani v Argentini, povzročajo vesti o tamošnjem političnem položaju velike skrbi. Protivladno gibanje se tamkaj zelo širi. Tukajšnji krogi menijo, da bo moral general Uriburu odstopiti ali pa sprejeti borbo proti revoluciji. Vest, da je argentinska vlada razpisala za mesec november splošne volitve, je zbudila v tukajšnjih političnih krogih vtis, da bo skušal sedanji predsednik Uribini preprečiti proti revolucijo, ki mu grozi, odkar je zasedel predsedniško mesto. Ako bi Uri-buri proglasil diktaturo, bi to dovedlo prav gotovo do krvavih borb, ker sedanja vlada ne vživa pri mornarici in vojski preveč simpatij. Beograd, 12. maja. AA. Argentinsko poslaništvo sporoča, da se vršijo v Argentini 8. novembra volitve za provincijske svete, za parlament ter za predsednika in podpredsednika republike. Stavka madžarskih kovinarjev Budimpešta, 12. maja. Ker so uvedli delovni sistem na tekočem traku, je pri* čelo stavkati 5000 delavcev Ganzove železarne v Budimpešti- Ravnateljstvo tovorne nam *rava v sredo vse stavkujoč^ delavce odpustiti iz službe. Strokovno organizirani delavci madžarskih železaren .so izjavili, da bodo v tem prrmeru stopili v stavko iz solidarnosti. V tem primeru bi ustavil delo 35.000 delavcev. Zopet potres v južni Italiji Potres je v pokrajini BasiOcati povzročil novo škodo - Mnogo hiš porušenih - Panika med prebivalstvom Rim, 12. maja. V |užn! provinci Ba-silicata je napravil včeraj hod potres zopet mnogo škode. Že od prejšoflh potresov hudo prizadeto mesto MalH, ki Je bik) s podporo vlade sicer obnov-IJeno, Je zopet napol v razvalinah. Poslopja, ki so pri zadnjem potresu ostala še kolikor toliko nepoškodovana, so se skoro popolnoma porušila, pa tudi vsa novozgrajena poslopja kažejo velike razpoke, tako da so morale oblasti odrediti izpraznitev. Med prebivalstvom vlada naravnost velika panika. Ljudje prenočujejo na prostem in si zaradi ponavljajočih se slabših potresnih sunkov ne upajo vrniti se v domove. Precej poškodovan je tudi zgodovinski normanskl grad Hoheustaufovcev. smrt šestih jugosfo v Franciji Pri kopanju na polju, so naleteli na granato, ki |e eksplodirala in vseh šest delavcev raztrgala Pariz, 12. maja. Na polju v bližini Ju-visya Sur Orge je bilo zaposlenih. 6 jugo-slovenskih poljskih, sezonskih delavcev. Obdelovali so neko po vojni Se ne obdelano polje. Opozorjeni so bili sicer, da leži na tem terenu še izza vojne dobe nekaj granat, zaradi česar so kopali zemljo zelo previdno. Kljub temu je prišlo do strašne nesreče. Eden izmed delavcev je zadel s kopačo na granato, ki je tičala precej globoko v zemlji, tako da je niso mogli videti. Granata je eksplodirala. Tri delavce, ki so bili v neposredni bližini, je raztrgalo tako, da so pobirali posamezne dele trupel daleč naokrog. Trije drugi so bili tako hudo ranjeni, da so že med prevozom v bolnico izdihnili. Poljski čuvaj je že leta in leta opozarjal na te granate in zahteval odstranitev po strokovnjakih, toda oblasti so na to očividno pozabile. Nesreča je izzvala med prebivalstvom veliko vznemirjenje, ker je v tej okolici še mnogo ne-uničenih granat. Oblasti so zato sedaj odredile, da se ves teren natančno preišče in vse najdene granate uničijo po strokovnjakih. Praznik naših fotografov Proslava 20 letnice Zadruge fotografov — Lepi uspehi vztrajnega in smotrenega dela Ljubljana, 12. maja. Danes ob 10. so zborovali v Zbornici za TOI fotografi ob priliki 20. letnice svoje stanovske organizacije. Slavnostno zborovanje je otvoril z nagovorom na prisotne zadružni načelnik Franjo Grabjec ter orisal delo zadruge in njena stremljenja. Med drugim je dejal: >Doiga leto so avstrijski poklicni fotografi, med katere smo spadati tudi mi, vodili organiziran boj za uvrstitev naše stroke med rokodelske obrti. Preje je lahko vodil fotografsko obrt vsak brez dokaza strokovne usposobljenosti. Organizirani fotografi smo pa zahtevali, da se naša obrt uvrsti med one, ki jih še veljavni obrtni red §§ 1 navaja pod točko b. in za katere je treba po § 14 imenovanega obrtnega reda dokaza strokovne naobrazbe. Zadeli smo seveda na odpor amaterskih društev. Tako smo st stali nasproti strokovno organizirani fotografi in amaterji pri glavni seji vrhovnega obrtnega sveta v trgovinskem ministrstvu na Dunaju. V glavnem smo pa izvojevali zmago, toda nepopolno. Pokrajinska fotografija je ostala prosta obrt. Po novem obrtnem redu bo uvrščena tudi portretna in pokrajinska fotografija med rokodelske obrti. Zaslugo za to, kar nam bo prinesel novi obrtni red, gre pa v prvi vrsti vzajemnemu delovanju naših organizacij in odločnemu nastopu naše zveze. Največ zaslug pri nas si je pridobil za naš boj in vodil organiziran nastop naš pokojni kolega Berthold Avgust. Njemu pa je krepko stal ob strani naš stari prijatelj sedanji član zveze obrtnih zadrug g. Franchetti Engel-bert«. Na občnem zboru 1925 je bil izvoljen ca načelnika zadruge Franc Grabjec, za podua-čelnika pa Hibšer Hugon. Zadruga šteje danes 121 članov, 48 pomočnikov, vajencev pa 30- Po pozdravnem nagovoru načelnika je pozdravil zborovalce ter čestital k 20-letni-ci v imenu Zbornice za TOI zbornični tajnik dr. Josip Pretnar. Omenjal je, da Zbornica TOI deluje z zadrugo fotografov glede Najstarejši človek avtattk London, 12. maja. AA. Včeraj je imel Zoro Aaga, najstarejši človek na svebj, v Brooklandu prvi letalski pouk. Ostal je v zraku 90 minut Podržavljenje ljubljanske bolnice Beograd, 12. maja. Na podlagi § 4 zakona o bolnicah je minister za socialno politiko in narodno zdravje podpisal v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklep, da dosedanji bolnici v Ljubljani in na Studencu preideta v državno upravo in postaneta državni ustanovi. Nadalje so s sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje imenovani za sekundarne zdravnike v 1/9: pri državni bolnici v Ljubljani dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnice dr: Marjan Achtig, dr. Janez Čarf, dr. Josip Petrič, dr. Vladimir Milavec, dr. VenČeslav Arko, dr. Oto Pajc, dr. Elizabeta Gerschlmann, dr. Božena Grossmann, dr. V. Keržan, dr. Dragotin Verbič, dr. P. Kržan. dr. G. Busch, dr. J. Jevnikar, dr. Ivan Adamič in dr. Josip Hebe; na ženski državni bolnici v Ljubljani dr. Franc Puc. dr. Vladimir Premru, dr. Ivan MilanČič, dr. Pavel LunaČek, dr. Maks Biternik; na državni bolnici za duševne bolezni na Studencu dr. Slavko Rakovec in dr. Alfonz Sveg; za pomožnega ekonoma v državni ženski bolnici v Ljubljani Josip PoSl v H/4, za vseh važnejših akcij. Uspehi vztrajnega m smotrenega dela so se kmalu pokazali, do-čim so si fotografi dobojevali pred vojno, da se je proglasila portretna fotografija za rokodelsko obrt, lahko ob tej priliki Zbornica sporoči, da je v načrtu novega obrtnega zakona sprejeta med rokodelske obrti tudi pokrajinska fotografija. V imenu Zveze obrtnih zadrug jo pozdravil zborovalce njen načelnik g. Josip Rebek, naglašujoč, da se praznujejo med nami jubileji organizacij često, a redki so, ko lahko zre organizacija s takim ponosom na svoje