Leto XXI., št. 302
Ljubljana, petek 27. decembra 1940
Cena 1 Din
upiavuisivo cjuoijana. t&nattjevs b — relefoc štev 3122, 3123, 3124, 3126 31Zb
inseiato) oaueieJt: Ljuoijana, Seien-burgova ui. — Tel 34tU to 3302
Poni uznica Maribor: lirajski crg •t. I — Telet od 2456.
Podružnica Celie Kocenova ulica 2. Telefon St 19U
Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-Hann 17 749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din
Uredoittvo.
-juDljana Knafljeva ulica a. teieton 3122, 3123 3124 3125. 312« Manoor, Grajski trg št t, teieton št ,>455 Celje, Strossniaveneva ulica štev l, telefon št 65
Rokopisi se ae vrača to
oslanice za drugi volni Bož i
Italijanski kralj: »Ni ovire, ki bi mogla ustaviti pohod s slavo ovenčane Italije« -Maršal Brauchitsch: »Streti moramo odpor še zadnjega, najbolj žilavega nasprotnika« Angleški kralj: »Mi vsi smo v prvi bojni črti in v enaki nevarnosti, zaupamo v slož'
nost in vztrajnost naroda«
Rim, 26. dec. br. (Štefani). O priliki božičnih praznikov je kralj in cesar Viktor Emanuel III izdal dnevno povelje oboroženi sili, v katerem pravi:
Bojevniki na kopnem, na morju in v zraku! Za bližnje praznike, za praznike ljuL ;;ni in uiužine, so moje misli in moja čustva, polna hvaležnosti, z vami bolj nego kdaj prej. želim, da bi moja beseda, beseda ljubezni in najtoplejše pohvale v vsej svoji toploti dosegla vse vas, ki ste se od-zvaii svetemu pozivu domovine, ki ste se borili in se še borite na kopnem, na morju in v zraku.
i"oslavijeni ste bili pred nasprotnika, ki Je izkušen v vojskovanju in ki ima na razpolago najobilnejša sredstva za napad. Toda vi mu boste znali pokazati, da ni n«5 ovire ne zapreke, ki bi mogla zaustaviti po.od s slavo ovenčane Italije.
Bojevniki na kopnem, na morju in v zraku! Ves naš narod, ki vidi, kakor jaz, v vas poroštvo za svetlejšo bodočnost naše domovine, pošilja združeno najtoplejše želje vašim družinam.'
Berlin, 2G. dec (DNB). Vrhovni poveljnik nemške vejske, maršal Brauchitsch se je mudil ob katoliških božičnih praznikih na fronti in je govoril na obali Rokavske-ga preliva po radiu nemškim vojakom, ko je prisostvoval božični proslavi pri neki dai.nostrelni bateriji.
V začetka svojega govora je izjavil maršal Brauschitsch, da je lanskoletni Božič prebil pred Maginotovo črte, ki naj bi ščitila Frani kar pa se ni zgodilo. Letošnji Božič, nadaljeval maršal, preživljam pred morsko steno, ki bo prav tako mogla ščititi Anglijo samo tako djlgo, kakor ho to hotela Nemčija. Vsi nasprotniki Nemčije so h'.li končno poraženi in Anglija na kopnem ne razpolaga več niti z enim mečem. Zato nas čaka sedaj samo še ena naloga,
ln ta je, da stremo odpor poslednjega In
najbolj trdovratnega nasprotnika ter tako sebi ustvarimo mir. Cilj borbe v dosedanji vojni je, da se stre enostranska hegemonija Anglije, da se enkrat za vselej odstrani pritisk in stalno vznemirjanje, ki ga je Anglija vedno znova povzročala. S tem bomo dosegli nov naravni red v Evropi in trajen mir.
Na koncu svojega govora je marša' Brauchitsch izrazil svoje prepričanje, da je vojna že tako rekoč dobljena tn da jo bo vodja Nemčije dokončal tako. kakor je tr potrebno za nemški narod in za njegove varstvo v bodočnosti.
avellovo božično
Kairo, 26. dec. (Reuter). Glavni poveljnik angleških čet v Afriki, general VVavel je poslal za Božič čestitke vojski, ki se bori v Afriki. V svoji poslanici ugotavlja general, da se je leto 1940. končalo z velikim uspehom angleškega orožja. Ta uspeh pravi general, samo krepi naše npe v bodočnost, krepi naš ponos in potrjuje, da bo vztrajnost Angležev in n:'hovih zaveznikov končno zmagala. Velika Britanija in njeni zavezniki se bore za ohranitev svobode.
Hitler za praznike med vojaki v Franciji
Berlin, 26. dec. br. (DNB) Kakor preteki leto, je Hitler kot poglavar države in vrhovni poveljnik oborožene sile prebil tudi letošnja božične praznike med vojaki in de?avci. ki so zaposleni pri gradnji trdnjav na zapadu.
dvaja posamezne narode. 2. Zmaga nad medsebojnim nezaupanjem. 3 Zmaga nad načelom, po katerem naj bi bila korist osnova prava. 4. Zmaga nad oreveč zaostrenimi nasprotstvi v svetovnem gospodarstvu. tako da bi se vsem državam zagotovila naravna sredstva, ki jih potrebujejo za življenje. 5. Zmaga nad egoizmom. na čigar mesto ie 'reba postaviti iskreno solidarnost in bratovsko sodelovanje med narodi.
Papež je izrazil željo, da bi se vojna kmalu zaključila, da bi odgovorni državniki kmalu našli pravično rešitev ki bi omogočila resnično nov red. izvor sreče in blagostanja za vse narode.
Ob koncu je dal vsem prisotnim svoj blagoslov.
*
Roeseveltsv gover
IVaShington, 26. dec. br. (Havas) O pri-iki božičnih praznikov je imel prezident Roosevelt v torek zvečer govor po radiu ki je bil namenjen vsemu ameriškemu narodu Med drugim je dejal:
Nadaljevati moramo borbo, da ustvarimo boljši svet. Ni inteligentno, biti defetist
Krize lahko povzroče nove krize, toda napredek čeprav marsikdaj zastane, se nikdar ne more popolnoma ustaviti. Mi moramo koiakati dalje Ta božič lahko postane radosten božič za vse zrele ljudi, toda biti mora tudi srečen če hočemo z oe-sedo srečen reči, da smo končne opustili dvome da so vs: naša srca trdna in polna vere in da še zmerom verujemo v ono sirarno stvar, ki jo imenujemo humano člo-večanstvo.
Svo; govor je zaključil Roosevelt z bese. dami: Večina živit ijudi želi da bi se miroljubnost na svetu izvajalo pc individualnem prepričanju, ne pa z zavojevanjem in ilj.
Petain: Dviga se
nsva Francija
ženeva, 26 dec AA. (DNB) lz Vichyja javljajo da je državni pogavar maršal Petain poslal na sv. vefer narodu poziv, v katerem med drugim pravi:
Francozi, ne pozalite da prihaja božič. Ne doz?bite. da je nocoj noč lepših upov. Nova Francija se je rodila Ta Francija se je rodilr. iz vaših izkustev, vaše vesti,
rodile so jo vaše žrtve. Francozi! Vi boste znali iz te nove Francije ustvariti lepo zemljo. Ne klonite z duhom! Zaupajte! Obvezujem se, da bom z vsemi silami sodeloval pri velikem delu obnovitve in ponovnem ustvarjanju države, da bi vaši otroci mogli zopet veselo pričakovati božiča Zgrnite se okrog mene lz ljubezni do naše Francije. Dviga se nova, pomembna Francija, ki je z vsakim dnem močnejša. Kmalu bo tudi vaša zvezda, ki vam bo kažipot k boljši in lepši bodočnosti.
Princesa Julijana nizozemskemu narodu
New Vrk. 26. dec. j. (AR) Preko ameriških kratkovalovnih postaj je imela holandska prestolonaslednica Julijana, ki živi kot gost gospe Rooseveltove v Zedinjenih j državah božični nagovor na holandsko pre-: bivalstvo. ki je v njem izrazila prepričanje da bo končno tudi v sedanji vojni zma-eala pravica Pozvala je holandsko ljudstvo naj si tudi ono utrdi to vero s pomočjo katere bo lahko prenašalo težave, ki jih je Holandnki naložil sedanji čas.
Božični nagovor
Windsorske>ga vcivo *e
New Vork, 26. dec. j. (AR) Guverner bahnmskega otočja, vojvoda Windrorski, je imel preko radijskih postaj družbe »National Broadcasting Co.« kratek božični nagovor na prebivalstvo Zedinjen'h držav Naglasil je potrebo po sodelovanju Angine in Amerike v obrambi skupne stvari ter je zaključil svoja izvajanja z željo da bi bila vojna kaj =koro končana. Dejal je da naj bi Bog naklonil od<?ovor-državnikom tisto modrost in uvidevnost, da bi lahko svojim narodom v bodoče uredili življenje na osnovi pravičnosti, razuma in dobre volje.
mi kralj Jurij
Prejšnja vojna fe pokosila cvet naše mladine, sedaj pa smo prav vsi v prvi bojni črti in trdno odločeni, da ^ztraJasjjj do zmage pravice in miru"
London, 26. dec. br. (Reuter). Kralj Jurij je imei včeraj naslednji govor po radiu, ki je bil namenjen britanskemu imperiju: V dneh miiu se mi vsi, stari in mladi, o Božiču zbiramo okrog svojih ognjišč, da bi v svečanem trenutku dobre volje prebili božične praznike. Predvsem je to praznik otrok. In prepričan sem, da bomo storil: vse, kar bo v naši moči, da bo tudi v bodoče ta praznik srečen zanje, kjer koli bi ga doživeli. Poleg drugih strašnih nesreč je vojna povzročila še to žalost, da so ljudje ločeni drug od drugega. Mnogo ljudi je danes v vojski, daleč od svojih ognjišč, ker morajo biti pripravljeni, da lahko vsak čas odbijejo napadalca, če bi poskušal priti, ali da stražijo na morju, ali pa da zasledujejo sovražnika, premaganega v libijski puščavi. Marsikateri družinski krog je nepopoln. Otroci iz angleških družin so sedaj v Kanadi, v Avstraliji, v Novi Zelandiji ali pa v Južni Afriki. Pa to se ni zgodilo le zaradi tega, ker so se ljudje iz vse britanske zaiednice narodov še enkrat odločili, da podpro mater domovino v trenutku. ko je bilo to potrebno, marveč so tudi narodi imperija pohiteli, da odpro vrata svojih domov naši deci, da hi bila varna pred vsemi nevarnostmi in grozotami moderne vojne. Vsem, ki skrbe za našo deco, kal: or tudi staršem, ki so osamljeni ostali na našem dragem otoku, želim vso srečo, ki jo le more prinesti Božič. Naj bi nas novo leto povedlo do zmage in srečnejših božičnih dni, da boste v prihodnjih letih spet vsi zbrani v svojih družinskih krogih.
Starejšim ljudem pri nas in vsemu svetu bi dejal, da so v zadnji veliki vojni pokosili rvet naše omladine, med tem ko so ostali doživeli le malo vojnih strahot. Tokrat smo v prvi bojni črti in v skupni vojni v nevarnosti. Vem. da so tudi najstarejši med nami ponosni na to, da je tako. Pomislite na to: vojna loči, toda vojna pri-
naša tudi novo edinstvo, ki nastaja spričo skupnih nevarnosti in skupnega prostovoljno sprejetega trpljenja, živeti v dobrem tovarištvu, v dobri soseščini tudi v nesreči, pomeni eno najlepših prilik, da tudi civilno prebivalstvo, ki se znajde pred skušnjavami in težavami, pokaže svoj zdravi duh ter da državljani ne opravljajo samo svojo nalogo, marveč da odigrajo svojo vlogo, podpirajoč oddelke bojevnikov v prvi vrsti proti sovražniku.
Zadnje mesece sem neštetokrat videl poškodovana mesta v Angliji, videl pa sem tudi, kako angleško prebivalstvo prestaja vse izkušnjave. Rečem vam lahko, da so vsi ponosni na to, da so sinovi te rase in tega naroda. Povsod sem videl nov veličasten duh tovarištva, veličastno moč in resnično željo, da se povsod enako prenašajo nesreče in delijo sredstva. Iz vsega tega gorja je nastala skladnost duhov, ki jo je treba ohraniti tudi v bodočnosti. Ko bo konec trpljenja in ko bo izvojevana zmaga, ko bodo božični dnevi spet dnevi sreče in dobre volje, bomo morali očuvati ta duh, ki nas sedaj veže. V življenju vt gar izmed nas, pri moških in ženah bo potreben ta duh, potreben tembolj, da ga bomo lahko širili med vse narode na svetu. Treba bo manj misliti nase in več na bližnje. Tako se bomo lahko nadejali, da bomo svet napravili boljšega in življenje lepše.
Sedaj pa vam želim srečen Božič in še srečnejše novo leto. Novo leto lahko pričakamo z zaupanjem. Prestali smo težko krizo. Ne podcenjujemo nevarnosti in težav, ki so še pred nami. Toda mi črpamo pogum in hitimo za uspehom, ki so ga dosegli naši borci in njihovi zavenziki v srečni borbi proti nevarnostim in težavam na kopnem, v zraku in na morju. Bodočnost bo težka. Toda mi vztrajamo neomajno na poti do zmage in mi hočemo z božjo pomočjo odpreti pot do pravice in miru.
NOVA MOČNA NEMŠKA VOJSKA
NA POTU V RUMUNU®
Po ameriških poročilih se okrog }oo tisoč novih nemških vojakov skozi Madžarsko pomika proti Rumuniji — Ugibanja o nemških
nam enih
New York, 26. dec. s. »Columbia B. S.« javlja danes v poročilu iz Budimpešte, da prihajajo nove nemške čete v večjem številu preko Madžarske v Rumunijo. Poročilo govori o 200.000 do 3C0.000 vojakih, ki so opremljeni z vsem vojnim materialom. »Columbia« smatra na podlagi tega. da se pripravljajo na jugovzhodu Evrope novi vojaški dogodki.
»Columbia« poroča obenem iz Bukarešte, da se je Dunavska komisija zastopnikov Nemčije, Italije in Rumunije pravkar razšla po enomesečnem zasedanju, ne da bi bil dosežen sporazum glede uprave nad nstjem Dunava. Zato se govori o možnosti, da bi bile nemške čete, ki pravkar odhajajo v Rumunijo, namenjene za zasedbo Moldavije in ustja Dunava.
Druga možnost o namenu nemške vojske je po informacijah Columbie, da bi Nemci le še hoteli preko Bolgarije iti na pomoč Italiji proti Grči j L
United Press javlja v poročilu iz Berlina, da tam v uradnih krogih ne dajejo nobenih informacij glede poročil o premikanju nemškega vojaštva v Rumunijo ter teh vesti nikakor ne potrjujejo.
Prav tako poročajo iz Ankare, da v turških uradnih krogih še nimajo poročil o omenjenih pokretih nemške vojske.
New York. 26. dec. j. (United Press). Po informacijah iz diplomatskih krogov v Bu-
dimpešti se trenotno prevaža skozi Madžarsko ozemlje v smeri proti Rumuniji 300.000 do 350.000 nemškega vojaštva. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, so med vojaštvom poleg motoriziranih oddelkov tudi vse druge edinice, kakršne poznajo posamezne nemške divizije v svojem sestavu. Za to nemško vojaštvo so bili urejeni sedeži novih štabov v Temišvaru in Aradu.
London, 26. dec. j. (Reuter) Ameriške poročevalske agencije objavljajo informacije iz Madžarske, po katerih naj bi bili tamkaj opaženi veliki transporti nemškega vojaštva, ki potuje v tranzitu skozi Madžarsko. V londonskih službenih krogih pripominjajo v tej zvezi, da tamkaj doslej o kakih nemških vojaških transportih preko Madžarske ni še ničesar znaneia.
New York, 26. dec. j. (Reuter) »New York Times« poroča, da Rusija z velikim nezadovoljstvom spremlja protikomuni-stično delovanje Železne garde v Rumuniji, za katerim sumi nemške inspiracije. Te informacije so prispele danes preko Berna v New York. Bernski dopisnik »New York Timesa« smatra, da je bilo poslanih zadnji čas v Rumunijo še dodatnih 150 do 200.000 nemških vojakov. Isti dopisnik zatrjuje, da so v švicarskih diplomatskih krogih mnenja, da se položaj na jugovzhodu naglo zopet zapleta. Tam-
kajšnji vojaški opazovalci smatrajo, da bo poizkušala Nemčija že v naslednjih dneh izsilili spremembo v grško-italijan-skr vojni.
160 madžarskih vlakov ukinjenih
Budimpešta, 26. dec. o. Železniška direkcija je objavila, da je bilo za čas do 31. januarja na vseh madžarskih progah uki-. njenih 160 vlakov dnevno. ] Berlin, 26. dec. o. (Ass. Press) Dsnes opoldne so novinarji na običajni konferenci v propagandnem ministrstvu vprašali zastopnika vlade, kaj meni o vesteh iz Budimpešte, ki so se razširile tudi po vsej ostali Evropi in Ameriki, da je madžarska vlada izločila mno?o vlakov iz prometa zaradi prevoza nemških čet proti jugovzhodu. Madžarske oblasti so bei opozorile civilno prebivalstvo, nai 7a Božič ne potuje mnopo okrog, ker notni-kom ne bo mogla jamčiti, da se bodo lahko vrnili.
