Slovenski glasnik.
765
barskem ruskem dvoru. Ko se je Herberstein šolal, zvali so ga sošolci — tega je zdaj kacih 400 let — „windischer Kodrotz". Mož je pokazal svetu, kaj zmore slovenski „kodrovec"; spomin njegovih del živi še danes, ko so pretekle štiri stotine let! —
Tako nam je umetnik slavne naše rojake upodobil z ozirom na njihov pomen. Ne dolgočasnih potretov, ampak z življenjem in pomenom navdihnene podobe nam je naslikal in s tem pokazal, da je moči tudi stare, oglate originale poživiti in in-teresantne napraviti. Žal, da prostor ni posebno ugoden. Takim rojakom, kakeršni so. opisani štirje, pristojalo bi pač drugačno mesto, kjer bi jih narod lože opazoval in cenil, kakor v stropni višini. Umetnik pa je rešil svojo težavno nalogo jako ugodno in storil, kar je mogoče v takem položaji. Portreti Valvasorja, Zoisa, Vodnika in Herbersteina bodo gotovo našli povsodi obširno zanimanje in zasluženo oceno.
Blag rojak.    Pod tem naslovom je v 10. št.   našega  lista na   624.   strani gospod —n. priobčil kratko, a jako zanimivo črtico o blagem rojaku našem Martinu Lamb   in   S chwar zenbergu,   ki  je 1. 1744. v Gradci  ustanovil   novčni fidej-komis,  iz  katerega se je zdaj   založilo več ustanov za   dečke  in deklice, porojene v Vipavi,   Idriji   in   v Črnem Vrhu  pri Idriji.    Gospod   pisatelj   omenjene   črtice pravi, da ne ve, ni kdaj je pl. Lamb in Schwarzenberg porojen, niti kje je pokopan. G. Anton Poženel,   računski uradnik pri c. kr.   višjem   sodišči  v Gradci, po šilja nam k ti črtici naslednji interesantni  dodatek,  za katerega mu bode gotovo hvaležen vsak prijatelj domače zgodovine: Od č. gospoda črnovrškega vikarja sem zvedel,   da   se je pl.   Lamb  in  Schwarzenberg  prvotno pisal Lampe,   kajti g. vikar je v starih krstnih knjigah našel to črtico: „DieXXI. 8bris 1670 natus Mar-tinus, filius legitimus Marci Lampe et ejus uxoris Annae baptizatus levantibus pa-trinis domino Andrea Kalim, decano et Marg. Nagode."  Njegov brat Andrej je bil porojen    30. sept. 1658;   bil je torej dvanajst let starejši.   Umrl je pa Martin pl. Lamb in Schwarzenberg vsled mrtvaških bukev tukajšnje (graške) farne cerkve pri sveti   Krvi dne 30. januvarja 1744. Bil je cesarski svetovalec pri dvornem vojinskem računstvu.    V protokolu te fare se nahaja,   da je bil Martin pl. Lamb in Schwar-zenberg,   cesarski svetovalec, pokopan s tremi duhovniki v fari Strassgang v cerkvi očetov   Dominikanov v Gradci.   Ta cerkev je spadala ob tistem času menda k fari Strassgang, koja je jedno uro oddaljena od Gradca
V ti cerkvi sem po mnogem trudu našel ploščo na levi strani oltarja sv. Križa. Plošča je udolbena v zid, na levi strani je vrezana smrt s koso. Plošča nosi nasledni napis : „Hier liegt begraben der wohledle geborne Herr Martin von Lamb und Schwarzenberg, gewesener kevserlicher Hofkriegs-Buechhalterei-Rath, welcher den 30. Januarv des 1744 Jahres selig in dem Herrn verschieden ist, seines Alters 74 Jahr, deme Gott und allen Christ-Glaubigen Seele eine frohliche Auferstehung ver-leihen wolle."
Ne vem, katera pisava je pravilnejša, Martin pl. Lamb und Schwarzenberg ali M. pl. Lamb von Schwarzenberg. Moje mnenje je, da je Martin pl. Lamb s Črnega Vrha pravilneje, ker sem tudi v starih listinah, ki se nahajajo pri tukajšnjem deželnem sodišči, dostikrat naletel na pisavo Martin Lamb von Schwarzen-berg. — Tako nam piše g. Poženel.