uspehe kot danes Zveza fotografov. Če govorimo o uspehih, moramo baS zadrugi fotografov in njenemu delu za korist članstva najiskreneje čestitati. Današnji zbor je krona vzornega dela, ki ga je članstvo zadruge opravljalo dolgih 20 let. Samozavest predhodnikov je ustvarila to zavest, solidarnost članstva je pa dvignila njeno moč. Po slavnostnem zbotrovianju je načel* nik Graibjec otvoril redni občni zbor. Po čitanju zapissviika zadnjega občnega zbo* ra sta poročala načelnik g. Grabjec in blagajnik g. Franc Kumc o poslovanju Zveze v preteklem poslovnem leta, potem je pa izpregOvonil načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Ivam Rebek, ki je predlagal, naj plača vsak član 15 Dm na leto Zvezi obrt« nih zadrug. Sklenjeno je b2k>, da prispeva odbor pavšalno 1500 Dim letno za Zvezo, zavedajoč se, koMke koristti je Zveza za dobrobit obrtnikov, dananmia je b3a zni* žana na 60 Din. Odobritvi poročil so sledile volitve in je bil izvoljen naslednji odbor: Načebiak Franc Grabjec, podnačelmik Anton UršiČ, blagajnik Frane Kune, m odborniki: Davo* vin Rovšek, V-iiktor Kune, Ivam Pogačnik, Helena Berthold im Jožko Šmuc, na/mest* nvki pa Blaznih (škofja. Loka), Pelikan (Celje), Apartnik (Kamnriik), Erjavec (Stična), Kralj (Ljubljana), Kramaršič (Kramj) in Dornik Josip (Kočevje). uradnika K. Matic, za administrativnega uradnika bolnice za duševne bolezni Ljudmil Orehek v III/2. Prošnje za carine prost irvoz Beograd, 12. maja. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo sporoča interesentom, da se prošnje, ki se vlagajo pri industrij-sko-obrtnem oddelku ministrstva za trgovino in industrijo zaradi podelitve potrdil za carine prost uvoz, ne bodo sprejemale in jemale v postopek prej, nego se poleg orignal-ne fakture vložita še dva prepisa fakture, potrjena od tvrdke, ki prošnjo vlaga. Faktura mora imeti točno označeno težino predmeta, za katerega se zahteva potrdilo za carine prost uvoz. Kongres balkanskih kmetijskih organizacij Beograd, 12. maja. Po sklepu sveta balkanske konference v Solunu letos januarja bodo imele vrhovne kmetijske organizacije balkanskih držav od 19. do 24. maja sestanek v Sofiji, na katerem se bodo bavile z vprašanji, ki se tičejo kmetijskih organizacij. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1340, Pariz 20.295, London 26.23876, Newvork 518.875, Bruselj 72.20, Milan 27.1626, Madrid 52.25, Amsterdam 208.40, Berlin 123.68, Dunaj 73.—. Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, Budimpešta 90.515, Bukarešta 3.09. Stran 2 >S L O V E N S K I NARODc, dne 12. maja 1931 Ste v 106 Centralizacija karitativnoga dela Kakina na] bi bila splošna zveza za prostovoliuo skrbstvo mladine (Besedo itnafo nas* ettateht Ljubljana, 12. maja. V prejfinjem članku sem označil nekaj najslavnejših točk delovnega načrta »Splošne zveze za prostovoljno skrbstvo mladinec. V svoji današnji razpravi bom skušal orisati način in namen te zveze. Zveza naj bi bila nekaka uamerjevalka in eksekutiva vseh predlogov in želja včlanjenih društev in korporacij. V to zvezo bi se sprejemala vsa društva kot redni ali podporni člani. Pri tem seveda društva še vedno ostanejo in obdrže v polni meri svojo avtonomijo. Kot redni člani bi lahko pristopile vse karitativne zveze, društva in ustanove, ki se posredno pečajo s skrbstvom ali vzgojo mladine in imajo svoj sedež v dravski banovini. Kot podporni člani pa vsa karitativna društva in ustanove, neglede na to, kje imajo svoj sedež in nadalje vse državne in javne korporacije kakor tudi posamezniki. Ker bi zveza v početkin. imela gotovo tudi stroške (pis. potrebščine itd.) bi se določila članarina in zaprosilo za subvencije ali pa privatne piispevke. Odbor naj bi bil sestavljen iz predstavnikov banske uprave, mestne občine In rednih članov. Moral bi biti praktičen — delaven in obenem avtoritativen. Avtorita-tivnost zveze je potrebna n utemeljena. Kaj pa ovira uspešen razmah karitativne-ga dela? Ker nima dovolj avtoritativne sile, da bi uspešno razvila in izvršila ta ali oni načrt. Ne bom omenjal ljubosumnosti med posameznimi društvi, ker je evidentno, da to škoduje namenu. Pač pa podčrtam potrebo absolutne depolitizacije kari tati vne-ga udejstvovanja. To je nekaka grenka primes, ki velikokrat zelo občutno ovira ali pa celo onemogoča napredek karita-tivnosti. Prepričan sem, da bi vse te ovire odpadle, ako bi se organizacije združile pod devizo: »Vse za otroka!« Namen zveze pa bi bil organizirati, po- Ljubljana, 12. mairea. V četrtek in petek smo pisali o p repo* vedan/ih cvetlicah in amen ili tudi, da j Si je dobiti na trgu. Mestno tržno nadzor* stvo DHO sporoča, da je dne 7. t. m. plenilo na trgu ves vođom, koHflcoT so ga prinesle prodajalke, v petek pa tudi 234 šopkov progastega voloma — daphne striata — m lepe rdeče jožefice — daphne cneorum — in bližnjih sorodnnc znamenit tega Blaigajevega volčma. Največ so trga* nju in prodaj je v hribih in imamo zato lep razgled po Vardarski dolini; proti vzhodu so visoke planine, pokrite še s snegom, proti severu pa lezi vas Pirovo, kjer je bilo središče potresa. Griči so okoli nas brez visokega drevja kakor pri nas doma visoko na planinah. Jutra so tu krasna, solnce vzhaja kakor ogromna oranžna luč. Zjutraj je zgodaj dan, a zvečer je okoli 7. že temno. Zrušenih je toliko hiš, da nam dela nikdar ne zmanjka, dasi delamo po 10 ur na dan, od 6.—11. in od 13.30 do 18.30. Seveda je preskrba, zlasti z gradbenim materijalom dosti slaba to moramo večkrat delo na kaki hiši prekiniti, ker nam zmanjka materijala. Potres je napravil ogromno škodo, čudno pa ni, da je zrušenih toliko hiš, kajti delane so bile tako, da bi bilo treba samo malo krepkeje brcniti, da pade na kup vse, kar stoji. Za gradbeni mate- prišlo do katastrofe. Končno smo pri stvari. Dogodilo se je — kako in zakaj, kdo ve — da so prišli strogi možje ter podrli stranišče barakarjev. Barakarjem se je to zdelo nezaslišano. Toda stranišče je moralo pasti, ker so se baš letos dopolnile ure njegovega življenja. Zaradi zdravja, estetike in sploh, saj ga barakarji ne potrebujejo. To in ono se govori — eno je pa le res, stranišča ni več, barakarji še žive — baje jih je tam 14 — smrad je bil prej, nezdravo je bilo in prav lahko, da je smrdelo ozračje in nič bolj zdravo in sveže, gospodje so pa le zadovoljni, če se slučajno zvečer ob kaj ne spodtaknejo, ko hodijo tam okoli. Vidite, zgodba je res neznosna, neokusna in žalostna, gotovo bi komu obležala v želodcu ter bi šla preveč v nos, zato je treba le z velikim veseljem pozdraviti vest, da barakarskega stranišča ni več! Stanovalci Prul. Za zboljšanje železniškega prometa Znana jugoslovanska številka dunajske ^Neue Freie Presse« prinaša med drugimi tudi članek našega g. ministra za promet Lazarja Radivojeviča, v katerem izvaja, da treba posvečati posebno pozornost osebnim železniškim vozovom, ki naj nudijo potujočemu občinstvu kar največ udobnosti na vožnji po železnicah. Glavni razlog za to skrb je predvsem, ker je Jugoslavija izredno