Zastopnik nemške vlade ie odgovor1 mu ni znano, zakai so ma^arske oK-i^ti v toliki meri omejile potniki nromet da oa to n-'kakor ni v zvezi z N<?mč'"o. bei ie derranfiral vesti- da bi bni vlaki na Madžarskem rezervirani za prevoz nemških čet.
Z grško-italijanskih bojišč
Ogorčeni napadi in protinapadi na severni in centralni fronti, prodiranje Grkov ob morski obali
Papežev govor
„Ni stvar cerkve, da pristane na eno ali drugo tezo o novi preobrazbi Evrope" — Kakšni bi morali biti osnovni pogoji za ustvaritev novega reda
Vatikan, 26. dec. br. (Štefani) Predvčerajšnjim zjutraj je sprejel papež Pij XII. v konzistorialni dvorani v svečani avdienci člane sv. kolegija, ki so mu izrazili čestitke za božič. Kardinal dekan je pozdravil papeža, ki je imel nato govor, ki ga je prenašala tudi vatikanska radijska postaja.
Med drugim je dejal, da ves svet vznemirjen gleda na nesrečo in gorje, ki sta nastala zaradi sedanje vojne. Tudi za časa vojne, a posebno po njej je dolžnost cerkve, da se z vsemi svojimi silami posveti zdravljenju strašnih ran, ki jih povzroča ta vojna. Moja skrb je posvečena posebej vojnim ujetnikom. Srečen sem, da sem lahko po svojih zastopnikih poslal
tem nesrečnikom vsaj besede tolažbe.
Nato je papež opozoril na govor, ki ga je imel pred letom dni ob enaki priliki in v katerem je podal svoje stališče glede osnov miru, ki bi se moral opirati na pravico in pravičnost. Te besede veljajo tudi danes. Ni stvar cerkve, da pristane na en ali drugi sistem, ki si med seboj mestoma nasprotujejo in se vsak opira na svojo lastno tezo o sredstvih, s katerimi naj bi se dosegla in izvedla preobrazba Evrope zaradi boljše bodočnosti. Nadejati se je treba, da bodo vsi narodi, ko bodo izšli iz sedanje vojne, prežeti z boljšim duhom.
Osnovni pogoji vsakega novega reda so: 1. Zmaga nad sovraštvom, ki sedaj raz-
Atene, 26. dec. j. (AR) Vremenske prilike so se skoraj na vsej dolžini albanskega bojišča nekoliko popravile. Mraz je popustil ln na severnem frontnem odseku so pojenjali snežni viharji. Zaradi tega so posebno na tem frontnem odseku oživele vojaške akcije, tako na grški, kakor tudi na italijanski strani. V zadnjih dneh je uspelo spraviti Grkom nova ojačenja v bojno črto, tako, da je treba v naslednjih dneh računati še z večjo silo grških napadov. Včeraj so Grki večkrat napadli močno utrjene italijanske postojanke, ki obvladujejo dolini rek Devoli in Skumbe. Napadi so bili izredno srditi in so se na več višinskih točkah razvili ogorčeni boji na nož. Italijanska obramba je bila nenavadno trdovratna in tako so hile grške čete skoraj v vseh napadih zavrnjene. Tudi Italijani so s svoje strani izvedli več ofenzivnih sunkov proti grškim postojankam, toda tudi italijanski napadi niso prinesli nobene bistvene izpre-membe v poteku bojne črte na severnem frontnem sektorju. Z zapadnega brega Ohridskega jezera so poizkušale grške čete ob črti, ki gre od tam proti vasi Linu prodreti italijanske utrdbene črte, vendar niso uspele. Vobče je postala italijanska obramba na severnem frontnem odseku zadnji čas tako močna, ca bodo potrebovali Grki zelo močna ojačenja, ako bodo hoteli s tega sektorja nadaljevati ofenzivo proti Elbasanu.
Na centralnem frontnem sektorju pred Tepelenijem in okrog Kli-sure je bilo včeraj več grških napadov manjšega obsega, ki tudi niso prinesli nobene bistvene spremembe v položaju.
Na južnem frontnem odseku prodirajo grške čete še zmerom nezadržno v severni smeri od Himare. Po zavzetju Himare so <
grške čete v tej smeri prodrle zdaj že kakih 15 km do leč proti Valoni. Italijani poskušajo z neprestanimi protinapadi zadržati grško prodiranje, vendar je videti, da ne razpolagajo z zadostnim številom čet. Ita-lijanrko letalstvo neprestano obstreljuje Grke, ter napada zvezna pota v zaledju grške bojne črte. Grško letalstvo s svoje strani obstreljuje italijanske čete na umiku ter onemogoča vsako zbiranje Italijanov. da bi ojačili svojo obrambo.
Ako se vreme ne bo v naslednjih dneh poslabšalo, se bo verjetno aktivnost na albanski fronti še nadalje zelo stopnjevala.
London, 26. dec. j. (Reuter) V pregledu vojnega položaja na albanskem bojišču, ki ga je podal atenski radio, Je bilo tudi objavljeno, da so v južni Albaniji zapadno od reke Dr in os izvršili Grki nenadni silovit napad na dobro utrjene italijanske postojanke. Napad se je končal s popolnim uspehom, Grld so postojanke osvojili ter pri tem zaplenili 8 topov in 10 težkih strojnic. Ujetih je bilo večje število italijanskih vojakov in častnikov.
Italijansko poročilo
Rim, 26. dec. br. (Štefani). V svojem 201. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske glede dogodkov na grško-albanski fronti:
Na grški fronti je neugodno vreme oviralo operacije. Odbitih je bilo več sovražnih napadov. Neka naša lovska eksadrila, ki je križarila nad fronto, da bi zaščitila naše čete na kopnem pred napadi, je sovražniku onemogočila, da bi z letalskimi silami napadel Valono. Letala tipa Blen-heim, iz katerih je bila sestavljena sovraž-
na skupina, se niso spustila v borbo, marveč so se umaknila. Naša lovska letala so jih nekaj časa zasledovala in jih obstreljevala s strojnicami.
Rim, 26. dec. br. (Štefani). O dogodkih na grški fronti je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojrke v svojem 202. službenem vojnem poročilu:
Na grški fronti so mii na raznih točkah odbiti sovražni napadi. Sovražnik je imel precejšnje izgube ln nekaj Grkov je bilo ujetih. Skupina naših letal je povzročila veliko škodo v nekem pomorskem oporišču, kakor tudi na vojaških napravah, kl prihajajo v poštev za sedanje vojne operacije. Pri napadu na Valono, k: je bil omenjen že v 201. sluitienem vojnem poročilu, je protiletalsko topništvo vojne mornarice sestrelilo euc sov -p-ino letalo, bombardiranje krfa
Grška poročila
Atene, 26. dec. br. (At. ag.). Vrhovno poveljstvo grške vojske pravi v 59. službenem poročilu:
Včeraj je prišlo do več manjših lokalnih spopadov. Ujetih je bilo nekaj sovražnikov in zaplenjenih več topov in drugih vojnih potrebščin. Sovražnih letal včeraj ves dan ni bilo nad grškim ozemljem.
Atene, 26. dec. j. (Atenska agencija). Uradno poročilo grškega vrhovnega vojnega poveljstva od 25. decembra zvečer pravi: Krajevno omejene operacije se uspešno nadaljujejo.
Atene, 26. dec. br. (At. ag.) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji je objavilo danes komunike, v katerem pravi, da je skupina angleških bombnikov včeraj hudo bombardirala Valono Na valonskem letališču je bilo uničenih več italijanskihh letal. V nizkem poletu so letala nato s strojnicami obstreljevala neko italijansko križarko v valonski luki. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
PREMIRJE V ZRAČNI VOJNI
MED NEMČIJO IN ANGLIJO
Tako nemško kakor tudi angleško letalstvo za božične praznike ni razvijalo nobene delavnosti in je vladalo med obema nasprotnikoma
»oficiozno premirje«
London. 26. dec. j. (AFI) Po dveh drrh božičnih praznikov, ki so pretekli v Lo i-donu brez letalskega alarma, se današnji londonski listi baviio z raznim ug-banii 0 oremiriu v zračni vojn:, k ga imenujejo »oficiozno premirje«. D jstvo je. da počenši s 24. decembrom z n ba-nc-ga dela Velike Britaniie ne o ročaio o nikakršni delavnosti nemškem letalstva Le z Orknevskih otok >v ie bilo vč raj javljeno. da so angleška lovsk^ letala v bližini otokov sestreFla neko nemško leta'o ter zajela štiričlan ko nemško pa-sadko. Ra^en te°a soooada ie irvs-d okrog Angliie vladal pravi božični mir
V tei zvezi se londonski listi sp-minia-k> na Church'Tovo iziavo oodmo v parlamentu na vrrašanie neke a o 3'a-ra. ali ne bi b'lo želeti, da b: A^gliia sp~e-iela morebitno D^nude-"-> beži~no premirje. Ob tisti priliki ie Churchrl od o/oril da bi ang'e^ka vla^a vsak tak p-edlog zavrnila. Zdai navaiaio l:st\ d^i i'3 neka of^irna nemlci osebnost iz:a*-:ia da ie krVko p-ed božičem kan el-r Fi+l^r i7-iav'1. da nemško let"l~tvo o b"v!č>i ne ^o akto-no ako se bcto tudi a-g"~?ki let lci v-dr^-V ooletov Na oo'la"i to iz;ave se dei""n^ko lahko govori o ofeoz^eaa p-e-rrrr^i. ker vr~men~ke rr il;,-e ^as: ne ravno ugodne vseeno nis^ b51° ta1"" narave. da bi nemškem11 l^tVstvu onemogočil,-, nn-iiii-^-a-ie napadov.
An?le"ko letostvo se ie c	strani
vzdr"alo v božičnih d^eh sle^e-nih na a-dov proti Nemčiji in zase'e ozemlju Po 23 decernb-u ko ie an? š':o letalstvo no~oči bomiba-di-a'o ne^ator« d"-Miskc obtokto v r*oro"iu i"1 an^eško le^aMvo svo^e nat^d^n" akriie do na-
London. 26. dec. i. (Rmter) Tudi da-
nes nonoldne ie nad Anglijo še zmerom vladalo popolno zatišje. Mane v Ro av-skem prelivu ie mirno. Nad morjem in cbalamd leži tanka plast meg e. Vse vrste angleškega obrambnega orožia k so v stalni pripravljenosti, še zmerom m'ru-jejo. Prebivalsatvo v Doveru je b žičae praznike preživelo v veselem razp '.oženju Lokali so bili skorai pa v tako polni. kakor v mirnem ča-u Odprtih ie bilo celo neka i kinematografov in drugih zabavišč.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 26. dec br (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo:
V noči na 25. in včeraj podnevi ni bi?o nikakega posebnega dogodka
Življenje v Londonu na božični večer
Madrid. 26 dec j. (TOP) Londonski dopisn!k madridskega lista »ABC« poroča, da je londonsko prebivalstvo preživelo letošnji božični večer precej drugače kakor je bilo vajeno druga leta. Odreči se je moralo mnogim stvarem k so p<>stale običajne v proslav- božča Tako letos nikjer v Londonu ni bilo božičnih maš Liudje. ki so hoteli zadostiti svojim verskim dolžno-tim. so lahko posetili cerkve šele včeraj popoldne Policija je prepovedala vse ve like božične pros'ave kakršne se običajno prirejajo po londonskih hotelih in zabaviščih in ki so se še lani v polnem obsegu
vršile. V večjih skupinah se ljudje lahko zbirajo le še po zakloniščih Letos prvič na božično noč tudi niso zvonili božični zvonovi. 23. decembra je bul na London izvršen zadnji letalski napad. Poprej 90 se raznesle govorice, da se bc najbrže ravno na ta dan pričela nemška -nvazija .toda namesto te so bili Londončam deležni samo božičnih besed svojega ministrskega predsednika. Angleški kralj ki je včeraj preko radia poslali svojo božično poslanico je govoril v glavnem kot vrhovni poglavar anglikanske cerkve.
Spet tuja letala
preko Švice
Bern, 26. dec. br (SD-\) Generalni štab švicarske vojske je objavil včeraj komunike v katerem pravi, da sc tuja letala na božični večer okrog 23 urt v smeri od severa znova priletela nad švicarsko ozemlje. Pojavila so se vzhodno od mesta Chur. Odletela sc proti jugu Dne 25 decembra so se okrog 1. jte vrnite Preko spodnjega En-gadina so odletela iznad švicarskega področja. V Churu je bilo prebivalstvo alarmirano.
Klici na pomoč
New York, 26 dec j (AR). Postaje Mackay Radia so sprejele brezžične depe še z angleškega tovornega parn-ka »Ever leigh« (5222 ton), v kater ih parnih sporoča da ga je pričela približno 650 milj zapadnc od skrajne severne točke Škotske zasledovati in obstreljevat^ neka podmornica Tr ure kasneje je s pozicije 40 milj dalje proti severovzhodu pamik oddaja'1 brezžične klice na pomoč
f H i V Ax
TspniSRo delovsnje okrog Basale — Italijansko poročil© o uspehu dveh italijanskih podmornic
Rim, 26. dec. br. (Štefani) Vrhovno pove j sivo itaajanske vojske je ob,aviio davi 202. službeno vojno poročno, v katerem pravi o razvoju borbe v Afriki:
Na cirenajškem obmejnem področju je sovražno topništvo okrog Bardie razvilo živahno akcijo, na katero so odgovarjale naše baterije. Napad na neko našo postojanko v puščavi je bil odbit V noči od 24. na 25. decembra in včeraj so naši bombniki hudo bombardirali neko sovraž-r:) oporišče v bližini fronte. Neka vojna ladja je bila zadeta. Nadalje so bile uspešno bombardirane skupine motoriziranih sovražnih enot v južni Cirenajki.
V vzhodni Afriki je prišlo do patrolnib in letalskih akcij na udanski fronti. Sovražne čete na pohodu so bile obstreljevane s strojnicami in razpršene. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Podmonrca »Serpente« pod poveljstvom kapitana Antonia Dotte je v noči od 20. na 21. december na srednjem Sredozemskem morju napadla skupino sovražn:h iad'-' Z dvema torpedoma je zadela neko lahko križarko in jo potopila, kar so ugotovili naslednje ju ro tudi letalci o priliki izvianiškega poleta. Podmornica »Moce-
Vsa angleška letala so se vrnila na svoja oporišča.
Kairo, 26 dec. j. (AFI) Angleške vojaške akcije okrog trdnjave Bardia se nadaljujejo po določenem načrtu. V napadih na posamezne utrjene postojanke okrog Bardie poleg pehote v veliki meri sodelujejo tudi motorizirani odredi z učinkovito podporo letalstva. Kakor ugotavlja zadnj.i komunike angleškega vrhovnega vojnega poveljstva, pa niti iz Libije, niti z drugih frontnih odsekov v Afriki ni poročati o kakih važnejših dogodkih.
&apad ssa Tripolls
iis italijanski konvoj
London, 26. dec. br. (Reuter) Admiraii-teta je predvčerajšnjim objavila, da so letala vojne mornarice, ki pripadajo sredozemskemu brodovju, v noči od 20. na 21. december napadla luko Tripolis. Nekajkrat so bili zadeti pomoli. V skladiščih so izbruhnili požari. Zadeto je bilo tudi oporišče hidroavionov.
Naslednjega dne so letala v popoldanskih urah s torpedi napadla tri trgovska
nigo« pod vodstvom kapitana Alberta j ladje, ki jih je sprem'jalo nekaj rušilcev.
Agostina je na Atlantskem oceanu s topovskimi streli potopila dve večji sovražni ladji, tretjo pa s torpedom.
Rim, 26. dec. br. (Štefani.) O borbah v Afriki pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske v 201. poročilu:
V	cirena;'škem obmejnem področju se po1 ožaj v ničemer ni spremenil. Skupine naših letal so še nadalje bombardirale in s strojnicami obstreljevale sovražne r torizirane čete. Razen tega je bilo huao bor bar dir an o neko sovražno oporišče blizu fronte, kjer so nastale eksplozije in požari Sovrcžna letala so bombardirala mesto in pristanišče Tripolis v Tripolitaniji. Povzročeno je bilo nekaj škode.
V	Vzhodni Afriki so skupine sovražnih cklopnih avtomobilov 23. t. m. na sudanski meji napadle neki naš izvidniški oddelek. Napad je bil odbit in je bil sovražnik prisiljen k umiku. Imel je nekaj izgub.
Dne 24. decembra, okrog 12.20 je neko sovražno letalo preletelo Neapelj in okolico Odvrglo je nekaj zažigalnih bomb in običajnih letakov.
Akcije angleških letal v Afriki
Kairo, 26. dec. (Reuter). Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je včeraj objavilo poročilo, v katerem pravi:
Priprave za zavzetje Bardie se neprestano nadaljujejo kljub obnovljeni akciji sovražnega letalstva, ki podpira v Bardii oblegano vojsko. Zapadno od Galabata so naše čete prizadejale sovražnikom nove izgube. Na ostalih frontah ni bilo nič posebnega.
Angleški bombniki so napadli v torek letališči el Tmini in Gazalo v Zapadni puščavi. Vse bombe so treščile v območje ciljev, popolnega obsega škode pa m bilo mogoče dognati. Naša lovska letala so bila ves dan na izvidniških poletih, a se nikjer niso srečala s sovražnikom.