Tudi smo poročali v 10. št., da so se iz novcev pl. Lamba in Schwarzen-berga založile štiri ustanove za dečke po 150 gld. in štiri ustanove za deklice po 50 gld., porojene v Črnem Vrhu pri Idriji. Toda dne 24. okt. t. 1. sta g. vikar in županstvo v Črnem Vrhu vložila prošnjo na c. kr.  deželno vlado v Ljubljani,
766
Slovenski glasnik.
da se ustanovno pismo prenaredi tako, da bode za dečke po šest in za deklice po šest ustanov založenih. In c. kr. deželna vlada je z razpisom dne 14. novembra 1885, št. 10.994 to prošnjo ugodno rešila ter določila, da se iz novcev pl. Lamba in Schwarzenberga za dečke v Vipavi, Idriji in v Črnem Vrhu porojene založi šest ustanov po 100 gld., in za deklice tudi šest ustanov po 40 gld. Omenjamo, da se lepih teh dvanajst ustanov prvič razpisuje s c. k. deželne vlade razglasilom dne 14. nov. 1885., št. 11.619, ki je natisneno v uradni „Laib. Ztg". dne 28. nov- t. 1. Tako je velikodušna darežljivost blagega rojaka in ginljiva ljubezen njegova do rojstvenega kraja Črnemu Vrhu in njega prebivalcem naklonila prelep dar, o katerem želimo, da bi še poznim rodovom črnovrškim rodil plemenit sad. Mladina črnovrška se pa pokaži dostojno plemenitega darii in hvaležna hrani spomin blagega rojaka svojega — Martina pl. Lamba Črnovrškega!
Cehovin. Na 701. str. (v 11. sešitku) letošnjega „Ljubljanskega Zvona" pišete o baronu Andreji Čehovinu. Ker je to ime slovensko in tudi rečeni junak bil slovenskega rodii sin, zatorej povedimo, kako so ga izrekali Notranjci, njega domovine bližnji sosedi. Senožečan pokojni gosp. Josip Dejak (uprav: Divjak), tast slovenskega pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja, nikoli ne govoril drugače, nego li: Cehovin (Čehovun), a potlej: Čehovina, Čehovinu itd.: 6 je treba široko izreči, kakor nekak oa, kakeršen je tudi v besedah noga, otroka, boba itd. Tak je tega domačega priimka resnični in zatorej tudi pravi priglas.       —st—.
Rekli smo v zadnji številki na 702. str., da je bil Cehovin vsem dozdanjim biografom — Italijan. Naravno, da smo s temi besedami mislili nemške živo-topisce Čehovinove, kajti vsi slovenski biografi njegovi slave Čehovina kot odličnega slovenskega junaka; tako n. pr. Verdelski, Kajetan Huber in M. Hladnik v flNovicah" in — kar danes dostavljamo — tudi M o z i r s k i (g. Anton Leban, nadučitelj v Komnu), ki je 1. 1877. precej obširno opisal Čehovina v „Soči". Zlasti g. Leban poudarja v spisu svojem Čehovinovo ljubezen do ožje domovine svoje ter po priliki piše tako: „Cehovin je dohajal navadno vsako leto v nepozabljeno mu Branico na odpust Navadno je povabil vse svoje znance, prijatelje in sorodnike k sebi. Ž njimi se je razveseljeval pri kapljici domačega vinca. Svoj dom, svoje roditelje in brate je strastno ljubil. Vsakikrat, ko je jemal slovo, igrale so mu solze v očesi. Najmanjših dogodkov ni pozabil poročati domov. Pisal je vselej v materinem slovenskem jeziku" — Čujemo, da mnogo Čehovinovih pisem hrani bivši mu prijatelj g. kanonik Abram v Gorici. (Beri tudi, kar M. Mihaeljev o Čehovinu piše v „Slovenci" z dne 25. in 26. nov. t. 1.)
Hrvaška književnost. (Konec) Dr. Fran Vrbanič v Zagrebu je izdal II. zvezek obširnega svojega znanstvenega dela „Mjenbeni zakon", ki so ga strokovnjaki zelo lepo ocenili in pohvalili; zato ga prav toplo priporočamo slovenskim pravnikom. — Tajnik zagrebške trgovinske zbornice M. Krešič je napisal obširno „iz-vješče o talijanskoj izložbi 1 1884. ter je v njem podal čitateljem prav dobrih črtic o Turinu in o italijanskem obrtu in o poljedelstvu sploh. — Od že omenjene »Enciklopedije" je prišel v Oseku na svetlo 3. snopič. —
— Akademija znanostij je izdala drugo polovico LXXII. knjige „Rada", v katerem čitamo te članke: „Teorija parabole na temelju racionalnoga parametra" od ak. dr. Zahradnika; „o krivuljah n-toga stupnja s točkom (n-2) strukom" od Strnada; „o plohi trečega stupnja", za tim »o posebnoj plohi četvrtoga stupnja" od Vanečka; in „predteče Darwina" od ak. dr. Šuleka. LXXV. knj. rRada" ima nadaljevanje članka  „predteče Darwina" od Šuleka in „o krivuljah u ravnini" od