bogata naravnih lepot in postaja od leta do leta privlačnejša za turiste in letoviščarje. Ta utemeljena izvajanja nam dajejo povod, da opozorimo na našo gorenjsko progo, ki bridko pogreša udobnih železniških vagonov. Ni dvoma, da je proga Ljubljana-Jesenice-Boh. Bistrica in Jese-nice-Planica turistično najvažnejša proga v dravski banovini in zato tudi najbolj frekventirana. In vendar vidimo, da so garniture vsaj osebnih vlakov, ki prihajajo za turiste v prvi vrsti v poštev, sestavljene iz samih starih tipov voz. Dočim vozi na progi Ljubljana-Postojna Ljubljana-Maribor večje število Pulmanovih voz, ne najdeš pri gorenjskem osebnem vlaku nikdar takega modernega in udobnega voza. Stari vozovi vozijo po sicer tako divni Gorenjski in to je škoda. Skrajni čas je, da železniška uprava v smislu ministrovih izvajanj poskrbi za večjo udobnost tudi na progi Ljubljana-Jesenic e-Bohin j s tem, da spravi v promet čim večje število Pulmanovih voz pri osebnih vlakih in tako posebno napram inozemstvu dokaže, da se resnično dela za povzdigo turistovskega in tujskega prometa v Jugoslaviji. Potnik. rijal so uporabljali kamen, mesto malte pa ilovnato zemljo. Ko se to ilovnato blato izsuši, ostane samo prah. Tukajšnji »majstori« so večinoma gradili le zunanji in notranji zid, vsak ločeno zase, vmes pa so nametali drobce kamenja in blato. Seveda je ob najmanjšem sunku padel zunanji zid na ven, notranji na noter, srednji del (blato) pa se je sesul. Vrhu tega uporabljajo za ostrešje lesene grede, ki so ogromne po dimenzijah, zvite na vse strani in silno težke. Vse to leži na zidovih. Čudno, da je sploh še kaj ostalo. Ljudje govore tukaj »makedonski:, neko mešanico iz srbščine, bolgarščine in turščine, ki jih skoraj nič ne razumemo, dočim jim vojaki, ki so ponajveč rezervisti obrtniki iz Skoplja, lahko slede, štorklje so tukaj. Tako domače ko pri nas golobje. V vsaki hiši jih imajo nekaj. Zelo jih čuvajo in pravijo, da prinašajo srečo. Na čistočo ne polagajo ti ljudje posebne važnosti, vendar se po njih hišah mrčes ne razvija tako kakor višje k Beogradu. Menda je temu krivo podnebje. Za kopanje ni ugodne prilike, ker so vse vode blatne. Vode sploh ne pijemo, ker je nevarna za malarijo. Za žejo uživamo »mutenico«, neko vrsto kislega ovčjega mleka, ki je za žejo res prav dobro. Po mišljenju je tukaj še mnogo buga-rašev. Se 1. 1924 so bili tu na našem ozemlju naši državljani bugarski »voj-vodec — komitašir Zdaj je to tako iz-trebljeno, da je vsaka komi taška akcija bugarašev onemogočena. Slovansko gostoljubnost pozna samo par hiš. čeprav so vsi tukaj dokaj bogati. Baš sedaj je čas za gojitev sviiopiej-ke. »Bube pilimopravijo. V 30—40 dneh je vse tozadevno delo zaključeno. Nato kokone prodajajo. Baje dobi posamezna hiša za kokone 50—100.000 Din! Razen tega imajo polje, ki jim rodi dvakrat na leto. Vsak gazda ima najmanj 50 ovac, mnogi pa 300 in še več. Tudi govedo, zlasti vole. redijo; oslov je tukaj največ, a malo konj. Izredno razsežni vinogradi dajejo neko posebno grozdje z ogromnimi jagodami in s samo eno peško. Tudi smokev je v obsežnih nasadih brez števila. Vina pa ne znajo pridelovati. Ti premožni ljudje zdaj javno dobrot-ljivost do skrajnosti izrabljajo. Po krivdi raznih kratkovidnežev dobe čisto nova poslopja celo taki. ki jim potres na niši ni napravil mnogo ali nič škode. Dogaja se, da se gradi nova hiša seljaku, ki je imel le trhlo kočo obsojeno na razpad, tudi če bi potresa ne bilo Zelo zanimivo živimo, a prav nič prijetno. Koncert češkoslovaške Filharmonije Po daljšem presledku smo včeraj zvečer v Unionu zopet doživeli znamenit glasbeni dogodek: pod vodstvom enetja izmed največjih svetovnih dirigentov, g. Vaclava Talicha, ki je nam, takorekoč napol rojak in zvezan s stoterimi vezmi z nami, posebno pri srcu je ob priliki svoje koncertne poti v Italijo koneertirala slavna Cehoslov.T-ska Filharmonija. Vsaka pohvalna beseda o dirigentu, njegovem orkestru in izvajanju bi bila v vsesplošnem svetovnem priznavanju malenkostna. Navdušenje najbolj elitne naše koncertne publike, med katero je bilo videti, zelo mnogo posetnikov izven Ljubljane in ki je napolnila dvorano Uniona do zadnjega kota, je bilo že samo po sebi čez-in čez zadostni dokaz, da smatramo, žal, tako redke posete in koncerte Cehoslovaške Filharmonije in dirigenta Talicha za naše največje glasbene praznike. Dirigentu in orkestru so poklonili vence in šopke Glasbena Matica, Ork. društvo in naši v resnici širokopotezni konservatoristi. Na programu sta bili za nas v prvi vrsti dve noviteti: Jifakova uvertura >Shakespear?< ter Martinuva kompozicija >La Bagarr^t (»meteži), dalje Vivaldijev Concerto gnvsso za godalni orkester. Novak: V Tatrah in v drugem delu znamenita VI- simfonija (patetična) Čajkovskega. Če smo v prvem delu občudovali nri čeških mojstrih smelost form, kolosalnost glasbene invencije ter sijajno, moderno izkoriščanje orkestralnega aparata, smo v Vivaldiju zasledovali klasično 5irokopot°z-nost melodične linije, do najintimnejših potankosti izdelano dinamično izvajanje, §mo se v drugem delu zamogli poglobiti v vso glasbeno-arhitektonsko mogočno simfonično zgradbo Čajkovskega 6. simfonije. G. Fa-lich je v naših očeh mojster-dirigent, kakršnega mu ni para in ne preostaja drugega, kot vedno iznova v mislih poživljati včerajšnji koncert ter vedno iznova občudovati. Srečen narod, ki se sme ponašati n tako slavnimi in velikimi glasbenimi deli, komponisti in izvajalci njihovih umetnin. —f. Organizačno gibanje poštnih uslužbencev V preteklem mesecu s« je vršila v Ce« Iju XII. redna letna glavna skupšama OPO. Iz posameznih poroči* posnemamo: število članov je znašalo v minulem po« s lovnem letu 1050. Bilanca za proračunsko leto 1930/1931 izkazuje 241.lon.85 Din dohodkov in isto toliko izdatkov. Imovina organizacije znaša 112.024 Din. Največ de* narja je naloženega pri Gospodarski za* drugi poštnih nameščencev v Ljubljani, namreč 54.302 Din in na deležih pri »Poišt* nem domu« 41.84)0 Din. V imenu nadzorne komisje OPO je podal poročilo njen predsednik Y. Treven. da je bilo poslovanje v redu in skladu s sklepi skupščine in proračunskimi odred* barni, na kar je skup^činia soglasno mio* brila razrešnico stari upravi. Skupščina je izvolila novo upravo OPO ter rudi člane glavnih poverjen« te v. /»a člane celjskega glavnega poverjeniwtva so bili izvoljeni: Save>llCa m Rajhman F«HK iz Radovljice. za njih nimesmike pa: 5vet;Tia Mirni iz Žirovnice, 1'avšek An* ton yl Radovlj-ice in Slavec I\>an ;z Kranja; za člane ljutomerskega glavnega poverje* ništva: Urbič Franc, 'sever Anton in Te* kavec NTežka, vsi vz Ljutomera, za ni h na* mestnike pa: Vavpotič Mirko iz Križe v* cev pri Ljutomeru, Potočnik Anton vi Ljutomera in Senca r Mirko iz Male Ne de* l)e; za člane mariborskega glavnega po* verjeovstva: Zablačan Valentin Kumer Mattko in Kunst Vaclav, a za njih namest* mrke: Šetinc Tinko. Dekleva Milena in Vrbnjak Franc, vsi \y Maribora. Iz poročil glavnih poverjeništev se je ugotovilo, da je svoji nalogi ustrezalo odi* no glavno poverjeništvo v Celju, dobri sta tudii poverjeništvi v Mariboru iti na Jesenicah, medtem ko poslovanje glavnih po* verjenišbev v Ljubljani in Ljutomeru ni zadovoljim). Popolnoma pa je odpovedalo glavno poverjenistvo v NTovem mestu, ki ni poslalo na skupščino ne delegata ne poročila. Glavna skuptščina je sklenila, da se za.