Večja skupina sovražnih bombnikov, ki so jih spremljala lovska letala, je napadla Soliim. Povzročila je malo škode, bilo je tudi nekaj čoveških žrtev. V italijanski Vzhodni Afriki se je neko rodezijsko letalo, ki je metalo letake na Kasalo, spopadlo z nekim sovražnim lovskim letalom in ga sestrelilo. Naša letala so bombardirala Guro in pognala v zrak skladišče streliva. V Buriji so izbruhnili požari v več zgradbah. V nizkem poletu so bila bombardirana skladišča in druge naprave v Heisu.
V	noči od 23 na 24. december so angleška letala hudo bombardirala trdnjavo Benito ln Tripolis Na napadenih letališčih, v tovarnah in v vojaških objektih so bile opažene mnoge eksplozije in požari Požare je bilo videti še na daljavo 80 km.
Opaziti je bilo, kako je neka 3000 tonska ladja eksplodirala. Druga 6000 tonska se je prav tako potopila. Eno angleško letalo se s tega napadalnega poleta ni vrnilo.
Govorice o možnosti separatnega miru
London, 26. dec. j. (AFI) Glede na važne uspehe angleške vojske v Afriki ter grške armade v Albaniji, prav tako pa gle de na gospodarske težave, ki so se pojavile v Italiji, se v gotovih angleških novinarskih, političnih in celo diplomatskih krogih utrjuje vtis, da je Italija morda že zdaj pripravljena razpravljati o možnosti pogajanj za sklenitev separatnega angle-ško-italijanskega miru Krožijo celo govorice, češ da je že odpotovala posebna italijanska vojaška misija v letalu proti Londonu z namenom, da pripravi teren za pri-četek takih pogajanj.
Toda danes je v Londonu videti, kakor da angleški službeni krogi ne marajo tem informacijam posvečati nobene posebne važnosti. V londonskih službenih krogih je bilo danes zjutraj objavljeno, da tamkaj ničesar ne vedo o potovanju kake italijanske komisije v London. Ce je taka komisija morda res odpotovala iz Italije, pa je gotovo, da doslej še ni prispela v London. V istih službenih krogih nadalje izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o kakih novih prercvkih nemških čet na področju balkanskega prostora.
London. 26. dec. s. (Co!vmb<a B. S) V angleških uradnih krogih izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o prisotnosti italijanskega voiaškega delegata v Londonu. Vest je objavila neka šnansko novinarska agencija. ki ie javila, da se je mudil zarionrvk 'talijanske vojske v Londonu v svrho mirovnih pr-Ti!nnj ter da je sedaj zopet odpotoval v Rim.
m
cie v mm
i*
Wa=h<ngton, 26 dec. j (Ass. Press) Poveljnik ameriške, a Vl injsa b.oJova admiral Stark, ie za božčna piamike naslovil na mornarico Zed njanih c"r av Poslanico. v kateri med drugim aoa i a na ameriško ljudstvo, nai se ne ust a.ši nobi-nega truda in žrtev da se bo moj a vo -na mornarica Zedinjenih držav izgr d ti v naimočneiše bo^no brc-dovie. ka' i:h pomni člo-eška zgodovina Admiral Sta k je nagiasil. da ie to ž'v renska Potr bn
ne ramo Zedinienih drža-' mrrve*
d
obeh ameriških celin. Izvršni a. ki so i'h mora'i pretrneti že drugi na-o^i v seda-nii voini so dovoli iasno o k"zale kako bridko se lahko mašč"ie v i~š' a neo pravlienost. Ta n~pr'p-avlien-st i"1 ž1 mnogim državam zadoii čis r>rin-sli neizmerno gorja. Za ne-rem ^i vo m č^o voino mornarico Zedi-ieHh d žav >~a se mora dvigati volia eelok ^ne aa—eriš'-e-ga naroda da brani svoio z ml'o d skrainih meja
Na koncu svoie noolani^e i° Star1*- pripomnil da bodo storif-ni kar naivsčii napori da bo mogoče »b-odovi-1 dv~h oceanov«. katerega izgradnio ie cd trii kon-
gres. po nameravanem načrtu do' ončati še ored določenim terminom.
Amsrika feli eparišča tta Ma?ti3iit£ueu
Washington, 26. dec. j. (Un 'ed Press) Kakor zatrjujejo v tukajšnjih vladnih krogih, zahtevajo vodilne osebnosti v ameriškem mornariškem ministrstvu, da je trsba na vsak nač;n priti v st-'ke s francosko vlado, da bodo mogle Zed oVne države urediti na francoskem otoku Mar-tiniqueu svoja letal ka in mornar š o torišča. Francoska vlada je dovol enje najprej odklonila, toda mornariško m n5str-stvo z"hteva, da se pogajanja vseeno na-dalju ejo. Strategi v mornariškem ministrstvu smatrajo. d3 so oporišča na otoku M"rtiniqueu osnovne važnosti za obrambo vsega Karibskega moria. Fr-nrija se je doslej sicer vztrajno ubrala, dovoliti Zed!njen;m državam ozemlia za zgr-dbo onorišč na Martintoueu. vendar ie uoati, da bo novi ameriški poslanik v Fr->n«ijj admral T e^hjr po obnovitvi pogajanj z vlado v V'cbviu do=eCTpi kolčno nristanek za zgraditev baz na Martiniqueu.
Položaj v Siriji
Bejrut, 26. dec. j. (AFI) Francoski letalski minister Bergeret ie po in pek iji letalskih sil v Siriji in Libanonu. kak>r po inšpekciji drugih fiancoskih vo aš cih edinic odpotoval iz Bejruta v Fia ijo. Tukajšnji arabski listi obširno p ročajo o potovanju ministra Bergereta ter naglašajo. da je opažati tako v Siriji in Libanonu. kakor tudi v Tunisu in M roku zadnji čas v francoski vojski izredno marljivo vežbanie in pripravljanje, da se vojaške sile snraviio v stanje, da b: lahko učinkovito nastopile za primer p trebe
Vichy, 26. dec. br. (Havasl. Drža-n" tajništvo za voisko ie obiavilo nasl^dnii komunike:
Znan ie primer onih oficirjev in p-d-oficirjev desidentov, ki so bili ujeti v Da-
karju. kamor so bili rosi ni. da o~nog -čiio izkrrava.aja čet g^njrala de Ga l.a, ki ca so doživeli vel.k neuspeh za.ad s-iajnega zadržanja kolon je K 1 s, p z e-ie spoznali, da ie Francija zbrana okro1 svojega slavnega šefa varni so pos a i vsi ti oficirji in podoficirji p e ričani da so bili zapeljani pd avant.uis ičiih nasvetih onih. ki so izkoristili njihovo plemenitost. da bi odtrgali franco ko Z pad-no Afriko od domovine. Vsa so izrazil1 svoio pokorščino marša'u in so g' prosili. nai iih ponovno soreime v francosko vojsko Maršal Petoin ie skleni . prmMo-stiti vse te ofiririe in o"*! ific-rie d^ bi mogli res snet Cmorei zavzeti svo i a mesta v službi domovine.
Izjave predsednika vlade
B>žični obisk pri dr. Mačku v Kupincu
Zagreb, 26. dec. o. Davi ob 9 10 sta se iz Beograda pripeljala v Zagreb ministrski
predse nik Dragiša Cvetkovič in mini£*er dr. Konstantinovič. Nastanila sta se v hotelu Esplanad kjer je predsednik Cvetkovič kmalu po svojem prihodu sprejel novinarje. V razgovoru z njimi Je podal nekaj izjav o sedanjem političnem položaju:
»Politika sporazuma se v sedanji črti nadaljuje. je dejal med drugim, ker se je pokazala za najboljšo in je rodila najboljše rezultate. To priznavajo danes že tudi njeni največji nasprotniki.«
Na vprašanje novinarjev, černu je prišel v Zagreb baš o Bošiču, je dejal: »Prišel sem, da vidim božični Zagreb in da vidim svoje prijatelje, ki jih imam tu lepo število.«
Na vprašanje, kaj meni o prehrani prebivalstva, je Cvetkovič dejal: »Treba je najprej pogledati, kakšne so glede tega prilike ok. cg nas, in to tudi v onih državah, ki niso v vojni. Razume se, da tudi pri nas ne more biti tako. kakor za časa miru.«
Na vprašanje, kako g eda na mednarodni položaj, je predsednik vlade izjavil: »Naš položaj je trden in to je rezultat pametne politike, ki smo jo vodili.«
Ko se je poslovil od novinarjev, se je predse nik vlade s spremstvom odpeljal k finančnemu ministru dr. šuteju, pri katerem je ostal na kosilu. Popoldne sta Dragiša Cvetkovič in da-. Konstantinovič odpotovala v Kupinec, kjer bosta gosta pri dr. Mačku.
Ga. Mirka Grujlč f
Beograd, 26. dec. p. V pretekli noči je umrla v Beogradu v visoki starosti ga. Mirka Grujič. dvorna dama in predsednica Kola srbskih sester, ugledna nacionalna delavka, znana skoraj po vsej naši državi Opoldne je Nj. Vis. kneginja Olga prišla v njen dom in se poklonila posmrtnim ostankom zaslužne pokojnice. Truplo so izpostavili v prostorih Kola srbskih sester. Pogreb bo v soboto in pričakujejo, da bodo prispele delegatinie nacionalnih ženskih organizacij iz vse države.
Mladi kraljevi gestje
Beograd, 26. dec. p. Srednješolski dijaki ki so bili preko božičnih praznikov gostje Nj. Vel. kralja in ki so prispeli v Beograd iz vseh banovin, so bili danes slovesno sprejeti v mestnem domu kulture, kjer jih je pozdravil župan Jevrem Tomič. Za popoldne je bi) nameravan izlet s parni-kom po Dunavu in Savi. Zaradi hude'ga mraza ln ledu pa Je izlet odpadel Povabljeni dijaki in diiakinie so nocoj prisostvovali predstavi v Narodnem gledališču.
Povišanje nekaterih sodnih taks
Beograd. 26. decembra Na osnovi čl. 1 uredbe o spremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah Spremembe so v glavnem naslednje: S finančnim zakonom za leto 1938-1939 (§19) so bile vse stalne takse v tarifi zakona o sodnih taksah povečane za 50% z veljavnostjo od l aprila 1938, medtem ko odstotne takse niso bile povišane. Med 'emi odstotnimi taksami so po svojem finančnem efektu najvažnejše takse od sodnih odločb. Z novo uredbo je sedaj to vprašanje ureie-no tako. da znaša taksa pri sodbah, kjer znaša vrednost spornega predmeta 8000 do 10.000 din 200 din. pri vrednosti preko 10.000 din pa 2% od spornega predmeta.
Važna je tudi sprememba, ki "^e tiče takse za zapuščinske razprave. Doslej so bile zapuščnsek razprave do vrednosti 25.000 din takse proste. Po spremenjenem besedilu tarifne številke 25 pa so takse proste le zapuščinske razprave do vrednosti 5000 din, za večje zapuščine pa znaša taksa 0.1%. ne sme pa znašati manj nego 10 din in ne več nego 10.000 din »doslej 5000 din). Taksa iz tarifne številke 29 za potrdilo prep-sov, sp-'sov ali listin znaša odslej za prvo polo 22.50 din za na-dalinjo polo pa 15 din (doslej 10 d n).
Na novo ie uvedena 3% taksa za izli-citirc.no vrednost, ki se plača od vrednosti, dobl;ene po licitaciji, čim postane dražba polnomcčna .
C ~ žični snežni meteži
Split. 26. dec o. Na sveti v čer ie v
r nioriu snežilo. Zanihala ie b i ia. ki ie dosega brzino na 100 koi na uro. V Liki so imeli hude snež e meleže 2 1ez-niško orogo ie zam d'o taka da na b -i'čni dan v So'it ni bil^ n b nra v'a a. Neki irTtniški vlak ie obtičal v zam? 'h in so va rešT ša'e oo ce!odoevn-rn na-rvru. Davi ie bila p-^<*a snet o"iš"'v a "na^a in se ie premet obnovil v norm 1-nem obs"gu.
V?r"ždin. 26 dac o Na svet: v-ča- in svat: dan ie ro vs"m Hrva'skem Zag r-iu močno ?ne*;,o Po do'i-a'1 ie namaMo c-ri—'a za c->i m^tor P^to^ te-»a i" ni'-r^rvf-jr, vetor. toka da s-> na ta'i v l'ki •jinnH in ie b;l rwrorn~t h d^ ovir~n N -'-ai v-si so zam-ti ka- odrezali od s ta
C:!ei23<;Uo zavarovanje
prometnega osob]a
Beograd, 26. dec. p. Ministrski svet je izdal na predlog ministra za socialno politiko in ministra za promet novo uredbo o zavarovanju državnega prometnega ceeb ja za primere bolezni, porodov, pogrebov in nesreč. Uredba, ki ima 224 paragrafov, vsebuje o tem vsa podrobna poročila.
Itl sof ne službe
Beog-ad, 26. dec. p Premerčen je na pro njo k sreskemu sodišču v Laškem dr. Kadomir Trampuž, doslej pris-tav v Dolnji Lendavi, k r-reskemu sodišču v Mariboru Fran D^rcnč n. doslej pristav v Marenocr-gu. k sreskemu soli ču v Ptnju Jo&ip Vi-dic, pristav v Cerknici, k okrožnemu so-di ču v Novem mestu Jurij Picek, sodni pripravnik v Murski Soboti, k okrožnemu s >di"ču v Ljubljani dr. Fran Jenko, sodni prinravnik v Celju.
Za kanclis-ta pri »reškem sodišču v Orni« žu je imenovan Josip Sever, uradniški pripravnik sreskega sodišča v Dolnji Lendavi, za kancelista pri sreskem sodišču v Kranjski gori pa Minvslav Rihter, uradniški pripravnik pri isten sodišču.
Upokojitve
Beograd, 26 dec. p Upokojen je višji katastrski inšpektor Rudolf Didek v Celju.
Upokojeni sta učiteljici Herma Bračič v Maribor in Katarina Sušelj v Sostrem.
Gornjigrad dobi
katastrsko upravo '
Beograd, 26. dec. p. Z odlokom finančnega ministrstva se osnuje nova katastrska uprava s sedežem v Gornjem gradu. i
BELEŽKE
Temne sence sončna stran
V	časopisju se najbolje zrcalijo čas in razmere ter ljudsko razpoloženje. Tudi božične številke v kato!išk'h pokrajinah Jugoslavije izhajajočih listov so tak odsev. Svoj pečat jim je vtisnila evropska vojna s svojimi posledicami, ki so bolj in bolj občutne tudi za nas čeprav smo se mogli doslej še izogniti nevarnosti, da bi bili potegnjeni v vojni vrtinec. V7 listih je zato mnogo bolj poudarjena resna stran, kakor je to bilo v prazmških številkah v normalnih in mirnih časih.
S posebnim zadoščenjem pa navdajajo onega, ki je prelistaval obsežne božične številke, duh narodne samozavesti in odločnosti. krepka in pogumna volja rer čvrsto zaupanje v lastno moč in bodočnost, ki vejejo iz teh božičnih knjig, saj so božične številke večjih dnevnikov res kar cele knjige. Malo je primerov, da bi bili hrvatski in slovenski listi — za te v prvi vrsti gTe, keT je pravoslavni božič šele čez deset dni — tako enodušni v pozitivnem gledanju na življenjsko državna vprašanja, kakor se to sedaj razvidi iz božičnih številk. In to dejstvo je utešno in bodrilna sončna stran temnih senc, ki jih meče vojna tudi na nas Kaže nam. da je zavest usodne povezanosti vseh delov Jugoslavije vedno močnejša in vedno globlja, z njo pa vedno odločnejša tudi skupna volja za skupno obrambo pred vsemi nevarnostmi, ki nam utegnejo >e pretiti
Podražitev beograjskili listov
Beograjski dnevniki objavljajo komunike Udruženja lastnikov listov k sporoča, da se bodo s 1 januarjem 1941. podražili tudi beograjski list' Komunike pravi, da »o bili izdajatelji listov postavi eni pred izbiro, ali občutno zmanj-at onseg listov ali pa povišati naročnino in ceni v podobni prodaji. Po temeljnem preudarku so se odločili za drugi izh<"-d.	st bodo odslej
prodajali po 2 din izv d, mesečna naročnina za • glavne dnevnike pa bo zna ala 44 dinarjev.
Sadšhoi Stepinac v d i
V	nedeljo so v Stngov- blagoslovi:i prenovljeno župno cerkev, v kateri je s.iaj nasekanih tudi 15 lepih fresk. Obenem so proslavljali 1300-!!etnico pokristjanjt-n ;a Hrvatov. Svečanosti je osebno opravil za; loki nadškof dr Stepinac ki je pri v Štrigo-vo že v soboto Po slov en~nem s re-jemu je bila v šoli akademija, pri ka cr je spregovoril tudi nad kof. Napovedal je, da bo Štrigova prav v kratkem priključena k banovini Hrvatski.
Po končanih cerkvenih svečano«rt;h je bilo v nedeljo opoldne slavnostno kosil-a. Tudi ob tej priliki je govoriil nadškof dr. Ste-p-nac, vendar pa zagreb k listi vsebine njegovega govora ne objavljajo.
Spremembe v sarajevski Delavski zbornici
Minister socialne politike je razrešil 19 članov in 17 namestnikov v skupščini Delavske zbornice za dr nsko banovino. Na njihovo mesto je imenovano enako število novih č'anov in namestnikov. »Jugoslo-venaka po-lta«, pc kateri posnemamo to informacijo, pristavlja, da so vsi novi člani in namestniki vzeti iz vrst Jugorasa.
Madžarski državniki o prijateljstvu z Jugoslavijo
Madžarski listi objavljajo v božičnih številkah izjave svojih državnikov in poli-t;kov. Bivši ministrski predsednik grof Boihlen obravnava v svoji izjava tudi položaj jugovzhodne Evrope ter nedavno sklenjeno prijateljsko pogodbo med Madžarsko in Jugoslavijo. Med drugim pravi:
»Za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi je velikega pomena jugoslovensko-madžarski sporazum, ki ga smatram za temeljni kamen mirovne zgradbe v tem delu Evrope. Iniciativa zanj je brezdvomno izšla od madžarskega regenta Horthvja, ki je že v svojem znanem mahačkem govoru pokazal nanj. čeprav takrat v evropski situaciji še ni bilo pogojev za tako politiko. B^ez rezerve verujem, da bc-do jugosio-vensko-madžarski odnošaji v svoji novi fazi po&peiili gospodarsko sodelovanje in zavarovali nacionalno samostojnost malih narodov v okviru nove Evrope.«
Prosvetni minister Homan pravi v svoji izjavi: »ZboCj anje iugcfelovenako- madžarskih odno"ajev je dc-.eženo. Tieba bo sedaj misliti tudi na razširjenje medsebojnih kulturnih zvez. Prepričan sem. da bomo uspešno osvežili pomembne duhovne vezi, ki so že od nekdaj obstojale med nami in našimi južnimi sosedi.«
Na dan pred božičem je regent Harthy sprejel opoldne v avdienci na"cga poslanika v Budimpešti Svertczarja Rašica.
Princesa Marija Savofska v Sadistični stranki
Neapelj, 26. dec. (Štefani) Princesa Marija Savojska je izrazila željo, da bi se vpisala v fašistično stranko. Neapeljski zvezni tajnik je bil glede na to sprejet v avdienci pri njej in ji je ob tej priliki iz. rečil strankino člansko izkaznico.
Naši kraji in ljudje
Zamik |
Ljubljana, 26. decembra.
Ze nekaj časa je trajala strašna borba za življenje in smrt enega izmed naših najbolj vedrih in nadarjenih mož, popularnega v Ljubljani in po vsej naši domovini. Ta borba se je včeraj zaključila: bivši magistralni direktor dr. Miljutin Zamik je umrl.
Bil je najstarejši sin slavnega nacionalnega in kulturnega borca dr. Valentina Zarnika in brat vseučiliškega profesorja dr. Borisa Zarnika. Hodil se je v Ljubljani dne 14. aprila 1873. Osnovno in srednjo šolo je dovršil v Ljubljani 1. 1892 ter se j_ nato odpravil v Monakovo. Dve duši sta se borili v njem, umetniška, ki ga je vlekla k slikarstvu, in trezno življenje, ki ga je vabilo ua pot očeta juri-sta. Par let se ni mogel odločiti docela v nobeno smer, ampak je ustrezal obema. Po naravi izredno nadj -jen za risanje in slikanje je izpopolnjeval v Monakovu svoj talent v umetniških šolah, občeval mnogo z Ažbetom ter drugimi slikarji in risal za slovenske liste, za »Dom in Svet« rajnkega dr. Lampeta, za »Oso« in druge hu-moristične tednike in p 'lmesečnike.
Po očetu je prejel krasno dediščino, hu-mornost in satiričnost, predvsem pa duhovitost in originalnost v izrazih ter svojih prelepih prispodobah ii< ostri kritičnosti, zmeraj prijetno omiljeni s porazno šalji-vostjo. Tako se je rč.^vil v izvrstnega humorista, ki je narisal in napisal marsikaj za slovenske liste. P o očetu je dedoval tudi lep dar za leposlovje in je priobčil na pr.mer 1. 1897 v »Ljubljanskem Zvonu« noveleto »La tella Gina«, ki je zbujala najboljše nade.
Toda končno se je pokojnik le odločil za pravo. Pobegnil je iz Monakova v Gradec. kjer je promoviral za doktorja juris ter vstopil v službo pri finančni cLrekciji o Ljubljani. Ta poklic pa mu ni prijal in je 1. januarja 1. 1900 postal konceptni praktikant pri mestrem magistratu v Ljubljani. Tu je opravljal najrazličnejše referate. Bil je nekaj le? tudi načelnik mestne policije ter je postal po upokojitvi Ivana Vončine magistratni ravna' elj. Kot tak je dovršil polna svoja službena leta v magistratni službi pod župani Ivanom Hribarjem, dr. Ivanom Tavčarjem, dr. Ivanom Peričem, raznimi komisarji in pod županom dr. Dinkom Pucom. Strog, vesten in natančen ki.,, uradnik in kot šef magistratnim uradnikom in sploh uslužbencem je bil osebno blaga duša, ki ni nikoli storil krivice, temveč se je trudil, da je delil in izkazoval le usluge in dobrote. Na zunaj često osoren, grob, v izrazih ncizbirčen, je imel pokojnik dušo in srce. ki sta bili prepolni človekoljubnosti. Tudi najbolj neprijetne ukore in
kazni je znal osoliti z mirnim, udarnim dovtipom ali poredno šalo. Zato so ga uradniki in uslužbenci vseh vrst izredno spoštovali in naravnost ljubili.
Ogromno Ljubljančanov, najrevnejših pa tudi najimovitejših, je sprejemal dan na dan v svoji pisarni ter je bil kot od-' ličen jurist, razsoden upravni uradnik, , zlasti pa kot duhovit mož zmeraj rad na uslugo kot svetovalec, razsojevalec ali podpiratelj. Tako bo ostal dr. Miljutin Zarnik med bivšimi občinskimi svetovalci in župani ali komisarji, med ljubljanskimi meščani, posebno pa še med magistralnimi uslužbenci zapisan v najboljšem spominu ter bo ostal nepozabljen vtisk na tega srčno blagega moža.
Kot magistratni direktor se je dolgo vrsto let živo zanimal za razvoj slovenske umetnosti ter je kot umetniški referent nakupil za mestno galerijo veliko število domač h slik in kipov. Bil je naših umetnikov prijatelj in podpornik v dejanjih, ki bodo ostala nepozabna.. Zal, da je leposlovje popolnoma opustil in se končno umaknil tudi kot ilustrator in humorist. Vendar je bil nekaj časa pri »Slovenskem Narodu« kritik za dramske predstave. Pisal je kritike, ki se ji hzaradi njihove često groteskne humornosti in satiričnosti ter cvetočih podob morda še danes marši kdo z radostjo spominja. Tudi za »Jutro« je napisal iz ljubljanskih najnižjih trnovskih in krakovskih slojev drastično folklorno in jezikovno zelo zabavno humoresko. ki žal ni izšla v ponatisku. Nekaj mescev je tudi urejal bogato ilustriran ženski mesečnik »Vesna«.
S; roko izobražen mož, ki se je posebno živo zanimal za zgodovino in zemlje-pisje ter se je poglobil v razne stroke vede in umetnosti pa celo v filatelijo, je bil dobrodošel v vsaki družbi. Saj je znal marsikaj imenitno povedati ter ljudi tako duhovito zabavati kakor nihče drugi. Le žal, da je po svojem očetu podedoval tudi ljubezen do udobnosti. Prav zato svojih duševnih in srčnih darov niti približno ni uveljavil.
Pred leti ga je zadela kap. Iskal je zdravja v raznih zdraviliščih, pa zaman. Vse življenje vedri, šaljivi, nasmejani dr. Miljutin Zarnik je moral kljub svojemu orjaškemu telesu končno izhlrati, najprej psihično in nazadnje tudi fizično.
Vedno odločno napredno in jugoslovensko čuteči in misleči mož bo ostal v Ljubljani in Sloveniji v najboljšem in najtoplejšem spominu.	>v
Pogreb pokojnega direktorja dr. Milju-tina Zarnika bo danes ob 15.30 iz kapelice sv. Andreja na 2alah na pokopališče pri Sv. Križu.
Bilanca bsžlčnih praznikov
Ssssga je bilo prav talijo, da jj smučarji po večini cslaU razo^rari, zameti na jugu pa so povzročiti
velike zamude vlakov
Ljubljana, 26. decembra.
Oba božična praznika je preživela Ljubljana v prazničnem miru kakor vsako le ,o. Uiice so se dodobra izpraznile, kdorkoli je moggl. je ostal doma in si po svojih možnostih osladil božično razpoloženje. Pri veliki večini pa je tudi v ponvah, v kolačih in skledah zapustila draginja svoje neprijazne sledove. Drugače pa so le ošnii prazniki ohranili na zunaj ves svoj blesk, ki ga ie še po svoje poveličalo milo, vedro in ne premrzlo vreme.
Naši smučarji so se že veselili v pričakovanju novega snega, ki bi jim za praznike nasul zvrhan kos belih smučarskih radosti. Pa so se potlej bridko razočarali, kajti snega kar ni hotelo biti. Sicer so se lovile posamezne snežinke nad strehami kakor za vabo in je na sveti večer sneg vseeno nalahno pobelil ulice, toda za smučarje, ki so si izbrali ljubljansko okolico za svoje torišče — trikrat premalo. Božični dan je bil precej zameglen in medel, brez padavin, na Štefanovo pa se je ".a široko razprlo modro zimsko nebo in doživeli smo enega najlepših, sončnih zimskih dni. Podjetnejši smučarji so za praznike pohiteli v višje gorske predele na Gorenjsko, iskat zim-sk h lepot in debelejšega snega. Po gorenjskih dolinah je bilo pa letos še manj snega ko v Ljubljani. Dosti več ga je bilo na Dolenjskem in so bili za praznike vlaki na dolenjsko stran natrpani smučarjev. Zlasti po vzpetinah okrog Polževega je kar mrgolelo vnetih zimskih športnikov in oboževalcev zimske prirode.
O praznikih je bil kakor vsako leto velik naval na vlakih. Največ pred svetim večerom in na Štefanovo, nekoliko manj pa na glavni božični dan. ki so ga orebili ljudje večjidel v krogu družine. Kakor se zdi, se je 'etos preselila zima s pravim snegom v notranjost države, o čemer so zlasti pričale velike zamude vlakov. ki so prihajali v smeri od Zadanega mosta in Karlovca. Na progi Karlovac -Novo mesto - Grosuplie in Grosuplje -Krf^vie ie zapadlo toliko snesa. da so morale priti na pomoč lokomotive s snež-
nim plugom, da so očistile progo. Skoraj pol metra snega je zapadlo tudi ob progi od Zagreba do Brežic. Brzovlak Beograd - Jesenice, ki prihaja vsak dan ob pol desetih dopoldne v Ljubljano, je imel na božični dan celih 340 minut zamude, to je skoraj šest ur. Privozil je na ljubljanski kolodvor ves zasnežen, kakor da bi bil prevozil celo Sibirijo. Na poti so ga namreč na ravninah v Vojvodini in Hrvatski pošteno obmetavali s snegom siloviti snežni viharji in so bili potniki v vozovih dobesedno zabarikadirani, saj so ponekod snežni skladi docela zatrpali vrata kupejev, da so jih s težavo odprli. Železniški promet iz Ljubljane pa se je razvijal povsem normalno, brez večjih zamud. Tudi ni bilo nikjer prometnih nesreč in so docela neutemeljene in gladko izmišljene vesti o nekakšni železniški nesreči blizu Brežic, ki so jih širili neodgovorni ljudje po mestu.
Polnočnicam je prisostvovalo kakor vsako leto dosti ljudi in so bile cerkve natrpano polne. V šentpetrski cerkvi si je nekdo dovolil precej neokusno šalo. Nekaj minut pred polnočjo je namreč eksplodirala za nekim stranskim oltarjem petarda. ki seveda ni povzročila škode, pač pa precej poplaha med številnimi verniki. Prav lepo sliko so nudila nočnim obiskovalcem na sveti večer ljubljanska pokopališča, na katerih je mrgolelo lučk. S prižganimi svečami in božičnimi drevesci so počastili ljudje spomin rajnih na njihovih grobovih. — Drugače pa je bil letošnji božič pri nas res praznik pravega miru, v veliko nasprotje burnim dogodkom, ki pretresajo svet okrog naše domovine. V mestu ni bilo nikakih dogodkov, ki bi spadali v okvir policijske kronike. Tudi tatovi in vlomilci so ta dva dneva mirovali. Policija je polovila le nekaj pijanih razgrajačev, ki so s preklinjanjem in razsajanjem motili praznično tišino. Prav tako ni bilo posebnih nesreč in so se na reševalni postaji za praznike malce odda1 ili, prav tako v bolnišnici.
Mir — je bilo geslo letošnjih božičnih praznikov.
Tragična smrt pzd keksi ktkamotive
Ko je za božične praznike nesel živež svoji družini, je
padel pod vlak
jpepnice 2fi decembra.
V ponedeljek okoli 16.10 se je v bližini železniške postaje na Slov. Javorniku pripetila nesreča, katere žrtev je postal 35 letni delavec Miha Kalan, ki je bil zaposlen v železarni na Javorniku, stanoval pa je v Kamni gorici 47.
Kalan je bil v ponedeljek do 14. v službi v železarni. Nato se je napotil na Jesenice. da bi v »kasti« KTD nakupil potrebni živež za svojo družino. V kašti pa je bilo orecej ljudi, zato se je precej zamudil Ko ie živila dobil, je vzel hitro not pod noge. da bi na Javorniku še ujel osebni vlak ki ndhaia r>VoM 16 15 nroti Radovljici V bližini Hafnerjeve gostilne na
Borovljah je krenil v precej strm breg, da bi prišel prej na postajo. S tem vlakom bi se bil rad odpeljal domov in se z naslednjim vlakom spet vrnil nazaj na delo na
Javornik.
Ko je šel po železniškem tiru, je bil v bližini, kjer se industrijski tir odcepi v tovarno, z znaki opozorjen, da se bliža osebni vlak z Jesenic. Ker pa ni vedel, po katerem tiru vozi vlak v postajo, se je umaknil na desno, potem pa spet na levo stran tira. Bil je ves zbegan. Pri tem je tako nesrečno padel, da le obležal tik pred 'okomotivo. ki ga je odbijala Dred seboj kakih 30 m. končno pa le oriše! pod kolesa. ki so mu hudo poškodovala glavo ln odrezala desno nogo nad gležnjem. Pone-
srečenca je reševalni oddelek gasilske čete KID na Javorniku takoj prepeljal v bolnišnico bratovske skladnice, kjer so se zdravniki trudili, da bi mu rešili življe-
nje, toda zaman Siromak je v torek ob 5.20 umri
Miha Kalan je v tovarni KID delal 7 let Bil je trezen, priden in vesten delavec, dober mož ln skrben oče dveh nepreskrbljenih otrok. Vsa soseska sočustvuje z nesrečno Kalanovo družino, ki je na tako tragičen način izgubila svojega skrbnega rednika. Bodi M.hi Kalanu ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim pa naSe globoko sožalje!
Krvav Bažič in Štefanova
Uboj v Počehovi pri Mariboru - Pri Sv. Juriju ob ščavnici je svak ustrelil svaka
Maribor, 26. decembra.
Sicer mirne in dostojno preživljene božične praznike sta motila krvava dogodka v Počehovi pri Mariboru in na Kokoianj-ščaku pri Sv. Juriju ob SčavnicL
Pred hišo št 58 v Počehovi so razgrajali tesarski pomočnik Leopold Karnet in njegova tovariša A Ribič in F Zorko. Razbili so vrata in šipe na oknih domačije ki je last posestnika Fekonje. Vsi trije so bili vinjeni. Da brani očeta in domačijo, je stopil iz hiše domači sin Fran Fe-konja, ki je prišel domov na božični dopust V silobranu je segel po nožu in zabodel z njim Leopolda Karneta. ki je kmalu zatem zaradi smrtne rane izdihnil. Orožniki so zajeli Fekonjo. pa tudi Ribiča in in Zorka ter jih po zaslišanju izročili sodišču.
V noči na Štefanovo so slavili pri posestniku in gostilničarju Štefanu Korenu na Kokolanjščaku pri Sv. Juriju ob Sčav. niči domačinov god. Med gosti je bil tudi Korenov svak Tivadar iz Kamenščaka. Proti polnoči sta se Koren in Tivadar sprla. Tivadar je potem zunaj pred hišo trikrat ustrelil iz samokresa. Koren je šel pogledat, kaj je. čim se je pojavil na pragu, je Tivadar sprožil samokres, ki ga je naperil proti Korenu. Hip zatem se je Koren zgrudil na tla s prestre^enim sapnikom, tako da je krogla obtičala pri hrbtenici. Na kraj z'oč?na bi! nnklican banovinski zdravnik dr. Metod Spindler. k! je ugotovil težko smrtjo "evarno poškodbo. nakar je Korena prepeljal s svojim avtom v ptuisko bo'nfgn®»*o. T:vadar ie pobegnil neznano kam. Iščejo ga orožniki
Naši mladini posvetimo vso pczrrnast
Ugotovitve na zboru Jugoslov. unije za zaščito otrok
Trbovlje, 26. decembra. Pod gornjim geslom se je vršil prvi redni občni zbor Jugoslovenske unije za zaščito otrok v Trbovljah. Skupščina je bila slabo obiskana, čeprav je bil krajevni odbor povabil vse, ki bi se v lastno korist morali zanimati za delo tako potrebnega združenja. Navzočni so bili zastopniki vseh krajevnih socialnih, prosvetnih in dobrodelnih društev. V imenu ljubljanske sekcije Unije se je skupščine udeležil glavni tajnik g. Jagodič.