* časno ukine glavno poverjenisrvo za Ljub* Ijano an Novo mesto. Njun delokrog in področje je prevzel kulturno*propagandm odsek OPO. Katere cvetlice so prepovedane Kaznovati bi bilo treba kupce prepovedanih cvetlic, ker vedo za prepoved, pa jih kljub temu kupujejo Iz potresnih krajev Južne Srbije Slovenski rezervisti ob Vardarju — Mojstrstvo domačih zidarjev — BugaraSi » Štev. t06 »SLOVENSKI N ARO Dc, dne 12. maja 1031 Stran 3 Dnevne vesti — Ambulantne po*te v dravski banovini. V področju ljubljanskega postnega ravnateljstva obratuje 28 ambulantnih pošt z 21 uradniki in s 44 zvaničniki. Ambulanca Ljubljana - Beograd štev. 3 ima 2 uradnika in 3 zvaničnike; Ljubljana - Zagreb atev. 11 obratuje z 1 ur. in 1 zvan.; Maribor - Beograd atev. 12 s 3 ur. in 2 zvan.; Maribor - Zagreb štev. 13 s 2 ur. in 1 zvan.; Maribor . Zagreb štev. 29 z 1 ur. in s 3 zvan.; Ljubljana - Maribor štev. 36 z 2 ur. in 1 zvan.; Ljubljana -Maribor štev. 37 z 1 zvan,; Ljubljana -Vinkovci stev. 38 z 1 zvan.; Ljubljana -Tržič štev. 70 z 1 zvan.; Ljubljana - Jesenice štev. 71 s 3 ur. in 3 zvan.; Ljubi jana-Bob. Bistrica štev. 72 s 3 ur. in 3 zvan.; Ljubljana - Kočevje štev. 74 z 1 zvan.; Trebnje - št. Janž štev. 75 zl zvan.; Ljub_ ljana - Karlovec štev. 76 z 1 ur. in 2 zvan.; Maribor - Kotoriba Štev. 80 z 1 ar. in 1 zvan.; Maribor - Preval je štev. 82 s 3 zvan.; Maribor - Prevalje štev. 83 s 3 zvan.; Celje - Prevalje štev. 86 z 2 zvan.; Celje - Velenje štev 87 z 1 zvan.; Grobelno - Zabok štev. 88 z 1 zvan.; Gro-belno - Zabok štev. 89 z 1 zvan,; Ljubljana - Rakek štev. 90 z 1 zvan.; Ljubljana -Rakek štev. 91 z 1 zvan.; Maribor - Hodoš štev. 94 z 1 zvan. in Dolnja Lendava -Zagreb štev. 212 z 2 uradnikoma. — Opozorilo juristom pred izpitom. Predsedstvo izpraševalne komisije za drža, vos lovni državni izpit razglaša: Absolventi juridične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit tekom poletnega semestra 1930-31, naj se javijo najkasneje do 25. maja t. 1. v tajništvu kraljevske banske uprave. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale ako ne bodo dokazane s posebnimi oziravrednimi okol-nostmi. — Poroka. V soboto se je poročil v Ljubljani občinski svetovalec in znani javni delavec, starešina Sokola na Taboru inž. Ladislav B e v c z gdč. Ivanko S k e -t o v o. Obilo sreče! — Za odkritje spomenika J ur ju Fleiš-rnanu, prvemu slovenskemu skladatelju, ima ^Ljubljanski Zvon« s svojim požrtvovalnim pevovodjo Zorkom Prelovcem kar največje zasluge. Samo ot> sebi je umevno, da se z dot korporativno udeleži odkritja spomenika. Zorko Prelovec je pa počastil spomin Jurja Fleišmana tudi s tem, da mu je posvetil dve številki letošnjih »Zborov«. Odkritje spomenika bo 7. junija. — Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem preložen. Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne cl. d. v Laškem je bil po sklepu seje širšega pripravljalnega odbora z dne 5. t. m. sklican na dne 27. t. m. in je bilo to objavljeno v našem časopisju. Radi od vlade zahtevanih malenkostnih korektur družbenih pravil in radi zelo važnih razgovorov, ki morajo biti dovršeni do ustanovnega občnega zbora, se že objavljeni ustanovni občni zbor prekliče in preloži. Vršil se bo najpozneje do 15. junija t. 1. Pripravljalni odbor uporablja to priliko, sporočiti vsem podpisnikom delnic, da se vplačila pridno in redno vršijo, obenem pa tudi na striktno določilo zakona, da ima glasovalno pravico na ustanovnem občnem zboru samo tisti delničar, ki je vplačal na račun kupnine za vsako delnico najmanj 40' o ali Din 200.—. Prosimo vse podpisnike, naj se ozirajo na to določilo zakona ter pravočasno vplačajo na račun vsake delnice najmanj Din 200.— Zaupamo javnosti le še toliko, da je položaj zelo ugoden in da ni nobenega dvoma več, da bo stala v Laškem in obratovala že prihodnje leto domača slovenska pivovarna v korist gostilničarjem, pa tudi konzumentom. — Odbor. — Otvoritve telefonskega prometa z inozemstvom. Uradno se razglaša: Otvor-jene so nasiednje telefonske relacije: Ljubljana - Mariazell. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 46.20; Maribor _ Mariazell in Celje - Mariazell. Pristojbina za navadno govorilno enoto v obeh relacijah znaša 37.95 Din. Zidani most - St. Polten. Pristojbina 37.95 Din. Celje - Mistek (Češkoslovaška). Pristojbina 47.85 Din. Ljubljana - Nachod (Češkoslovaška). Pristojbina 52.80 Din. — Opustitev frankovnih znamk. Kakor javljajo iz Beograda, se ne bodo več tiskale pisemske znamke po 2.— Din In po 8.— Din. — Razpisana služba banovinskoga cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje ponovno v območju sreske-ga cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti Sv. Urban - Le-sično - Kozje - Podsreda za cestno progo od km 23.000 do km 29.000. Prošnje je vložiti do 25. t. m. pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah. — Tujski promet v Splitu. V prvih 4 mesecih tekočega leta je posetilo Split 9148 tujcev, lani v istem času pa 10.037. Tujski promet je bil manjši zaradi slabega vremena, deloma se pa pozna tudi gospodarska kriza. Naših državljanov je bilo 6314, drugi so bili pa inozemci. — Novi bankovci po 1000 Din. Novi bankovci po 1000 Din pridejo deloma v promet že v juniju. — Izpremembe pri italijanskem konzulatu v Zagrebu. Danes prispe v Zagreb novi italijanski generalni konzul Carlo Umilti, doslej italijanski poslanik v Panami. Dosedanji zagrebški konzul Ubaldo Rocchira zapusti čez nekaj dni Zagreb fn odpotuje na novo službeno mesto v zunanje ministrstvo v Rimu. — Koncert Akademskega pevskega zbora v Kranju. V soboto, 16. t. m. priredi Akademski pevski zbor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani koncert v kranjski gimnazijski telovadnici. Program je zelo pester. Obsega slovenske umetne skladbe in šest pesmi za ženski zbor, ki bo tokrat prvič javno nastopil. Višek kon- certa pa bodo vsekakor slovenske ljudske pesmi v najnovejši priredbi g. Fr. Ma-rolta, ki so izšle pred kratkim v založbi Akademskega pevskega atoora in bodo prvič izvajane. Na koncert, ki bo za Kranj izreden dogodek, že danes opozarjamo vse tiste, ki ljubijo našo pesem in se zanimajo za glasbeno umetnost. Koncert bo nudil vsakomur obilo užitka. — Predprodaja vstopnic bo pravočasno javljena. — Kupujte avtomobile in motorna kolesa na letošnjem XI. velesajmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija. Le tu se bo kupcu nudila najboljša prilika pregledati vse in kupiti ono, kar mu prija. Razstavljenih bo v posebnem obsežnem paviljonu nad 200 avtomobilov in motornih koles vsakovrstnih svetovnih znamk. .— Poskus leta z 10 meseci. Naš rojak g. Frank S. Tauchar (t. j. Tavčar). 2802 WaebJngton Boulevard, Chicago, IJHnois. je spisal zanimivo brošuro o tem danes ak» ruaJnevrai problemu in napisal lasten načrt takega leta. Leto naj ima 360 dni, 60 ted« nov, 10 mesecev, vsak mesec 36 dni, vsak teden, ki začenja z nedeljo, 6 dni. Sreda je izpuščen«. Ostane na leto 5 dni, ki naj bi bili označeni z nočlo, ker ne štejejo v leto (E, B, C, D. E). Od teh dm bi prvi padel na konec meseca marca, drugi konec ma» ja, tretji konec julija, četrti konec okto« bra ki peti konec decembra — ter naj bi btilii prazniki. Od inesečniih imen oz:roma mesecev, bi odpadla februar im avgust. — Za Jurčičevega brata, de vedno nam prihajajo darovi za ubogega Jurčičevega brata Antona, ki so ga dobra srca ob koncu težkega življenja rešila bede in pomanjkanja. Poslanik n. r. Josip Pogačnik nam je poslal 100 Din, društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani 50 Din in lekarnar g. Zvonko Ustar 30 Din. V imenu obdarovanega se plemenitim darovalcem iskreno zahvaljujemo! — Popravek. V članku »Slovo licejk od sošolke«, ki smo ga priobčili včeraj, se mora stavek: »Zakaj Milena...« glasiti: »Zakaj Milena že poldrugo leto nima očeta in njena mama je dobra žena s skromnimi sredstvi«. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl v Ljubljani po kratki bolezni upokojeni orožniški narednik g. Ferdinand F o r. t u n a t. Star je bil šele 53 let. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnice. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. ob 20. uri pravljično igro »Lilijana in Cve-tana«, katere Čisti dobiček je namenjen »Rdečemu križu«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno vreme. 2e včeraj se je po vseh krajih države poznalo, da dobimo končno lepše vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23.1, v Skop-Iju 21.2, v Beogradu 20.4, v Zagrebu 20, v Ljubljani 19.6, v Mariboru 18.7, v Sarajevu 14.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.5 mm, temperatura je znašala 7.3. — Težka nesreča. Včeraj zjutraj se je na križišču Selske ceste in spodnje Hice v Zagrebu pripetila težka nesreča. Ko je hotela priletna ženica Angela Do-brovšek prekoračiti križišče, je v polnem diru privozil na kolesu mesarski pomočnik Anton Andrović in jo podrl na Ua. Ponesrečenko so morali prepeljati v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegla. Pred smrtjo se je ženica še zavedla in dejala, da je nesreče sama kriva. — Slovenec ubit pri Zagrebu. V gostilno Marka Suhine v Podsusedu pri Zagrebu sta prišla v noči od nedelje na ponedeljek splavarja, ki se pišeta slučajno Kopušan in oba sta Franceta. Pozneje je prišel v gostilno še SOletni Nikola Juvan, doma tudi iz Ljubnega na štajerskem, kakor oba Kopušana. Ker so razbili kozarec, je nastal hud prepir. Gostilničar je zahteval, naj mu kozarec plačajo, splavarji pa niso hoteli. En Kopušan je hotel pobegniti skozi okno, pa ga je zadržal gostilničar, ki je bil medtem že poslal po orožnike. V gostilni je nastal krvav pretep. Iz sosedne gostilne je prišlo še 14 spla-varjev tovarišem na pomoč. Ko so prispeli orožniki, so našli gostilničarja Suhi-no 8 preparanim trebuhom težko ranjenega, Nikola Juvan je bil pa že mrtev. Nekdo ga je bil med pretepom ustrelil v srce. Orožniki so uvedli preiskavo in so aretirali več pretepačev, v zapor je pa moral tudi gostilničarjev sin, ki ga splavarji obdolžujejo, da je ustrelil Juvana. — Razbojnik Medic obsojen na smrt. Včeraj je bila v Šibeniku razglašena obsodba v procesu proti razbojniku Todoru Mediču. Medic je bil zaradi 25 zločinov obsojen na smrt in na 182 let ječe. To je najvišja kazen, ki jo je kdaj izreklo šibe-niško sodišče. — Zagoneten samomor. V Banjaluki so našli obešeno Darinko Milašinovič. Pri njej so našli listek, na katerem je bilo napisano, zakaj je šla v smrt. Ker pa Darinka ni znala pisati, so oblasti uvedle preiskavo, ker domnevajo, da je postala žrtev zločina. — Damsico perilo v najlepši izbiri dobiti Pri Šterk nasl. KARNIČN1K, LJubljana, Stari trg 18. 55-L (8XYZ« za red E. jutri se vprizori zadnjič v letošnji sezoni francoska komedija »življenje je lepo« za red D. Na praznik se ponovi Klabundova igra >XTZ< po znižanih cenah. Opera vprizori drevi zadnjič v sezoni Charpen-tierovo »Luizo« za red B, jutri zvečer opereto 2>Oj ta prešmentana ljubezen« za red A, na praznik opereto »Grofica Marica« po znižanih cenah, v soboto pa vprizori VVagnerjevega »Večnega mornarja« z g. Primožičem v naslovni partiji. —lj Odsek stavbinskih delavcev narodne strokovne zveze je ustanovil svoj prosvetni odsek pod vodstvom tovariša Janka Furlana in tovariša Rudolfa Pregarca. — Prosvetni odsek ima tudi svoj dramatični odsek in vabi vse, ki se za dramatiko zanimajo, da se javijo tajništvu Narodne strokovne zveze. (Palača delavske zbornice H. vhod, H. nad.). V odsek se sprejer majo moški in ženski člani. —lj Serija špargljev. Vsak dan sveže, domače, žlahtne šparglje nudi gostilna pri Slepem Janezu. —lj Zahvala. Odbor akad. podpor, fonda (HPF) izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem velikodušnim darovalcem, ki so na kakršenkoli način prispevali kako podporo akad. podpor, fondu. —lj Streljanje ponoči po ulici. Davi okoli 3. so prebivalci po vilah v Staničevi ulici in na cesti Bežigrad prestrašeni skočili s postelj m v spalnih oblekah hiteli odpirat okna. Prebudila jih je streljanje is revolverja po ulici. Nekdo Je oddal okoli šest strelov in menda obenem korakal dalje po Staničevi ulici. Strelec je delal to bržčas iz gole objestnosti, saj se mu ni bilo treba bati redarja, ki se v tem okolišu pojavlja prav redkokdaj, da uganjajo pijanci in nočni rogovileži kar se jim ljub* ^ašakošba občuti... da-li jo pravilno negujete ali ne. Ona ni mrtva prevleka, nasprotno prav občutljiv organ. Radi tega mora začeti pravilno negovanje kože s pravim milom, to pa je ELIDA FAVORIT MILO. Obilna in dišeča pena tega mila čisti temeljito, pri tem pa je izvanredno blaga. Koža postane mehka in gladka. Ako redno uporabljate ELIDA FAVORIT MILO bo Vaš teint zavidno čist. Tri galerije na Ljubljanici Kaj se vidi, sliSi in voha na treh Ljubljaničnih mostovih Ljubljana, 12. maja. Ljubljanica je sicer na dopustu, zanj-') so se pričeli pasji dnevi še prej kot za nas. Nikakor pa ni zaradi tega >bivša« Ljubljanica bolj dolgočasna, vedno vzbuja pozornost ne le nosov, temveč tudi raznih in vsega upoštevanja vrednih ljudi- In če si človek to slavno reko pošteno ogleda, se mu odkrije še to in ono, o čemer je \;elo vredno tratiti besede. Največja zanimivost pri tej stvari pa so tri Ljubljani&ne galerije, raz katerih meščani in tudi drugi ljudje opazujejo razvoj zgodovinskih dogodkov. Če se ustavimo na šentpeterskem mostu smo na eni teh galerij. Tu se nam nudi vsakdanja slika. Včeraj popoldne se je ustavilo na mostu 8 delavcev, ne sicer, da bi tam kaj delali — dandanes namreč povsod delamo — nego, ker bi radi delali. Delamo na vseh koncih in krajih, brezposelnih pa tudi srečujemo povsod kot še nikdar ne. Vprašali so