Po pozdravnih besedah je predsednik g Robert Plavšak st izčrpno poročal o delovanju krajevnega odbora JUZO. iz katerega je posneti neumorno delo odbornikov, da v naši javnosti zbudijo spoznanje, kako važna je zaščitna organizacija za delo v slučaju vojne, nič manj pa potrebno vzgojno, socialno in humanitarno delo v mirnem času. Za redne člane se je prijavilo 7 društev, izredne pa 19 Odbor je izvršil letos popis vseh otrok, dc 16. leta starosti, ki jih je v naši občini 4171 ter pridejo v poštev za primer evakuacije. Od njih je 1254 prosilo za zaščito, ostali pa se prepustijo odgovornosti staršev. Število mater, ki so izjavile, da gredo z otroki je 372, za nadzorstvo, vodstvo in zdravstveno osebje pa je odrejeno 42 oseb. Poizkusna evakuacija se je izvršila poleti v Jurklošter in Planino pri Sevnici. Nadzorstvo je bilo brezhibno. Poročevalec je nadalje pie^i gal kot e* a-kuacijske kraje trboveljski bližnji okoliš, kamor bi se deca lahko odpravila tudi peš.
Odposlanec ljubljanske sekcije g. Jagodič se je v daljših zelo zanimivih Izvajanjih dotaknil vseh perečih problemov za zaščito otrok pri nas ter predvsem poudaril, da delo zavira veliko nezanimanje javnosti ter pomanjkanje privatne iniciative. Naglasil je predvsem, da je poleg vojno zaščitnih priprav nič manj važna zaščita v mirni dobi ter na podlagi statističnih podatkov predočil nič kaj razveseljivo sliko o splošnem stanju slovenske dece. Izguba naraščaja v mirnem času, veliko nazadovanje rodnosti, vedno večja umrljivost ter slabe zdravstvene razmere so rakove rane za slovensko deco, ki jih je treba z vsemi silami zdraviti pri korenini! V Sloveniji je danes 2216 moralno izprijenih otrok, nad 70.000 jih nima najpotrebnejše prehrane. Vsi slovenski poboljševalni zavodi (4) Imajo prostora le za 200 otrok, kar nakazuje nujno potrebo za ustanovitev večjega državnega zavoda vsaj za 500 takih otrok. Za izboljšanje takih razmer bi se moralo mobilizirati vse narodne sile, ter z obveznimi dajatvami osigurati prepotrebna finančna sredstva.
G. Mirko Sušnik je orisal nezadovoljive razmere med trboveljsko mladino ter pre-čital resolucijo krajevnega odbora, po kateri naj bi se ustanovila posebna vžgala-lišča za mladino, v Trbovljah naj bi delovala poklicna posredovalnica v svrho zaposlitve mladoletnikov in tečaji za nezaposleno šoli odraslo mladino. G. dr. Kras-nik je obravnaval problem trboveljske zanemarjene mladine z zdravstvenega, socialnega ter moralnega stališča ter po-
Zafinja pot br. Fincingerja
Zagorje, 26. decembra
Vest, da je naš Nace Fincinger v ljubljanski bolnišnici izdihnil svojo plemenito dušo, je hudo prizadela ne ramo našo dolino, temveč vse Zasavje, kjer je imel obilo prijateljev in sodelavcev. V ponedeljek ob 13. ga je pripeljal avtofurgon pred Sokolski dom, kjer so ga sprejeili Sokoli s praporom in mu izkazali čast. Člani uprave so nato krsto prenesli v malo dvorano Sokolskega doma in ga zz dve uri položili na mrtvaški oder. Starešina br. Ko-lenc je v ganljivih izrazih izrazil žalost nad poslednjim obiskom mrtvega podstarešine v domu. v katerem je bil zmerom tako delaven za sokolstvo Nate je pokojnika prevzela častna straža z meči v varstvo.
Z mrtvim podstarešino so pripeljali tudi krasne vence iz Lit;je. Smartna in Zagorja. med njimi krasen venec pevsikega društva Zvon, katerega častn; član je bil. Od blizu in daleč so se zgrnile množice Sokolov in naprednega občinstva Tako so prišli » prapori Sokoli iz Smartna, Litije in Trbovelj in šmarsko pevsko društvo Zvon. Ko je duhovščina ob 15.30 opravila molrt-ve, se je od pokojnika poslovil zastopnik banovinskega odbora JNS Vekoslav Bučar iz Ljubljane, Smarski pevci po so zapeli »Človek glej«. Proti farni cerkvi ?e je začel pomikati velik, krasen sprevod. Ob odprtem grobu je spregovori! stare'ina br. Kotenc. nato pa še br. VkJic za bratska društva iz Smartna in L»tije. Pevci so zapeli »Vigred * povrne«, prapori so se poslednjih nagnili nad grobom.
Pokojnemu Nacetu ki je zapuvttt vdovo go. Franči. sina Stanka m hčerko Božo, je vsa dolina dolžna velike zahvale za delo, ki ga je izvršil v spflošno korist. Ohranimo mu časten spomin!
udaril, da je mnogočemu kriv škodljivi stanovanjski sistem tukajšnje industrije, ki sili deco na cesto in v slabo druščino. Prof. g. Ratej je pokazal na delo Vincen-cijeve družbe in konference v Trbovljah za dobro tukajšnje dece.
Skupščina je potrdila soglasno dosedanji odbor z g Plavšakom na čelu in je sklenila da z raznimi prireditvami vzbudi med prebivalstvom spoznan ie. da je slovenski, zlasti pa trboveljski deci v dobro bodočih pokolenj nujno potrebna vsa pomoč.
Pri slabem teku, zaprtju črevesja posivi ena čaša naravne Franz-Josefove erreneiee pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.	Reg S t>r 15485 35
NaS novi poštni muzej
M'nister za pošte dr. Torbar je te dni podpisal pravilnik o ureditvi našega novega poštnega muzeja, ki ga ustanavljajo v Beogradu Muzej se bo uradno imenoval »Poštno-telegrafsko-telefonski muzej«. Razdeljen bo na sedem oddelkov: 1. poštni, 2. brzojavni. 3 telefonski. 4. radijski, 5 filatelistični oddelek. 6. oddelek ilustracij in slik in 7. na oddelek knjig in listin. V filatelističnem oddelku bodo vse izdaje naših znamk in drug'h vrednostnic. osnutki, poskusni odtiski, prvi odtiski. maku-lature, albumi, rezi, klišeji. priložnostni žigi, pa tudi tuje znamke in albumi.
Muzej se bo vzdrževal s posebnimi krediti, darovi in dohodki vstopnin in publikacij, ki jih bo muzej izdajal. Poštni uradniki bodo imeli brezplačen vstop v muzej. Vodil bo muzej poseben uradnik poštnega ministrstva, bodo mu pa dodeljeni še razni pomožni uradniki. Važna je odredba, da se uradniki poštnega muzeja ne bodo smeli baviti s filatelijo, da ne bodo smeli imeti svojih zasebnih zbirk
poštnih znamk in da ne bodo smeli z znamkami kupčevati. Vodstvo muzeja bo sestavilo inventar hranjenih predmetov, prav tako pa bo vodilo tudi nadzorstvo za znamke, ki jih bo v zameno dobivalo od drugih poštnih muze.ev. Znamke bodo razstavljene v vitrinah, posebne dragocenosti pa v blagajnah, da bodo zavarovane pred požarom in vlomom.
Toliko iz uredbe, ki jo objavljajo »Službene novine«. Kakor kaže, se bo preselil v Beograd tudi poštni muzej, ki ga je imela naša poštna direkcija in ki je obsegal v glavnem naše znamke iz prevratne dobe in prvih let po njej. Skoda! Vendar pa upamo, da mu bodo v Beogradu posvetili tisto pažnjo. ki mu gre in da bo njegova preselitev v Beograd pripomogla k večjemu zanimanju za naše prve znamke, spomenike prvih dni naše svobode.
Omejitev gsstilnlšalSi in plesnih pr«rs-3!tev
Z ozirom na resnost položaja sedanjega .,e g. ban oravske banovine oureriii:
Plesne prireditve se smejo dovoljevati samo za čas od 31. t. m. do vključno 25. februarja 1941 (pustni torek), in sicer le društvom in korporacijam, ki so že doslej prirejale svoje vsakoletne tradicionalne plesne prireditve in nudijo dovolino jamstvo, da bo prireditev potekla v redu.
Plesne prireditve se smejo dovoliti največ do 2. ure zjutraj. Pol ure po tem času morajo biti prostori izpraznjeni.
Plesne vaje posameznih društev se smejo vršiti najdalje do vključno pustnega torka prihodnjega leta.
Gostilničarjem se ne smejo izdajati dovoljenja za plesne prireditve. Paziti se mora, da gostilničarji ne bo lo izrabili društev, da bi pod njihovliri imeni prirejali pl<-se na svoj račun.
Trajna podaljšanja policijske ure se ne smejo dovoljevati. Za poedine primere se sme dovoliti podal-Sanje policijske ure največ do 2. ure zjutraj.
Predpisi naredbe o odpiranju ln zanlra-nju v gostinskih podjetjih (o policij ki url), z dne 4. julija 1935, se morajo strogo in pravilno izvajati.
Okrajnim glavarstvom in policijskim ob-lastvom je naročeno, da te odredbe r^-Mro-žje izvajajo ln ne dopuščajo nobene izjeme.
SP6
■x.
> vi_

Med prazniki ni bila spsrtnlh pr!ra
O hokejskih tekmah na Hrvatskem in a dveh
zborih v Bjjgra^u
Ljubljana 26. decembra.
Kakor že nekaj let so tudi letošnji božični pratinki ostali brez športne prireditve, čeprav je za zimski šport narava poskrbela zadostno belo odejo in mraz za gladko ledeno ploskev. Spoštovanje prazničnih dni pa le ni preprečilo, da se ne bi številni smučarji te dni razlezli po znanih in neznanih smučiščih in uživali radost in zdravje bele opojnosti. To so prvi koraki za uspešne nastope v bližnji tekmovalni sezoni, nad katero so se prav pred prazniki začeli zbirati tako črni oblaki...
Kakor smo. že zabeležili, so hokejsko sezono začeli tudi že v Beogradu, kjer je v tej lepi zimsko športni panogi zlasti agilen Beograjski tenis klub. Pa tudi Hrvati so že marljivi. Majhno turnejo je te dni podvzela hokejska četa karlovškega SK Primorca, ki je najprej gostovala v Varaždinu proti tamošnjemu VSD in zmagala 2 : 1. Danes so Karlovčani gostovali v Zagrebu, kjer so nastopili proti ZKD. V Kar lovcu pa so pre*ekle dni gostovali zagrebški Marathonci ln nastopili proti KSU. Uspelo jim je zmagati s 4 : 3.
Na občnem zboru Srbske atletske zveze Je prišlo do zanimivega obračuna med klubskimi delegati in dosedanjo upravo
ter predstavniki tistih aktivn h atletov ki so nedavno podpisali znano resolucijo v zvezi s kaznovanjem hrvatskih atletov, ki so nastopili v Carigradu. Pri volitvah sta zastopnika teh atletov inž. Bojovič in inž. Kleut predlagala listo uprave,v kateri bi bili sami novi ljudje, ki se strinjajo s pravcem omenjene resolucije. N.lun predlog pa ni bil sprejet in je bila izvoljena uprava s predse.lnikom dr. Vojislavom Jo-vanovičem, v kateri so poleg starih atletskih delavcev mnogi novi in mladi ljudje.
Drug zanimiv občni zbor v Bsogradu je bil v klubskih prostorih B\K, kjer je domačin predložil zbranim članom izredno zanimiva poročila o marljivem udej-stvovanju v preteklem le'u. Nekatere š'e-vilke iz tehničnega poročila bodo zanimale tudi naše čitatelje, saj je BSK klub, ki je dobro znan in cenjen tudi pri nas. V letu 1940 je nogometna sekcija — mišljeno je seveda pri tem samo prvo moštvo — imela 44 nastopov. Od teh j h je 33 odločila v svojo korist, izgub la jih ie 7, štirje pa so ostali neodločeni. Do e?la ie v teh tekmah izredno lepo razliko golov 157 : 42. Vodstvo tega uspešnega kluba naše prestolnice je če v naprej poverjeno Miodragu Filipoviču.
Cbcni zber DKSK >:EiInstva«
Uspehi dirkačev, članov »Edinstva« so bTlI preteklo leto izredno lepi — V novem odboru sodelujejo še v naprej dosedanji agtlni delavci v kolesarskem športu
Preteklo soboto ie bil III. občni zber DKSK »Edinstva«. Otvoril ea ie predsednik Sancin, ki ie v u odni bes di pozdravil predstavnike vieh ljubi an kih klubov. Dodvzeve in zveze. S hudimi b;-sodami je nato kritiz ral de"o ki ba. pokaral funkcionarje in pohval i d rkač , ki tvorilo iedro kluba. Klub ie bii v p ete-kli poslovni dobi v stalnem naibo iš:m stiku z vsemi športnimi klubi in je s svojimi de^vnimi člani sodeloval t'di Pri vseh odločitvah naših vrhovnih k lesarskih organizacij.
Tajnik Zgranjar se ie v svojem prroč;lu zadržal predvsem pri vzrok h pr pada-nia vseh sporlnih oa^oa. in to ne samo v klubu, temveč tudi v državi in iz.on nje.
Blagajnik Golob ie ugotovil, da le b;lo finančno stanie kluba leto? k ub k tiki predsednika povolino vendar ie or oom-nil. da klub od svoiega cb~to1a še ni ore-iel nobene podpore, čeprav Imi najvč verificiranih ln prvorazrednih članov v Sloveniji.
Teb^čnf referent Butfna- pojoča' o dirkah in naglasil da so kL.bovi dirk-č.
nastopili na 16 priredi.vah in doseg'i 9 prvih mest. 7 drueih. 9 tretjih itd Na lo.' si oven k ea junicrskeea Drva a d ie p i-boril član kluba Slavko Kcsi. Nas ov pod-zvezneTa Drvaka elavne kateeoriie 12 da-bil nekdanji drllavni juaiorski p.-.ak Franc Podmi ^čak. Drueo mesto s' ie n av tako priboril klubov č.an Ama-dj G -lob. Na devetdnevni rtaoai d rk: o oli Srbije so klub častno zts'ooali P dmi1-ščak. Go'cb in J?kše. Ni raz i'-* d* ih dirkah so bili po^ebm u oeš \ Kot Korenin. Mladovan. Be.lič. Blatnik. Zu^an Setnikar in Pahor.
Po Doroč;'ih sa se o?la=tli k n dr~vni bossdi za t fnn'ki. in si er pos'3v eči p-dp^edsednik SKZ Vosner—'k d ed ed-nik kolesar~kera k'nba Ljub1 jamice« Ga-šperš'* d"le<?at k^esar^-e^a kluba »Zar-ie« F^rkoli in deleeat »Hermes-« Schv/ei-trer in drugi.
V novi odb-»r b,Mi lz^olie"?- T -an Sanc'n. Jrvin B' ti^a^ Sr-^r- Z^a-i-r. ^dravkn Dovi^k A-^an-l- Golo^ ?<?rial. F-anc Ar-u^a" D P'* B rta ^^ts^h in Val^tin A"b~!1 adboru pi	Tr-b-c Franc Z^pis-
šek in Janez WiederwohL
DomaČe vesti
* Važno rezervne oiiciije: o w ja nuarjem se prično prostovoljni tečaji za strokovno izpopolnjevanje rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske. Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večerov in oglednih vaj na terenu, predvsem z vidika sodobnih vojnih izkustev Podrobnejša pojasnila dote rezervni oficirji pri pododborih in poverjeništvih Združenja rezervnih oficirjev. Za Ljubljano sprejema prijave zaključno do 5. januarja ljubljanski pododbor. Zvezda, n nadstropje, Kongresni trg. Vabijo se vsi rezervni oficirji, da se teh večernih tečajev udeleže v čim večjem številu.
♦ Kraljevska banska uprava dravske banovine je odredila, da se smatrajo božič, sv. Štefan in novo leto kot delovni dnevi, kolikor se tiče motornega prometa v smislu naredbe štev. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili.
Za smučarj e lil
Smuča rski dresi , hlače po najnovejše ir
k roj u , bluze iz balonske svj
ali volne po meri v prvo
izdelavi Modni salon
S 0 U V A N -Mestni trg
1 e
rstm
- C 0
24
Jbuii £b:'i poUiuž.i.ce Si'ii v Ba <!• >.„.(•.. bo 15 januarja i-341 ob poi 19 K- o .jici v kavarni Grajski d . o. Dne*>n, rc cbsega. o obritev zap.s. il:a za. n.eg.
zLo:a. poiočilo o-c-jra otourite, letnega obia. una in proračuna, odobritev kupne pogoc.be za zemljišče na Pok juki. pooblači le za eventualno najetje posojila in Juča nosti.
*	Zavarovanje državnega prometnega osel ,;a Promeini minit/.er ,e predpisal urecioo o r.avarovanju državnega prometnega osebja za primere bolezni, porodov, pogrebnine n nesreče. Po tej uredi bo proi e!no o;e_je obvezno zavarovano Nezgodno zavarovanje bo šlo na breme države. Zavarovanci bodo imeli pravico na zdravniško pomoč zdravljene v bolniš-n ei. zdravi e:~ije zob in ust. na hran irino. na pomoč pri porodu in na pogrebnino.