delovodjo po delu kot jih vpraša na dan nešteto. Namreč tu še ni obešen napis, da se delavci ne sprejemajo, kot po stavbišeih v mestu. Torej, Ljubljanico regulirajo tudi pri šentpeterskem mostu. Na treh krajih kopljejo fundament za obrežno zi-dovie ob Vrazovem trgu. V strugi so že trije ogromni kupi izkopanega blata. Delavci kopljejo v jamah tako globoko, da se jih z mostu sploh ne vidi. V jamah imajo postavljene odre, na katere mečejo izkop iz dna, od tu pa ven iz jam, ker izkopa drugače ni mogoče izmetavati tako visoko, dvigala pa tu nimajo. Delavci kopljejo v vodi in blatu, obuti v navadne čevlje, prav prijetno takšno delo gotovo ni, materija! je pa tudi precej masten ter se prijemlje lopat, pa tudi čevljev, kot snjk Brezposelni na mostu so potožili, da finoralo biti v Ljubljani vsaj 10 Ljubljanic, ki bi jih naj vse regulirali, saj drugače ne dobiš dela, če se na glavo postaviš. Potem so odšli, tuhtajoč, kam naj gredo zvečer spat. Na tem mostu ni takšne gneče kot na frančiškanskem, vendar pa tudi tu ne manjka zastopnikov javnega mnenja — penzijonistov. Nekomu se je včeraj silovito kihnilo, da je, revež kresnil z brado po železni ograji, počasi je potem odšel ter godel nekaj žalostnega pod nos. Vsi meščani pa niso tako občutljivi, kar je sreča, kajti sicer bi prišlo gotovo do meščanske revolucije. Ljubljanice ni, kot rečeno, tem več je pa smradu... Drugega ni treba reči, ker še baje ni nihče zbolel na griži, samo ribe so tako mehkužne, da so poginile, kolikor jih niso dosegle dolge 10-ke ribičev. Nekateri pravijo, da bi se baš sdaj ribe pošteno redile, odkar je Ljubija-ničin ekstrakt tako redilen, ter je nepopisna škoda, ker nočejo živeti. Da, posebno pri šentpeterskem mostu so tekočine naravnost >idealne<. Brozga stoji, barve je temno sive, zgoraj je pokrita s plastjo neokusne zabele, med katero plavajo vsemogoči odpadki in nesnaga. Toda zgledovati se ne smeš in reakcijonarno je zgražati se nad dokazi vsesplošnega napredka. Zadovoljni smo vsi z vsem. Kdor pa ni zadovoljen s šentpeterskim mostom, se gre lahko zabavat na šentjakobsko galerijo ki je bolj is območja vonjav mestnih kanalizacij. Tudi tu je vedno dovolj radovednežev. Izredno pametno je razdeljena ta zabava za ljudi, skozi vse mes4o se lahko zabavajo, od Trnovega, do bolnice. Pri Šentjakobskem mostu je del obrežnega sidu že zbetoniran, na dveh krajih zdaj beton i rajo temelje, na enem jih pa kopljejo. Pri izkopu jim nagaja voda, ki jo pa črpajo iz jame od časa do časa. Izkop dvigajo iz jame s posebnim dvigalom na električni pogon. Vedro, v katerega nakladajo materijal, je obešeno z žično vrvjo na premikajočem pokončnem drogu, ali prav za prav na majhnem žerjavu. Napolnjeno se po škripcu dvigne nad jamo, od tu pa ga de-lavec zasuče z drogom vred za 180 ločnih stopinj na kraj, kjer odlagajo blato. Vedro se odpre od spodaj, da se materijal sam iz-suje. Jame morajo pri kopanju seveda podpirati s primernim opažem, sicer bi se jim zasipavale. Beton mešajo s strojem v baraki pri Novem (Turjaškem) trgu, od koder ga dovažajo na določeni kraj po stavbnem tiru. Dvigalo ali žerjav stoji v strugi tudi tu skorajtjakobouqnašenkopavatil holiedoi, na tiru ter ga lahko prepeljejo. Struga je tu skoraj popolnoma suha, kaT je vode, jo seveda umazana, vendar se pa ne more niti primerjati s brozgo pri šentpeterskem mostu. Zato menda tu nihče ne kiha in ni toliko radovednežev •,. Dišave namreč vabijo. Glavne predstave so pri frančiškanskem mostu. Kakor smo iznajdljivi vseeno še nismo dovolj brihtni. Toliko in toliko različnih fondov potrebujemo, >senzacija< bi nam pa prinesla l^po vsoto — Če bi na frančiškanskem mostu izbirali vstopnino... Dandanes so pač takšnt časi, da je treba vse spraviti v denar. In kaj mislite, da bi se naša priznana radovednost ne rentirala? Včeraj so ljubljanske srajce ogledovale >brkljanje< dokaj kritično. Ena nikakor ni mogla razumeti, zakaj kopljejo na Cankarjevem nabrežju tako globoko jamo, češ, čemu jim je treba priti do vode, ki jim polem nagaja. Nekateri so pa imeli še hujše bolečine. Pogovarjali so se, da bosta nova mostova po imenih primorski in koroški, stari bo špitalski — prosim vas, kateri pa bo potem kranjski? Kaj res Kranjcev ni več ne pred »hudičem< ne pred ljudmi? Dejal je, da se je kot Kranjec rodil, umreti pa niti ne bo več mogel... Včeraj so betonirali obrežni zid ob ž<* zbetoniranem oporniku pri \Volfovi ulici !n planirali teren ob glavnem kanalu, na drugi strani so pa kopali temelj za desni opornik na CnaaaverenijkobskejdtjaaiPtio^ldliČ nik na Cankarjevem nabrežju. Strojček za dviganje zabijača se jim je nekaj pokvaril, včeraj so ga pa zopet spravili v strugo po za to pripravljenem odru. Iz Celja Celjski šahovski klub je sklenil na svoji odborovi seji 30. aprila povabiti šahovskega mojstra Spielmanna in Vasjo Pirca na šahovske tekme v Celju. Mojstra sta se odzvala in se bo vršil dvoboj Spiel-mann-Pirc v četrtek 14. t. m. s pričetkom ob 14. Ce partija ne bo končana istega dne, se bo nadaljevala prihodnji dan popoldne. V četrtek ob 20. bo banket v hotelu >Evropa«. Prijave za banket in si-multanko, ki se bo igrala med Spielman-nom in poljubnim številom priglašencev 15. maja, sprejema Juvelir g. Anton Lečnik na Glavnem trgu. —c Zanimivo predavanje. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo 17. t. m. ob 15. popoldne pri čebelnjaku g. Rebova v Kofinici pri Cel.iu poučno predavanje. Vsi čebelarji in prijatelji čebele so vljudno vabljeni. Stran 4 ^ >SL O VENSKI NAROD«, dne 12. maja 1931 Stev. 106 20 Skrivnostni jezdec Roman. «— No, jaz poskrbim, da dobita vaša krampa jesti in piti. Sad morate mak) urediti svoje novo bivališče. Dober svet bi vam rad dal. Prosite miss Col-Ke, nad vam da nekaj pohištva in druge opreme. Ona je hči starega Billa in ona nam pomaga prenašati vse križe in težave življenja. Pozneje pa privedeni še druge cowboye sem, da se seznanite z njimi. — Ste kadilec? — je vprašal Wade. — Iz Leadvilla sem prinesel nekad imenitnega. — Kaditi! Jaz? Saj bi vam dal pri tej pTiči konja za cigaro. Enkrat v leta udarnem eno, pa še to ni zanesljivo. —Evo vam jih polno škatlico, ki jo nosim s seboj že dolgo, — je dejal Wa-de in ponudil Billingsu cigare. — Španska roba, fanenftna. Pretežka za modo kri. Cowboyeve oči bi ne mogle bola zažareti, če bi mu bil dal kdo škatlico zlata. — Hurra! — je zaklical. — Mož, vi ste ko vila v otroški pravđjici! Jim in Blud bosta od veselja plesala. Zadeli ste pravo, Wade; ne morem vam povedati, kako sem hrepenel po dobri cigari. In vse, kar imam, je zdaj vam na razpolago. Potem je odšel in Wade je slišal, kako si žvižga veselo čikoško pesem. Wade je sedel sredi izbe na svoji blazini in dolgo je sedel tako nepremično, glavo skllonjeno na prsa, žuljave roke prekrižane na kolenih. Težki koraki pred vrati so ga zdTairrMi iz zarrriš-Ijenosti. — He, Wade! — je zaklical stari Bellounds na pragu. — Kako vam kaj ugaja ta zapuščena koča? — Mnogo predobra za starega cepca, kakor sem jaz, — je odgovoril