*	Nove z	Razen u.en otuij -obio-c! ;i:h zna .it o katei h smo že pi-o.!;. izide tn v prihodnjem letu še dve se-.iji dobro-delnih znamk v korist zagrebških in beo-giajskih pošlarjev. Za evharistični kongres v Zagrebu bo .'.o prav tako izšle nove znamke s pricitkom. Pod jesen bomo dobili spet se ijo znamk, katerih prebitek pojde v ko-ri:.t »Lige za zašč to otrok«, za pros avo k-c.ijeve polnoletnosti pa novo serijo franke .ni.i in po. tovnih znamk Naši filatel-sti bo o moia-i torej v prihodnjem letu seči p.ecej globoko v žep. če si bodo hoteli zalepili z vsemi novostmi.
*	Sarajevo ureja vpr šan5e o prehrani. V Saraievu ie d rod lia sladkor a ka e in masti in nekaterih drurih živ 1 ž nekaj ča a racic-nirana Na vp -■ an . ali bi bilo mo oče cmeji ev od ra ti, ie Z ruž nje treovcev objavilo, da Sarajev še zmerom ni preislo zadostne k -1 čine n i-potrebneiših ž vil. da bi m. g i kr ti r d-ne Dotr be konzuma v mestu in okolici Zaradi stske na živilskem trsu so ob'a-stva odredHa da morajo vsi trgovci voditi strogo kontrolo nad svo imi od j ma'-ci in nad količinami, s katerimi se za a-gaio. Na ta način hoeeio rnemo?oč;ti delovanje takozvanih » letečih "d emalev« ki hodijo od trgovine do trgovine in po-kuDiio vse. kar ie še na ra^i e^ nato oa no verižniških cerah pod roko pr da-ja;o dalie — Mestna občina saraje-ska je Dri Poštni hrnilnici in ori droke:ji za prehrano naiela posojilo 10 milijonov din s katerim bo finansirala ooslovanie mestne anrovizacije
FRANZJOSEF
GRENCICA
BEG. 5. B8. 22365 ed18->xi940c
*	Beograjski stražniki so nabrali čez milijon dinarjev za reveže. Kakor smo pred kratkim poročali, beograjski prometni stražniki odslej vsako leto zbirajo prispevke za beograjske reveže. Letos so nabrali 1,065.025 din. Prvotno so hoteli nabaviti za ta denar živež in kurivo. Ker pa bi v sedanjih prilikah bilo to težko izvedljivo, so sklenili razdeliti nabrani denar med humanitarne beograjske ustanove, ki vsaka po svojih močeh lajšajo bedo beograjskim revežem.
*	Skoplje dobi avtomatsko telefonsko centralo. V soboto zvečer bo izročena prometu nova avtomatska centrala v Skoplju. Centrala ima 2000 številk, poveča pa se lahko na 10.000. Zaradi pomanjkanja kabla pa bodo mogli biti deležni nove pridobitve le stari telefonski naročniki, ki jih je bilo doslej 850.
*	Obdarovanje skopskih revežev. O priliki katoliškega božiča je skopska mestna občina razde1 ila med revno prebivalstvo katoliške veroizpovedi podpore v živežu, drvih in denarju.
*	Stoletnica gledališča v Sabcn. Za pravoslavni božič bodo v Sabcu proslavili stoletnico, odkar je bilo leta 1840. odprto tamošnje gledališče Stoto obletnico bi morali praznovati prav za prav te dni. vendar so proslavo odložili do božiča. Zanimivo je dejstvo, da je Beograd dobil svoj, gledališče šele leto dni kasneje kakor S-^bac.
*	Rekordna brzina na sod«šču. Te dni se je moral zagovarjati na sodišču v Veliki Kikindi delavec Aleksander Koola-čič. Na razpravo pa je prišel pijan. Zato
jc au^ii.. ^oou.i n<j i mi zapora. Kop-lačič se je pritožil in je bila pritožba še tsto uro rešena Okrožno sodišče je potrdile sodbo sreskega sodišča in je moral obtoženi Koplačič takoj v zapor Po prestani kazni mu bodo sodili še za žalje-nje uradne osebe, za kar bi se moral prvotno zagovarjati
*	70 letnega starčka so nbili. Dan pred svetim večerom so v Bački Topoli našli ubitega 70 letnega Franja Namestorske-ga in njegovo prav toliko staro ženo Ker pred njuno hišo ni bil odmetan novoza-padli sneg. so sosedie takoj zasumili. da se je moralo starčkoma nekaj primeriti. Sli so v hišo in odkrili grozovit zločin. Starček je ležal ves razmesarien v hlevu mrtev, njegova žena pa prav tako vsa razmesarjena in mrtva v hiši Ker oo prvem pregledu ni bilo opaziti da bi zločinci starca tudi izropali. so nblastva pred fežko nalogo da raziasne zločin
*	Namesto lisice ustrelil prijatelja Ludvik nčin ie povabil svoiesa oriiatelja Petra Trivaniča da grpsta na lov na itsico. ki je llčinu naredila že mnogo škode Tlčin ie lisi rr i?c'pdil v nip^om hrlogu ir io orpcrnal N;egov tovari? Pp<pt ip nomeril na lisico in sprožil puško Namesto lisice pa ie *adel svoiega oriiatplia naravnost v čpIo Tz žalosti ip hotel narediti samomor vendar so mu to oreprečili
*	Na^li tempo nagega časa zahteva od nas prekomerni duševni in tpiesni napor. Z to moramr paz^i zlasti na prehrano ki nai bo lahko prphaviiivo. ori tem pa kre-pilna in zHrava Zlasti važne ie da pazi m kaj zavijemo z^utral in zvečer čaša tor>'e^r- »FM^NA« *aia Vas np ho nikoli razočarala ker ie to resni<*nc zdravi cveriični čai Ki Vam and' tudn z dodatkom mleka citmne ruma ali žeanip priietno piiačo Toda eamo p^avi »RM^NA« cvpthč-"1 čaj v originalnih oakptih ipkarnp Mr Rahovee v Ljub'jani Dob1 se povsod. (—)
o— Nova kapelica v SlajmerJevem uo
nu. V torek popoldne je bila v šiajmerje ^em domu intimna slovesnost V novo zgra jenem prizidku modei nega, vzorno urejene ga sanatorija so svečano posvetili do.načo kapelo sv Jožefa, katere okusna umetni ško izdelana oprema je zasnova a. hitektov Omahna in Serajnika, sode ovalo pa je po leg nekaterih odličnil obrtnikov tudi neka poznanih kiparjev in slikarjev V novi Kapeli so se zbrali k posvetitvi odbor Trgovskega bolniškega tn podpornega dru5tva g preclrednikom g Gombacem na čelu pieel-sednik dr Milavec v imenu Pokojninskega zavo a. na katerega iniciativo je bi) sanatorij tudi zgiajen šef-zeiravnik dr Kramarič z vsemi zdravniki strežno osebje in nekaj ožjih povabljencev Posvetitvem obrede je ob asistenci dveh duhovnikov opravil škof dr Rožman ki je ob tej priliki ime) tudi kratek nagovor Vsa slovesnosi se je vršila pred mikrofonom da so ji lah ko sledili pred zvočniki tudj vsi bolniki v bo niških sobah
u— »Gospo ministric"«, zabavno in du hovito Nu&čevo veseloigro so pripravil šentjakobčam svojim zabave in smelu željnim ibiskova cem Zdrav humor oe sedna ln stuacijska komika odlikujejo r« veseloigro ki vzbuja mnoge smeha in za bave Naslovno vlogo bo po ala ea Metkii Bučarjeva; poleg njf bode nastopili \ "ečjib vlogah Dimičeva Dragarieva Grgurevičeva Hanž;čeva Eypper Hanži«" Lavrič Moser Plevel j in drugi Priča ko vati je da bo tudi to NušiCevc delo ora\ tako vžgalo kakoi lam »LJiež« ki sc gf-31 krat uprizorili V nedeljo 29 t m ob 16 bo tretja ponovitev Goiijeve mladinske »Princeska in pastirček« ki te imela o-obeh dosedanjih predstavah ep uspeh Dvn ma ie bila obakrat polna navdušene ea smeha naših -nalčkov ki s«- iisr mogi načuditi epi sceneriji vrllam zaiAKon medvedom vili Sumi oaičkonr. ir inierirr Preskrbite si vstopnice že v predprodaji > danes calje
I
S3M
MELODIJE IZ SANJ
Krasen m u z « k a I e n velefilm Predstave ob 16., 19 in 21 uri. JEN J AMIN G1GLJ poje prekrasne arije iz oper »La Boheme« in »Odisej — V ostalih glavnih vlogah: Marta Hareil, A Schonhals. - KIISO MATICA, tel. 22-41
■—— —i	——.......II I—IIIHH......I ———■
ia Blažinčeva ki |t i' «n<>va a na Dc-čkovi cest 10 v Celiu <n ie b^a nemška držav lanka C»(*sp<' sti takoj prenesli v cerkov nikovo vtanc^anif 'n i« p«»sku ali spraviti k zavesti toda zaman Pod t g a it %rčn kapi Trup o v prep« m1' v mi'^' -n'Co na »koli k c p<ikopa'išče kier b' jvtgreh iutr' .b 13
e— Umrla ie v torek na Babnem pri Ce ju v vivij; ^tar«»»t S5 let preužitkanca Marija Ban<'va Istepa dne vt? umrla v celi s-k< boln'>nic^ 11 leti. dnak Perer Anders z Celia n ^Metna dn nanca Olga Bcvče va z Lesičneca or- Pilštinju
c— Rezervm* n^evr, hb, ^r-^rnkt »tn reberto vredn« 28»*' d n 'e zgubil celisk «vtrnzvf>«fek Ivan Pian r^-ek na svet' večet ned vvižnu me<1 ( eiiem in Žalcem ali mer1 <~el|em m I) brno
I i
ZVOČNI KINO SOKO'.SKI DOM I sKKI telefon 41-79
SA.MO ŠE DANES film iz življenja slavnega pisatelja Emila Zolaja
VEST ČLOVEŠTVA
V glavni vlogi PAUL MUNI. Predstave ob 7 in 9 uri.

^^rtbsri
Zadnje slovo
Iva«a Ver.1niKa
Mdthoi p. p ^m«
Včeraj « h ' ur
i* decemora ia r»< bre'ke'i
iki.pališču spremi k v-ečrtiio p<.č'tki ia esa Iva ia V crd vka r><*-se-tr,ika n r lustrma « Meliu /Ctira a se k ve''k« mn<-''cs sv«iice\ r vmt dn k"\ rv»k«»jn'k<<vih >a r<r 'ate''p» r <ntni p\ Čas n 'v hi' za -tnoar drav g-a sk S- kr-l 'oir lovrel' m tur.ke <-na> *e h' n<4ci.'n'k Dt • u'ai j< sta r» ^'a >- 1ra« »iv**« '»k« 'hč'na ater« if Ver<inli p nrevrp-t	kit
"rent n iJr*"'1sf/i>"» k N,-»ri^n/p-	*c
negfiva Ir^niHr? h-"-na Ot -ik vrh Iz re
P
?
» *

u- Vreme *ez praznike. V torek je ka-a!o da bedo letošnji pravniki topli Barometer se je precej dvignil, ledene rože so se stopile Zvečer je začelo rahlo snežiti in ie snržilr pozno v noč ki je bila zelo temna in oblačna Na božični dan pa ie živo srebro spet padlo Zvečer je kazal barometer pred pošto 6 v Zvezdi pa 8. Cez dan se je skušalo uveljaviti sonce, toda le nrrd zahevdom ie prodrlo npkai njegovih žarkov na Ljubljano Oblaki na zapadu so bili močno rdeči kar oompni da bo naslednii dan lepo Noč od srede na četrtek je bila izredno jasna in mrzla Vsa ">kna so snet rastri" npnr^irne ledene rože. Barometer ie pa^P1 z ju tra i kar na 15 Ljubliana ie bila čez praznike kakor izumrla, vsi ki niso šli iz mesta na smuko, -o se držali doma
u— Prošnja go-p°du župana Ljubitelja naših pt'c v tivolskem Tičistanu že dalje časa opržajo, da se je priklatil v Tivoli skobec, ki uničuje udomačene ptice. Ker so sama dmgače hudo miroljubni ljudje in nimajo orožja, prosijo gospoda župana, da bi on poskrbel za odstrel tega sovražnika, ki grozi iztrebiti prezebajoče tivolrke pevčke. eno najljubkejšlh privlačnosti Ljubljane.
n— P<>štne upokojence in one družinske člane umrlih poštarjev, ki prejemajo od pošte Ljubljana 1 pokojnino, prosimo, da se osebno zg ase v januarju 1941. v pisarni upravnika poti te Ljubljana 1 v svrho prijave naročila poštnih spremnic z znižano tarifo. Poznejših prijav pošta ne bo upoštevala.
V borbi za svojih 32 zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto za masiranje dlesni in čiščenje zob Paradentin pasta izredno desinficira usta, učvrščuje majave zobe in prepreča lahno krvavenje iz dlesni Dobiva se v drogeriji Gregorič, po din 16 Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb. Langov trg 3.
u— Novi grobovi. Včeraj zjutraj je po kratki boiezni umrl Anton Uršič. poštni uslužbenec v p. Pogreb biagega pokojnika bo jutri ob 16. iz kapele sv Krištofa na Žalah k Sv. Križu. G. Antonu Uršiču blag spomin, njegovi družini pa iskreno sožalje' u— Križišče pred pošto. Najprometnej-še, in kar se tiče regulacije, gotovo tudi najnesrečnejše križišče v Ljubljani je brez dvoma pred pošto. Temu je krivo dejstvo, da nista Aleksandrova cesta in Prešernova ulica v ravni črti. Stanje se je maio zboljšalo, odkar sta bili porušeni stan stavbi, kjer sta sedaj Slon in Bata Posebno za vozovni promet. Za pešce pa je zadeva bolj zamotana. Res je. da sta pločnika pred palačama znatno širša ko prej vendar se pojavljajo neprilike pri prehodu čez ceste, posebno med Slonom in Emono. Da bi uredila promet pešcev, ie mestna občina sledila zgledu modernejših mest na svetu in označila najprej z belimi pro gami, kod sme navaden zemljan in kod ne. Končno so ogradili ogle pločnikov pred Bato in Emono. Pred Emono je pač uredila tako, da sega ograja ravno čez prei od ki je določen za pešce. Hočeš, nočeš prideš tu navzkriž s paragrafi. Sicer pa sta imenovani ograji brez pomena, dokler ne bosta postavljeni še pred pošto in pred Slonom kjer sta brez dvoma bolj potrebni Ce je bila postavljena verižna ograja pred Bato kjer jo bodo morali v doglednem *asu odstraniti. ker je pločnik tam začasen, bi io lahko postavili še pred pošto in Slonom. Skrajni čas je, da se končno uredi najpro-metnejše središče bele Ljubljane.
u— Zunanjost Bat'e dovršena. Pročelje monumentalne palače Bata pred pošto, je dobilo v torek svoj končni izgled še v ponedeljek je bilo prvo nadstropje v celoti zastrto z dolgim rjavim za-storom. ki je segal od Rojine na Aleksandrovi cesti do Bonača v šelenburgovi ulici. Vse. ki se sprehajajo okrog pošte, je mučila velika radovednost, kaj se skriva za tem skrivnostnim zagrinjalom. Ko so zaveso odstranili, so razočarani ugotovili, da je prvo nadstropje prav tako. kakršno je drugo in vsa ostala, da ima okna in vse ostalo v istem slogu. Zunanji izgled nove palače je torej popoln, čeprav preprost in enostaven Pomisliti je treba, da morajo hiše harmo-nlrati med seboj in da ni bilo tako lahko doseči soglasja s palačo Kreditne banke in Slonom Bata ima zdaj pred oošto domini-raiočo vlogo, še posebno '■ararM na^s+r»šk;i ki ie v LiubHani edinstven De'a v notranjosti naglo napredujejo ln bodo v krat kem končana. Prav tako bo kmalu izročena svojemu namenu nova kinodvorana.
Nenssči Frane §11
se boste lahko tn naglo naučili rtoma po dopisovanju * pomočjo nove originalne metode (po zakonu zaščitene), ki je zasnovana na miifiuotehniki (umetnosti pomnjenja) in psih« dinamiki ki jo Izdela § Petai B. Petrovič. pisec knjige »1'raktični tečaj umetnosti porunjenja« in urednik Okultistične biblioteke. Tečaj traja 6 mescev Mesečno predplačilo znaša 30 din. Vsakomur pošljemo brezplačno poskusno lekcijo Okultistična biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998. Poštni predal H76.
tz
e— Božični prazn ki s< pc'fk1: v pra vem božične.n miru V torek in v svet noči je na novo zapadlo okrog 20 cm snega O praznikih so številni smuč-irji pohiteli v zasneženo naravo, n* Golte k Ceijski koči in v bližnjo celjsko okolico kjer so prišli tud' sankači na svoj račun \a Stetj novo zjutraj je pritisnil izredno os'er mraz V Celju so kazali toplomeri '8 do 19 v okolici pa celo 21 do 22 stopinj pod ničlo e— Slikarska razstava »Naš Jadran«, ki jo je priredil akad slikar prof Albert Sirk v dvorani Mestne hranilnice v Celju ie vzbudila veliko zanimanje in jc dosegla iz redno lep uspeh in obisk Razstava bo ud prta še do vitete nedelje 29 t m na kar opozarjamo vse one. ki si razstave še niso ogledali.
e— Nagrade za natečaj za regulacijo zazidavo Medlogi. (ileJe natc-caj« /a refiu lacije in zazidavo Medloga pr Ceiju je razsodi če sklenilo da ne p'xleli prve na ^ grade, ker ni noben projekt dr,seqel 75''/0 določenih točk Razpisane tn nagrade je razsodišče razdel:<c v št«tmgrac P-vo na grado v znesku 8.000 dm je prejel načrt »36.863« drugo nagrado » nesku 6 000 din načrt »54.945« tretjo nagrado v znesku 4 000 din načrt »33.333« četrto, peto in še sto nagrado v znesku po I <'00 din pa oa črt »22.115« W009« n »^8 78?« V odkup n> priporočen noben projekt
e— SOc: l.ia akc'ja na 1 drž realni e^naziji s kla ?čn:m vzpore, n cam; v Celju. Kakor oreišria le a ie zivod t di letos izvedel nabiralno a' c io za božičnico Odločil se je da 00 32 svo iih učencev in učenk obdan ti d dv o^- ei-ni šoli in sicer ori Sv Antonu na P h r-ju in na Remšniku Sled j šo o ie z v d obdaril že predlansko leto Pod elstvom gospe prrfesoric so učenk= in učm za voda nadalie tnd gospe orores rice a-me nabrale 11 524 75 ^in b a^a oa v v e -nosti za okrog 50^0 din sk nno tor i 16 524 75 din Podnorn^ drš v za r^ ne učence ie k akeiii n*-:soevalo	d t
penimlad^k Rdečega kri "a na za*' d na 2500 din Skupno so zna§a*i prispe k-21 0?5 75 din Za re'-n° učene i" uče k-5 pri Sv Antonu na Pohorju ie zav d oi-o^Ial blaga v vre-^o-ti	d'"> na
R°mSnik oa v vr^dn ^ti 417" d n O a o ie oorabi1 za la tna učenn° Z r^z^im Ma ?om v vrednosti	9rr0 d:r, i bi-
lo nb^i-o- an:h 56 i'č"~n ->-■ i->	1-1
7a^"dn Ta ie v teh t "k> ^a i ho?:č pq f1'" k nsnn nc"p'a r»r a~l t d dob-n-Vn* j^vna^ti k: s«5 r"''
V	nrn- t n1 ~ ti'-'ii: -»n
da -o ane n-rispe k^ bod;si v d narir li blatil
e— Za' v^la Odboi oodm ka R dečega križa na II drž real gi n ziv v Celiu se nailskrenei zah a iui vse velikim dobrotnikom ki sr n-^ k teri ko način ori-^omog i di i' n bir !n ak i ia za obdaritev >-e n:h uč^^ce m z v du in ubržnih obmej ih s o n ki ot liud ke 5o'e v Ki.i^m ro "la n n-i a'"0"a-no lep usp^h P epr č ni na b d da s s tem v°'ikim človekov-b iim na-1 m n laiša'i b"d in oom ni' an e ■ da aš-i:h težk:h časih ter Dri r v i r v m o rokom lQr> božič
e— Va'»'na	za let" 1911 "es no
poglavarstvo v Ce ju raz aš Kr banska uprava dramske banovi e ho udi nr-hodnio p^m1^^ od'aji'a v i"n ji: a š'a-ier"k^ kokoši Nar^čn:k' vl;ln v i sj^Pva;o 1 di-n za enn ia:c V^^i' s1 kmifovalei da v čim v"čie~- š ev;l noreče jajca rja\'e štaJe s'rp k k š N ro-
či!a sprejema mestno no"la' a tv v bi štev 47 do 20 jan-i-ria 1911 R""* dobri rejci rjave š^i^ke ko ^^i bode prejeli o dm~s*ne ob"ine tudi o~sebn vzdr-
e— \r"nnr/na smrt v cerkv> V r.r>atiic.k' ce^k*"' v Ce'it' se je pr-peti' n» kma'u po 8 razburljiv dogodek M " I ma šo se je nenadno nezavestna zgrudi'1« 59 letna, v Leobcn pristojna zasebnica Mari-
lega slovenjgra'keea i-kraja je prišlo ne 'teto Verdnikovh oscin h 11 rH»i'ticnih orijattljev Ce'* vr^-g venetv d svojcev in sorodnikov cxl Sok «l«» -n i.hi* ne ter od pnjateliev t* krasna Jiegrv kr^to Ob kapelici in oh grnr> -nu je 2eit«n čarsk pevski zbor »Kn ato kol« « oariljivo zapel v slov« oV-gred st rne« >r »H- agor mu« Ob odprtem gri'hu sta mu zprep »veM-ila v slovo br dr Erat kr»t starosta v >menu dravograjskega Sok(*la ter v imenu vse na cmnalne iavniH>ti slovemegraškega n dravograjskega ivkraia tet n^vnar V' Spindler v imenu bivše Nlamdne stranke m današnje lugoslovanske nacu.nalnt stranke ka terih neomahljiv čla;< ie bil Verdnik sk<wi vseh ^5 let njih obstoja 2a'ujoča množica se |e vkljub mrazu in -nego še dolgo po-s'avljala ob grobu od dracega pr'jate'ja dobrega plemenitega in pravčnega delo daia ca neustra nega narodnega borca n zavednega Jugoslovana.
a— P°ža na nevarnost. V Kletnih p o-storih hiše na vogalu VojaSni ke in Mesarske udee so se vnela drva iz doslej nepo-asnjenega vzroka Slučajno je bila nevarnost pravočasne opažena Takoj 90 pribrze-!i °:ai?ilci Ki so ogenj pogasil.
a— Sreča v ne*refi.' Na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice je zavozil neki avto na sveti večer v mestni avtolus ki ie bil polr potnikov K sreči ni bilo huj-ih posledic Zadnji del voza je nekoliko idi t Za dotičnim avtomobi istom poizve-uiejo
a— On|)rta noč in dan so grPba vrata.
"ez praznike so umrli ugledni in vzgle no zavedni tezenski gostilničar m trgovec An-on Marin v M inski ulici 47 J°kob špalir, stat 82 let na Koroški cesti 31 upokojena •etni«ka paznica Frančiška K:ošl v bolnišnici 501 etn Janez Trugias. v K avni ki oarvarski mojstei Pavel Kunert, sta 67 et. v Gospejni ulici 831etn- zasebnik Mi-■ael A'her v Smetanovi ul:ci 38 pa ueoko-em nadučite^j Anton Kukovi\ star 76 let. ''alujočim svoicem naše globoko sežrlje!
a— Mleko 4 in 5 din liter so prodajali •a boži*nem živilskem trgu
a— SoHl^ka četa pr. Sv M ar j t o'o 'esniei se .skrene zahvaljuje vsem ^a Qlcem v Mariboru in doma. ki so pok onl-darila ob lepe u^e^m m:l:'avžcvanju. a— Mrtvec na brodu Starček A, Stupan Pobrežja je bil namenjen v mesto Pri-
šel je do broda •renutkov zatem ieia ga je kap
pa se je onesvestil P^r je starček izd: nil. Za-
£2
a— Letošnji b°žični prazniki so potekli v spložnem zelo mirno in dostojno Bilo je precej zimskega vese'ja v neposredni mariborski okolici pa tudi na Pohorju in Kozjaku. Prvi božični praznik je bila maksimalna temperatura 3.2 pod ničlo, na Štefanovo minimalna 12.4 st. C pod ničlo. Snega je zapa lo v ravnini za 20 cm. ponekod na Pohorju kjei je bil p;avj snežni metež. več ko meter Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski oko iš še mrzlejše vreme
a— Zabaven božični večer v gledališču.
Dr Doboviškova in Gobčeva burka s petem »Habakuk« ie na prvi božični praznik zelo zabava'a štpi-: • ~ -bč netvo. ki je gledališče popo'nrma zasedlo. Veselo, bur-kasto razpo'oženie od';kuip 1n nivo domače operetno de'o ki ie nam^^nn predvsem naš;m domač:m odrom Krstni predstavi sta prisostvovala tudi avtorja dr. Rudolf Dobovišek in Radnv-.- Onbec ki ju ie občinstvo priklicalo na oder Bila sta toplo sprejeta in sta prejela lepa lovorie-va venra Tudi ostal: sodelujoč' so b'li de-j 'ežni priznanja zlasti Gorinškov v Habakuk« s sodobn'mi spevi.
— Lepe božičnice so bile na vseh straneh. Mestn; občina je tudi letos obdarovala svoje .-eveže. prav tako šte. lne ustanove in d uštva Omeniti je zlasti božičnico. ki jo je pripravilo deci revnejših članov d.uitvo poštnih zvaničn kov in služiteljev v Narodnem domu Lepa darila so razveseli a eeco pa tudi ša jive pripombe, ki jih i je namenil vsakemu obdarovancu društveni predsednik g F Bnbič.
a— Štefanuv^ko sporočilo. Na pristojnem mestu so prejeli včeraj sporočilo, da smatra banska uprava oba božična praznika in novo leto kot »delovne dneve«, da e torej avtomobrska vožnja dovoljena M riborski avtemr bilisti. ki so prvi praznik »zamudili« priliko, pa so jo včeraj na Štefanovo primerno izkoristili, še bolj jo bodo za novo leto.
a— Dvajseti* na sveti večer pri Mariborski koči je bil letos navzlic svoji precejšnji staresti mladostni mariborski novinar in plamnec g. Franjo Pire. MahnU jo je na Pohorje navzlic snežnemu zametu Z njim je bilo letos na sveti večer pri Mariborski koči ?e šest Mariborčanov, dočim je bil lani na ta večer sam.
a— 550 000 dinarjev za obdarovanje delavstva. Znana je vzorna skrb M. Rosner-jeve tekstilne tvornice. ki jo kaže za svoje de'avstvo. O tem pečajo suhoparne šte-vi'ke. ki presegajo polmilijonsko vrednost razdeMenega b'aga Ob dvakratnem obdarovanju tvorn:škega de^vstva je prejeTo de'avstvo 20000 kg fižola. 20.000 kg moke in 3500 kg masti Razen tega so prejeli delavci in delavke tudi blago v skupni vrednosti 250000 dinarjev, dočim predstavljajo razde1 jena živila vrednost 300.000 dinarjev Tako je žrtvovalo podjetje 550.000 d'narjev. da razveseli svoje delavstvo z obi'no vzorno obdaritvijo Vodstvo podjetja 7—"1171 nnhvalo 'n oriznanie vse iavno-*ti Na s':?pn način je obdarova'a svnje -Vav-tvn Hid; teksfna tvornica Doctor in dnig. ki tudi zelo skrbi za svoje delavstvo.
z— B ži rica ciromašn mladine. V ro-
oi Glasbeneea d uš*va Soko" k^a do a -e Društvo za varstvo otrok azd"'ilc rred orazniki 51 parov čevljev so d g d 1-mače?a del= med na:pit ebne še P d-^ednik g Kolenc ie p-i tei orTki p ia~-nil pom°n drbrodeln'"- a':"iie ki se i° z -sela v hudih gos-- da s'"ih i*" s ci 1 h razmerah pred 10 leti Na cb 1 rov no m'ad;no ie na s1 ovil nek i l?p:h vzpodbudnih besed oooz ril oa io ie tudi na o" ra-feno cl;ko liubPce^a ml"d,-ra v"a ia P"d či^ar vodstvom b1 mša d "m ■ i a edrno močna in sre"na Zah lil se is vsem dobrotnikom ki ?o urnoT.f' k obdaritvi Taki je obč'n=ka up ava n -kazala 4 000 T~D 700 druga ru 'a ' a skupina 530 š'evn; nov"i" na je rgel 2012 d;n Otro"' so veselih cbrazo - c čevlji v rokah odhaia1' v kuh'n:o kj - so dobili še kavo in oec;vo P-i te' oril '-i nai om"n mo nai b: bi'a i -b'ra bd vanrev v bodeče malo b>3i si':rbna P i-cetilo se ie — sicer ne no k ivdi odbora — da ni b'la dele"na d do re najbe neiša r dbina brezposeln-ga J s:t T'le-menčiča. ki živi v lesen, b raki v Ab si-nijL
Iz Brežic
br— Poroka. Priljubljeni g. sresk' pod-nače'nik Emil Križman je v ponedeljek stopil pred oltar v idiličnem IJajhenburgu z ljubeznivo gdč. Vero Slaparjevo. profesorico iz Ptuja. To je že tretji uslužbenec sreskega načelstva v Brežicah, ki je to leto stopil v zakonski stan. Vsi želimo paru, da bi preživel kar največ srečnih in zadovoljnih let.
Oblave
Pevski zb°r Glasbene Rutice bo imel drevi ob 20 izredmo vajo vsega mešanega zbora zaradi nastopa v radiu. Odbor.
Ne p°zal ite na Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola! (—)
Silvestrovanje pevskega zb°ra »Ljubljanski Zv^n«. bo kot običajno tudi letos v prostorih hotela Miklič. Sodeljujejo pev-si zbor Jožek in Ježek in člani drame. (—)
B:>žičniea v Domžalah. Kakor vsako leto. je priredila šola v Domžalah tudi letos božP.njco za najrevnejše učence. Da je bila ta božičnic-a vsaj mala odpomoč socialno najpotrebnejšim, se imamo v prvi vrsti zahvaliti banski upravi za dar v blagu, krajevnemu šolskemu odboru in posameznim darovalcem pa za večje in manjše zneske. Ob arovanih je bilo 77 učencev. — Za šo"sko kuhinjo so darovali dalje: dr. Ben:gar zdravnik v Domžalah, 500 din, neimenovana 200 din. neimenovana družina 70 din in g župnik Bernik 50 din. Z vra-k;m darovamm stotakom se omogoči enodnevna dobava mleka in kruha za 100 otrok. — Naj bd plemeniti darovalci na^li še mnogo posnemalcev Vsem pa najiskre-neiša zahvala za ciarove v imenu trpečih in potrebnih.
črna pri Prevaljah- V spomin pokornemu dr. Korošcu je daroval tukajšnji zdravn!k dr A. Ramšak 300 din. revežem občine črna, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Name«to venca na grob blagopokojnega dr. A. Korošca je darovala gospa M!arica Vrhrnc iz Maribora 500 din p:dpornemu skladu na zavodu za slepo deco v Kočevju. V imenu slene mladine iskrena hvala!
Namesto venca na grob predsednika senata in ministra prrsvete dr. Antona Korošca je banovinski in kopališki zdravnik v Dobrni dr. Fran Zupan poklonil 200 din za zimsko pomoč revnim šolarjem.

M A
'CS
D R A
Petek 27.: zaprto.
Sobota, 28.: Ugrabljene Sabtnke Izven.
OPERA
PeteK, 27.: zaprto.
Sobota. 28.. Traviata Izven Gostovanje Zlate Gjungjenčeve.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
NedeHa. 29 ob 16.: Princeska in pastirček.
Popoldrnska pre 'ava. Torek. 31. ob 20.15: Gospa ministrica. Premiera.
Kokus tekači
za nodnike in stopnišča w vsen oarvah v zalogi
p" Sever RudolS,
■ ' io i;in» Marijin rrg Z
CENE MALIM OGLASOM
Pu 50 par zn besedo. Uin 3. davka za vsaK ogiaa in eiiKiamo pn etujbmo Din 3. - za šifro ali dajanje naslovov plačajo om. ki iščeji službo Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15. Dopis in ženitve se zaračunajo po Din 2.- za vsako besedo. Din 3. davko za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanji naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l. za besedo. Din 3. davkt za vsak oglas in enkratno pristojbino Dm 5. za šifro ali dajanjt tsIovov Najmanjši znef"k za enkratno objavo osrlasa Din 20 -
Beseda 1 din davek 3
din, za 5lfro ali dajani" našlo- 5 din NrMmanl? znesek 20 din
Kuharica
mlajša, izve%ana se Išče za re"tavract'o Nastop tako). Ponudbe na ot1 odd. Jutra »od »Kranj«.	3'049-1
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Posteljno perje
po din 10 in 14 čehano perle din 25 35 55 eosie pene od aln 80. 100 1 40. »Puh 250 300 350 dobi te ori Luk« A. Osijek. Dssatičina 31 — Vzorci brezplačno.	33029-6
Beseda 1 din. davek 3 din za 4ifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
j Reseda 1 din. davek 3
lin, za šifro ali dajanjf laslov 5 din Nnimanlš' znesek 20 din
»Realiteta«
zavod za nakup ln pro dajo nenremičnln Je samo v Ljub! lani. Prešer nova ulica 54-1 Telefon 44-20	279 V
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Posojilo
dajemo na'lm članom in varčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujemo
po 5 odstotkov. Vsi var čevalci brezplačno zavarovani. Zarlruga »Moj I>OTn«. Ljubljna. Dvor-žakova 8. Iščemo pover jenike.
199-16
IN SE&IRAJ V ..JUTRU44!
Hiša
s krasnim vrtom 1145 kv. m ugodno naprodai. Poizve se Sp. šiška, Kettejeva ulica 8.
34042-20
Beseda 1 din. davek 3
din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znjsek 20 din
Svinjske kože
kuouje po najvišjih dnev niti cenah J Lavrič. LJubljana. Cankarjevo nabr 1. Rudnik 24 in usnlarna v šent Vidu orl Stični.	33636 7
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Eno ali dve
gospodični
sprejmem v celo oskrbo, samo iz fine družine, v bližini gledališča. Naslov v vseh posl. Jutra.