Wa-de. — StaT cepec? Saj ste še mladi! Kar mane poglejte. Osemkitšestdeset jih imam že za seboj. No torej, vsak človek ima svoj srečen dan ... Kad potrebujete, da si to kočo udobno uredite? — Menda ne mnogo. — Posteljnino in kuhinjsko posodo imate sami. Prinesite si iz onele koče mizo, stol in klop. Cowboya, ki sta tam stanovala, sta odpovedaOa službo. V delavnici nadete mizarsko orodje, zaboje in deske, če si hočete napraviti omaro dSA kad drugega. — Kako je pa z ogledalom? — je vprašal Wade. — Imel sem majhno ogledalce, pa se mi je razbilo. — Haha! Morda se bo dalo dobiti toda to. Moje dekle zna fantom imenitno pomagati pri opremi stanovanja. Babje delo, saj sami veste. In na lastno pest vam prinese kaj lepega, da vam okrasi to kolibo. Zdad pa pojdiva pogledat pse. Be&lounds je krenil proti pasji staji in način, kako je preskočil potok, je pričal, da je še vedino čil in krepak. Trata v ograji so bila iz desk, visečih na žici. Ko jih je Bellounds odprl, so priskakljale od vseh strani kocaste tace in zadooel je pravi koncert pasjega lajanja. Presenečeni Wade je zagledal štirideset do petdeset psov, večinoma lovskih, črnih in rjavih, vseh velikosti. — marogasto, garjevo, lačno svojat, kakršne še svoj živ dan ni videl — Prisegel sem, da bom kupil vsakega mladega psa, ki mi ga kdo prinese, dokler ne iztrebim zverjadi v vsem kraju. In pošteno sem se urezal, — je pripomnil farmar. — Nekaj psov je v krdelu ,ki vsaj na videz niso napačni, — je menil Wa-de. — Mnogo jih seveda ni. Dresirati jih hočem dva tropa tako, da bo lahko eden počival, drugi pa gonil. — Ho, vrag me vzemi! — je vzkliknil BeUounds zadovoljno. — Pričakoval sem, da mi od strahu pobegnete. Krotiti m rediti to divjo svojat! — Saj ni tako hudo, samo prijateljstvo bom moral skleniti z nprni, — je menil Wade. — Da ne pozabim — ste že kdaj rabili te pse za k>v? — Da, cowboyi so bili vzeli nekaj psov s seboj. Pa so se takoj razkropili, eni so sledili srne, drugi jelene. Nobenega risa niso izsledili. Pozneje je vzel Billings nekaj psov s seboj, pa tudi on ni nič opravil z njimi. Pa to še ni najbolj žalostno. Moj sin Jack si je vtepe! v glavo, da je lovec. Oni dan je našel za ograjo risjo sled. Takoj je spravil na noge vso pasjo svojat. Imel sem še mnogo več psov kot jih vidite zdaj. No, bil je res užitek poslušati koncert, ki so ga zagnale te zverine. Jack je izgubil vse, prav vsi do zadnjega so se mu razbežali. Zvečer istega in pa naslednjega dne ali celo čez dva dni so se posamič vračali. Okrog dvajset se jih pa ni več vrnilo. Wade se je zasmejal. — Morda pa še pridejo. Najbrž so jo ubrafli domov. Ali dobro veste, da ste kupili tudi nekaj dobrih psov? — Da, za dva sem plačal petdeset dolarjev. Prodal mi ju je prijatelj v Middle Parku, čigar psi so uspešno preganjali rise. Imenitna psa, dresirana na rise, volkove in medvede. Pokažite rna ju, — je dejal Wade. V krdehi cvrlečih in lajajpočih če-tveronožcev ju ni bilo lahko najti. Končno ju je potegnil iz staje in VVade je zapodil druge nazaj. — Večin sliši na ime Sampson, manjši pa Jim, — je dejal Bellounds. Sampson je bil orjaški lovski pes rjave barve s čraiimi lisami, izredno dolgih ušes in veldkih, resnih oči. Jim, zelo močan pes, ki se pa s Sampso-nom niti primerjati ni mogel, je bil črn, samo okrog oči ki nosu je imel bak> dlako. Jim je imel že mnogo brazgotin. je star, dasi še ne preveč, ki že na zunaj se mu je poznato, da je miren, zvest, pameten pes, ki se med to pasjo svojatjo ni počutil posebno dobro. — Če sta tako dobra, kot se zdita, imava srečo, — je dejal Wade in ju privezal za konec lasa. — AH je med to svojatjo še kak dober pes? Zadnji trenutki Napoleona L Kako je umiral veliki vojskovodja in na ka] je mislil v zadnjih trenutkih svojega življenja Proti koncu aprila 1821 se je obrnila Napoleonova bolezen na bolje, toda samo navidezno. Ko je predpisoval zdravnik Antommarcni cesarju zdravila, je Napoleon odločno ugovarjal, češ, da lekarstev noče, ker bo Anglija itak zahtevala njegovo truplo in zato hoče umreti brez njih, da Angležem ne bo treba več dolgo čakati. 29. aprila je cesar vstal. Ko so zdravniki že upali, da bo okreva!, jim je dejal smeje: »Ne varajte se, danes se počutim bolje, obenem pa dobro čutim, da se mi bliža konec. Po modi smrti se boste vsi radi vrnili v Evropo. Videli boste zopet svojce m prijatelje, jaz pa najdem svoje fante na Elyzejskih livadah. Pripovedovali mi bodo, kaj smo skupaj doživeli m storili, jaz jhn bom pa pravil o zadnjih dogodkih svojega življenja. Ko me zagledajo, vzplamti v njih novo navdušenje. Nadaljevali bomo vojne s Scipioni, Cezarji in Hani-bafti in to bo prekrasno. Samo da bi se tam gori ne ustrašHi, ko zagledajo toliko vojščakov naenkrat.c Ko je stopil k cesarju angleški zdravnik Amott, ki ga je tolažil m bodril, mu je Napoleon odgovoril, da ie zadet dobro, da se mu bliža konec in da vrne svoje telo materi zemlji. Potem je začel govoriti o Angliji, češ da je odgovorila na prošnjo glede lojalne gostoljubnosti s sponami. Govoril je tudi o Francadi, o svojem sinu m svojih vojnih tovariših. 3. maja mu je nekoliko odleglo in dejal je: »Kmalu bom umrl. Vi se vrnete v Evropo. Moram vam dati nekaj nasvetov glede vašega bodočega ravnanja. Delili ste z menoj izgnanstvo, ostanite Franciji zvesti do konca. Ne storite ničesar, kar bi jo moglo raniti. Moja iskrena želja je bila vliti vse principe v svoje zakone — v dejanja, nobenega ni bilo, ki bi ga ne bil posvetil. Žal so bile okolnosti kritične. Moral sem odlašati hi končno je prišel udarec usode. Francija je izgubila svobodomiselne ustanove, ki sem jih ji bil namenil. Sodi me prizanesljivo, moje namene zna ceniti obožuje moje ime m moje zmage. Bodite kakor ona. Ostanite zvesti načelom, ki sem jih branil in slavi, Id sem jo priboril. Nad tem je samo sramota m zmešnjave V noči od 4. na 5. maja je Napoleon že fantaziral. Ob 5. zjutraj je počasi in z veliko težavo izgovoril še besedi glava... armada. To sta bili zadnji njegovi besedi, ki so ju mogli razumeti. 5. maja ob 6. ztfufaraj je nastalo smrtno hropenje. Ga. Bertrandova m njeni štirje otroci so molili ob postelji umirajočega. Prizor je bfl pretresljiv. En otrok se je zjokal m onesvestil. Agonija je kmalu dovršita svoje delo. Cesarjev osebni zdravnik Anlommarćhi je zabeležil vse podrobnosti zadnjih Napoleonovih trenutkov. Najprej so otrpnile Napoleonu noge in postale ledeno hladne, kmalu pa rudi vse telo. Srce je utripalo vedno počasneje, veke so se začele zapirati, toda zatisnile se še niso. Ob 6.11 se je pa Napoleonova smrt približala, ustnice so se pokrile z lahno peno. Cesar je umiral. V soboto 5. maja 1821. je Napoleon umr. Chateaubriand je dejal: »Francoski cesar je vrnil bogu najmogočnejši dih življenja, ki je kdaj oživljal človeško glino.c Umrl je star 51 let, 8 mesecev in 20 dni. Njegovo truplo so pokrili s plaščem iz modrega sukna. V grob je legel v uniformi polkovnika gardnih strelcev. Pokopali so ga blizu izvirka, kjer je rad sedel. Edini okrasek sta mu bili dve vrbi žalujki. Pogreb je bil dostojen. Vsa posadka Sv. Helene, 2500 mož, se je udeJežila 8. maja pogrebnih svečanosti. TopovsKe salve angleške posadke so pozdravile velikega Napoleona na njegovi zadnji poti. Osveta strupene kače Kače so zelo trdožive, če odrežemo strupeni kači glavo, je še vedno pri močeh, da lahko piči in spusti strup iz zob v rano. O tem pripoveduje zanimivo zgodbo švicarski zdravnik dr. Josef Fattscheer. Imel le pacijenia Husseina iz Perzije, ki so ga že v mladih letih pičile strupene kače, kar se mu je pripetilo večkrat tudi pozneje, pa je vedno srečno odnesel pete. Nekega dne je bil opravil svoje delo v vinogradu v Palestini, naprtil si :e pom koš grozdja in krenil domov. Kar je zagledal pred seboj veliko strupeno kačo, podobno evropskemu modrasu. Hussem je kačo hitro ubil, ker je smatraj to za sveto dolžnost, kajti med azijskimi narodi je razširjena vera, da je dolžnost vsakega človeka pobijati strupene kače. Kdor jih ne pobdda, je v nevarnosti, da ga strupena kača prej aH slej piči in da podleže strupu. Hussein je potegnil iz žepa nož, odrezal ubiti kači glavo in jo vrgel v koš za grozdje. Da bi si skrajša! pot, je krenil kar po strmi stezici v dolino In veselo je skakal s kamna na kamen. Kar je začutil, da se mu je zasadilo nekaj hladnega v vrat. Nagio je segel nazaj m že je držal v roki odrezano kačjo gJavo. Kačje oči so se premikale m z jezikom je glava sikala, kakor da se drži trupa. Hussein jo je vrgel proč. Ni pa še prispel domov, ko je začutil v vratu skelečo bolečino, udje so postali težki, v trebuhu je začutil silne krče in postajalo mu je slabo tako, da je vsak hip pričakoval, da se onesvesti. Brž so poidicali zdravnika dr. FaM-scheera. Prejšnji dan se je bila pojavila v dotičnem kraju kolera in zdravnik je prvi hip mislil, da jo je dobil tudi Hussein; toda bolnik je zatrjeval, da ga le pičila v vrat kačja glava. In res je našel zdravnik oteklino in sledove kačjih zob. Tri dni je visel Hussein med življenjem in smrtjo, potem mu je pa odleglo in čez nekaj dni je že lahko delal. V petem tednu se mu je pa naenkrat pojavil na ranici čir, ki ga mu je zdravnik sicer pravočasno prere-zal, toda kljub temu je mož čez nekaj dni umrl. Domačini so bili seveda trdno prepričani, da je zakrivila Hussei-novo smrt strupena kača. Senzacijonalna poroka Tudi orjaki Ln pritlikavci imago srce, ki se lahko ogreje in vname, posebno še spomladi. Svoji postavi primerno ljubezen je začutil tudi AJmiro Crema v Turinu do cirkuške atrakcije Terezine, znane kot najdebelejše žene Evrope. Crema je uslužben pri istem cirkusu in meri 2.69 m, njegova izvo-ijenka pa tehta 397 funtov. Tako torej spadata nekako skupaj, samo da so pn ženinu telesne vrline razvite navpično, pri nevesti pa vodoravno. Dolgo je lazil orjak za svojo izvolijenko, končno sta pa le stopila pred oltar in mesto Turin je imelo veliko senzacijo. Po ulicah je stalo več tisoč radovednežev, ki so nestrpno pričakovali, kda.i se pojavila ženin in nevesta. Peljati sia se morala k poroki v tovornem avtomobilu, ker bi se osebni polomi', če bi naložili tako debelo nevesto in povrhu še tako orjaškega zemna Za prčo je bil cirkuški pritlikavec Almiros. Da bi ga množica ne pohodila, ga je mora1 dvigniti ženin na orjaške rame in ga odnesti prav do oitar-ja, pa tud' nazaj iz cerkve ga je nesel. Če drži znani rek, da se kontrasti privlačujejo, bosta Crema in debela Terezina s^^ečna zakonca. Praktičen mož. ■— Ker si pnišel sooči tako pozno domov, sem sklenila da tri dni ne spregovorim s teboj niti besedice. Toda danes imamo goste m moram svoj sklep izpremeniti. — Skoda! Ali ba ne mogel imeti teh tri dni na dobrem za prihodnji teden? Žrebanje drž. razr. loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Včeraj, dne 11. maja so bili v državni razredni loteriji v Beogradu Izžrebani naslednji večji dobitki: 300.000 Din srečka štev. 68*706 30.000 Din srečka štev.: 10.627, 20.000 Din srečka štev.: 24.281, 10.000 Din srečki štev.: 60.306, 80.257, 4.000 Din srečke štev.: 30.640, 32.426, 40.267, 41.264, 41.305, 42.787, 78.035, 84156 2.000 Din srečke štev.: 3.319, 4.069, 5.347, 5.922, 6.110, 6.350, 9.510, 11.990, 21.146, 24.373, 28.012, 31.057, 31.747, 32.202, 33.437, 33.865, 36.361, 39.229, 41.264 42.758, 44.586, 45.474, 46.367, 48.368, 49.854, 51.069, 54.974, 58.370, 57.249. 53.900, 61.995, 61.888, 64.644, 67.564, 68.616, 69.419, 69.620, 69.865, 66.337, 7«.0«1, 77.600, 77.726, 77.788, 76.794, 88.950, 89.012, 90.258, 96.593, 97.193, 97.928, 98.231. Zaradi telefoničnegB. sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost. Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neizzrebanib srečk je se na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo. Zadružna hranilnica r. z. z o. z*, Ljubljana« Sv. Petra c 19 V neizmerni žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moj nadvse ljubljeni soprog in stric, gospod Ferdinand Fortnnat žandarmerijski narednik v pok. dne 11. t. m. ob 6. uri popoldne po kratkem bolehanju, v starosti 53 let, Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 13. maja 1931 ob 2. uri popoldne izpred mrvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Sv. Jakoba dne 20. maja ob 7. uri zjuraj. V LJubljani, dne 12. maja 1931. Žalujoča soproga Katarina Fortnnat Občina LJsHjcm llwoltmes8er«, vso skoro novo, v najboljšem stanju, ugodno prodam ali pa zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo* — Slavko Lesni Čar Rovte nad Logatcem. 1566 SVEŽE MORSKE RIBE skombi — jutri, v sredo, na ribjem trgu. 1571 Gospodje, dame, hoteli, prenočišča! Pokličite telefon št. 2845 W ALLET EXPRESS, Ljubljana, Stari trs štev. 19 ki posije po garderobo, da jo hitro zlika, kemično sčisti, pošlje in obrne. Likanje Din 18.—, obračanje Din 300.—. Stranke, ki pridejo osebno, na likanje lahko počakajo. 1569 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. f9KtnuvoM LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 fiTPTPTP ft>l.|>U-l-a- TRAME stropnike raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi »Jllrija«, d. s o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta tt» 46 Telefon st 28—20, 25—«5. OOOOOgKDOOO < < < < < < < < < < « < < < < < < < < < < < < < \ Znižali smo || cene ; malim oglasom, da stane i i beseda le so p. i: Zunanji lnserenti lahko plačajo male oglase s znamkami* ► < > ► i t Pristopajte k »Vodnikovi dražbi" VI l£42r/31—1 Razpis Mestno uačelstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za napravo zbiral' nih kanalov po Pobrilovi, HajdrihovI, Glinški in Levčevi ulici. Ponudbe je treba pod običajnimi po« goji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do ponedeljka, dne 18. maja do li« ure dopoldne Tam se dobe vsi razpisni pripomočki Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. maja 1931« MlafzuCatutni paph inodafa uprava f&£o*ep$s&ega ftatedo* Urejuje Josip Zunanatt. — Za »Narodno tiskarno« — Za upravo tn tnafiratnl del usta: Oton Ghristof* — Vsi v Ljubljani 99 A+B ^75173