34048-23
Ugodna prilika
2 Seibt-Super radio aparata. Vevna. ter 2 angleška »Bestone« Vevna, po din 2.4On novi se prodaio. Ludvik Ileršič Lmbliana, Cesta 29 okt. 13. Telefon 37-54.	33739-9
Kupim
VSOKOVPSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATI N O
BRILJPNTE
SMHRBCDE SPF1R JE PUSIME
BISERE I.T.D. STHBIHSKC HRKITETER UMETNINE
PO NAJVIŠJIH CEHAH
STARATVRDKA
J°5 EBERLE
»UUBUnNH,TYRŠEVA 2
letne praznike
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah Ljubljana. VVolfova
ČERNE - iuvelir, ulica
8-34
Vsakovrstno
zlato, briljante
tn srebro kupuje po najvišjih cenah A JOŽI«"1 Ljubi lana. Franči-i^an .-va ul 3.
95 34
Dobiva se v vseh strokovnih
trgovinah.
p hrlno pero — Vas vedno razveseli!
t
-tLif	1
l
2 ikck in Skakee
Poskoki dveh navih*.nce\ v treh noelavjih.
DHLGO POGLAVJE
24.
»Ljudje, kristjani, prosim, pomagajte! Poglejte: luknja, voda, jojme, dajte! Vesoljna me pop:ava bo zalila, moj trnek in ščipalnik sta utonila!«
tTO
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje uaslov 5 din Najmanjš' znesek 20 din
K A U Č E
novi modeli po nizkii cenah dobite pri
£. Zakrajšek,
tapetništvo Miklošičeva 34.
\ Od Va> je
\-sno da imatf ohleko vedno ,fot novo zato jo pustite redne kemično čistiti al barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
boste imeli, če takoj pospravite svoja podstrešja — kleti in čumnate! — V njih je gotovo dosti stare želez-nine, medi, starega bakra itd. — kar vse kupuje in dobro plača
železnima FR. STUPICA
Ljubljana — Gosposvetska c. 1.

Boljše brije in dalje traja ...
Pralnica
jvetiolikainica
A
KOKS - DRVA oudi
Pogačai?
BOHORIČEV A 6 reiefoD i0-5b Postrežba brefchlbii;
PRI OSLABELIH ŽIVCIH
se uporablja fizijološki ekstrakt Ka-le-fluid. On pojačuje sekretarno delovanje vseh žlez Krepi živčni sistem in jači organizem. Brezplačno vsakemu detajlna literatura — zahtevajte Beograd. Masarykova 9, Miloš Markovič »Ka-le-fluid« se dobiva v lekarnah. — Š. br. 5300 32.
Zahteva itp nnvc/«1 MMco
A L C O S o
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
Kieptlna pijača le
BERMET-VINO
C K NI N A U FKI SKt UOKfc
iremski Karlovci - Gostilničarji ouditt tc špecijallteto svojim gostom V sodčki! 50 i napre1 sa <-azpoSilia
B. MARINKO V,
Sremski Karlove! — FniAlta »nra
Postani in ostani član Vodnikove družbe!

Nenadoma nas je zapustil včeraj, dne 26 decembra 1940, ob 6. uri zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni, v 68. letu starosti, naš predobri soprog, oče, stari oče, brat ln stric, gospod
magistrata! direktor v pokoju
Truplo nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti iz žal. kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu, dne 27. decembra 1940, ob pol 4. uri popoldne.
Ljubljana, dne 27. decembra 1940.
THE A, soproga; JUTA, NIKOLAJ, otroka; Dr. STEVO ULMANSKY, zet; MAJA, vnukinja;
Dr. BORIS ZARNIK, vseučfl. profesor, brat; HELENA ZARNIK, svakinja; MIRA, VIDA, CELLA, nečakinje

rU>
Vsaka beseda 2 oln: da vek 3 din. za daianje naslova 5 oin, naj r.ani ii znesek 20 din
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
A-r.erlka, Blizu mesta. Boc.oča sreča, Dra o. Dobro ohranjena p:soc"a. Dom, Delavnica, Emaj-llran Energičen ln razumen, Hipoteka. Hiter, Hedy Lamarr, Iščem sorodno du o, Iskra. Izdelava takoj, Industrl.a. Industrija na Gorenj skem. Informacijski bi-
ro, KupMJa. Kavcija zmožna. Ljubezen aie-vtdnlh. Lepa prilika, Mizarski stroji. Mir, :Ao&-no t povečave. Naklonim Ti srečo. Okolica Ljubljane, Osebni uspehi, Obse vrni k& Podjetje, Poste restante, Prlmocan proaatl, Pla nik. Prijetni zim ki dnevi. Plavam dobro, PlaMlo takoj. R;s na moč takoj, Resen komp&n.on. Sttc praktik sem risar. Sigurna ek i-stenca. ICO* • sigurno, Sa mostojna Skladišče. Sl-,uren napredek., Tihi družabnik, Trebam hit-r.o. Tiha sreia, Trjovka, Trgovski akademik. Tovarna. Vestna kuharica. Vi ji uradnik. Zasebnik. Zvesto srce, željna poznanstva, 1150, 20.000, 370.
i
Stemnim padjetjem
Slu?ateljem tehniške fakultete je predpisana vsakoletna počitniška praksa, kjer naj bi si bodoči inženjerji pridobijo praktično spretnost in sposobmst, izdelati to. kar konstruirajo Pa tudi po-djetja sama zahtevajo kot pogoj za sprejem v službo večmesečno ali celo večletno prakso. Vprašanje je pa. kje naj si slušatelji tehniške fakltete to prakso pridobe.
Zato si je nadel Akademski klub strojnikov (AKS) za glavno nalogo, preskrbeti svojim član on pri podjetjih mesta za počitni ko prakso. Ze v prvem letu svojega delovanja pa je v tem svojem stremljenju naletel na velike težave, velika večina podjetij ie namreč sprejem počitniških praktikantov odklonila To se je ponavlja'© vsako leto. kc se je AKS obrnil nanje s podobno pro:nio Redke so tvrdke, ki so naše člane sprejele kot počitni-
ške prakttikantie, še redkejše pa so one, ki so praktikantora za njihovo dei'o dale tudi nagrado'oziroma plačilo (Tvornica va-gono<v in mostov v Slavanrkem Bnodu, J. Huttar in drug v Mariboru. TPD v Trbovljah, Wi!;'mann v Ljubljani, Ma'ci9^ Icznišlca družba v Ljubljani) Tem tvorni-cam smo že prav posebno hvaležni.
Jasno je, da vpliva pomanjkanje prakse na uspeh študija, zato srno se letos od-1'či'i, da se že zdaj. ko se leto nagiba k' svojemu koncu, obrnemo na vsa strojna podjetja v državi, z'a«ti pa v dravski banovini, s prniŽTio prošnjo, nij nam zago-tt.ve v svojih delavnicah po nekaj mest, kjer boJo naši marljivi člani med velikimi počitnicami lahko prakticirali.
Večina naših t'anw je iz manj premožnih d-ružin in so doma izven Ljubljane, zato je njihovim starcem nemogoče, še med počitnicami prehranjevati svojca sina v drugem kraju, daleč od dama. Zato prosi Akademiki klub strojnikov, ki je zato naj-oo'j poklican, vsa strojna podjetja da določijo že zdaj, ko se zaključujejo bi'an-ce, nekaj kredita za mezde počitniškim praktikantom. Enako veseli bi bili, če bi naši člani prejemaUi v čam prakse kot plačilo za svoje delo brezplačno stanovanje in hrano. Z'as*i ape'iramo na vsa državna podjetja strojne stroke, naj niši prošnji ugode in naj počitniškim praktikantom p'nčajo vsaj toliko, da se bocio v času prakse lahko vsaj skromno preživljali.
Nagla^amo, da je v interesu strojnih podjetij sanrh da omogočijo inženierske-mu na^a"čaju prakt:ciranje v svojih delavnicah, ker le na ta način bomo lahko vzgojili sposoben inženierski rod, ki bo s svojimi deli lahko konkurirali tujcem!
Zato naj vodstva podjetij narih prošenj, ki jih bomo poseli v b':žnjih dneh, ne spregledajo, marveč *naj jim ugode.
Odbor AKS

NOVOST!
ING A
PATENTIRANI
SKLADIŠ < I VOŽIČEK
Za prevoz: zabojev — vreč — sodov — bal itd. NOSILNOST 300 KG
Dobi se pri IIK5. ALEKS. NEUMAN
ZAGREB — VRHOV <5E V A UL. 21. — TELEFON 23-108
	Strf^SI	mm.	m
			
			
	»M		mm
Neizmerno užaloščeni sporočamo, sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Anton Vršič
poštni uslužbenec v pokoju
danes, dne 26. t. m. ob 9. url, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. t. m. ob 4. url pop. z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. decembra 1940.
Globoko žalujoča rodbina URŠIČ-eva in ostalo sorodstvo.

Po dolgem in težkem trpljenju je preminul naš ljubljeni in dobri soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
ANTON MARIN
gostilničar, trgovec in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 27. t. m. ob pol 16. uri, iz kapelice na Pobrežju, na magdalensko pokopališče.
Tezno pri Mariboru, dne 25. decembra 1940.
Salnjočt: Marija, soproga; Vida In Justika, hčerki; Karel, oče; Henrik, brat; Alojzija Skarja, sestra; Marija Bravec, teta — in ostalo sorodstvo.

mmf&ti
Hulbert Footner:
21
ASZA
Kriminalni roman
Faradž in Harun. slugi princa Vasinte, sta bila, n-M-ob0 zaip, elegantna mlada človeka ki sta drzno in izzivalno gledala okrog sebe. Luku sta se zdela kakor indijska obrtna plesalca, če je bilo tam kaj lak h ljudi, lidiia sta, da ne znata govoriti po an-^p-ko a Luk" ju je imel na sumu. da razumeta vsako besedico, ki jo ujameta. Lee ju je zaslišal z dvema različnima tolmačema to je, z Dubanom in Šeraghom vendar'sta vs?k krat izpovedala isto Kar koli je vprašal Faradža in Haruna. zmerom sta trdila da ne vesta n:č"sar. Gospodar ni bil včeraj v hotelu spreiel nobenega obiska: popoldne je šel v mesto vendar ne vesta kam Ne da bi le z očesom tren;l je vsak izmed njiiu zatrjeval, da se se je vedel V?s;nta nrofi radži zmerom vdano in bratov?ko ter ir n:kob spMkaril zoper njega. Faradž in Harun st^> med vožnjo v Wash^ng'on spala v salonu na tleh in sta rekla, da nista ničesar videla in ničesar sl;šala.
jVfer) tTon,rnv:vn	ie pr^lo poročilo
s kop-f7-'^'7'1	P^sk^va ;zr°?ka 'z preoro-
- - -'----' ' - —'ki
mu je primečane toliko pruske kisline, da bi z nio
usmrt 1 rlv? p" ' udi
Lee in podpolkovnik sta se spogledala
»Torej moram vendarle sprejeti vašo domnevo, da gre za umor,« je rekel Walkley.
Ker železniški uslužbenci niso bili našli nobene--ro mrlič-« ip zdpi pod^nikovn;k ukazal, nai preiščejo reki Shuylkill in Susquehanna v okolici že-,ezn-t,k.ii mosiov ter dva venka zaliva, znana pod monpm" RiicVi ■p;VPr ;n TV^ddlp R;ver Po soglasni izpovedbi raznih prič je radža še bedel, ko je .'iak vozu cez reki Rantan in Delaware.
Eden izmed kriminalnih uradnikov je stopil v paradni voz ter javil podpolkovniku, da želi neki
•Taoobs povori+i z niim. Bili Jacobs je bil v Washingtonu lastnik zastavljalnice
,ii-c-1 si ur" SP ip h ] Zgl^S 1 na PO-
lici.iskem ravnateljstvu, tam pa so ga poslali na postajo. Tu je bil rekel kriminalnim uradnikom, da ima povedati nekai važnega, a da hoče govoriti samo s podpolkovnikom, z nikomur drugim ne. "Pr.vea.te ga semkaj.« je ukazal Walkley. Privedli so dobro oblečenega moškega srednjih 'et. Začel je brez ovinkov.
»Davi o poli enajstih so mi prinesli zastavit neko dragotino. Takoj sem videl, da je z Jutrovega, in ko sem v listih čital o izginjenju šikharskega ra-
J^p c~m si V— rrvelil H?1 ntpcrnp V>ifi \r 7VP^i S tPm
dogodkom.« Tako govoreč je potegnil iz žepa pre-eseno izdelan zlat prstan v katerega je bil vstavljen velik demant podolgaste oblike in najčistejše
'^arve.
Poslali so po Šihaba al Zurija Ko je prišel iz voie sobe in zagledal prstan, je prebledel.
»Ta prstan je last mojega gospoda,« je z grozo dejal.
1 i
Podpolkovnik Walkley se je obrnil k lastniku zastavljalnice.
»V^o ca ie
s>Mlada ženska. Ko sem jo vprašal po imenu, je
rekla, da se p.se Wuson. Kot nasiov je navedla hotel ,Pilgrim'. Bila je visoka, lepa, plavolasa gospodična in zelo elegantno oblečena. Govorila je gladko angleški, a zdelo se mi je. da mora biti Evropka Po občutku bi jo bil prištel k diplomatski družbi.«
»To je zelo dragocen prstan,« je strogo rekel podpolkovnik Walkley. »Ali nimate navade, da bi " t»k:h primerih n^inrpi nn;7vedeli k^ko in kaj?« Se vam stvar ni takoj zazdela sumljiva?«
»Svoj posel opravljam že mnofo let,« je odgovoril gospod Jacobs. »Kadar posojam denar na dragotine, moram biti seveda zelo previden. A v tej dolgi dobi sem se naučil presojati ljudi in malokdaj se zgodi, da bi se prevaril. Ta gospodična je bila očitno vajena živlienia v naiodličnejši družbi. Nikakor si nisem mogel misliti, da bi imela opravka z zločinom.«
Podpolkovnik Walkley je pokimal. »Za zdaj moram prstan obdržati, gospod Jacobs. Dal vam bom potrdilo o njem. Zelo sem vam .hvaležen, ker ste se tako hitro oglasili, da nam pomorete. Tega vam ne pozabimo.«
Gospod Jacobs se je žalostno ozrl na dragotino. »Pet sto dolarjev sem posodil nanj.«
Pndpn^oTmik »a 'P :-»Vm?o1 r>otrilq£?ti »V Pni ali dveh urah bosta gospodična in njena mati najdeni. Ne moreta nam u ti in nobenega dvoma ni, da se bo tudi večina vašega denarja spet našla.«
Luke Imbrie je bil od jeze bolan.
V elegantnem in razkošno opravljenem paradnem prostoru, ki ga je imel šikharski radža, so zaslišali tudi oba uradnika tajne službe, gospoda Ma-honyja in Cutlerja. Njuni izpovedbi sta se docela ujemali; oba sta bila potrta, saj sta vedela, da jima bodo hoteli naprti krivdo za to, kar se je zgodilo.
Prejšnji dan so jima bili odkazali sobo v hotelu Conradi-Windermere in Mahony je imel od poli enajstih do poli treh službo v sultanovem predsob-ju. Potem ga je bil do poli sedmih zamenil Cutler. Na radžev posebni ukaz sta se držala samo v pred-sobju. Zato nista mogla povedati, kaj se je dogajalo v notranjščini knezovega stanovanja.
Skorai vps dan ie rpripboma zvermi t°lpfon in hotelska uprava je poslala mlado telefonistko, da je o■ - n- k r«o K-dar ni vedela, kaj nai reče, se je spojila navznoter; moža od tajne službe pa nista mogla povedati, kdo ie tedaj odgovarjal na vprašanja. Obiskovalce, ki jih je bilo treba sprejeti, so vodili na vrh. Eden izmed služabn:kov je čakal v predsob ju, ter jih vodil noter. Med temi obiskovalci jih je bilo več dokaj temne polti, ki so utegnili biti Indijci v evropski obleki. Princ Va-sinta je okrog treh odšel iz hotela in se vrnil šele ob sedmih.
O poli sedmih je šel Mahony k svoi emu tovarišu v predsob ie, nakar sta skupaj opravljala službo do desetih. Ob tem času je bil paradni voz že pripravljen za radžo. Cutler se je zato odpeljal na postajo, da bi straži! voz do knezovega prihoda. Nobeden niti-p r>'	r<oTr»dpti o tprri k^i se je
dogajalo na zabavi, šampanjca nista bila pila.
O
Vladar se redno posvetuje z vojaškimi strokovnjaki, kraljica neguje ranjence, prestolonaslednik je (nri vojski, njegova soproga pa
opravlja samaritansko delo
člani italijanske kraljeve rodbine se udeležujejo te vojne brez izjeme. Kralj in cesar Viktor Emanuel, kl mu vojna nI nič novega — saj se je udeležil več oboroženih sporov nego vsak drugi, danes živeči vladar — se posveča kot vrhovni zapoved nlk italijanskih vojnih sil proučevanju
strateških, taktičnih in splošnih vojaških vprašanj.
iroa posvetovanja z Mussolinijem in šefom generalnega štaba ter zadnjo besedo ob vsaki odločitvi. Poleg tega je inšpiciral Italijanske čete ob vseh mejah in tudi v Albaniji, kakor pripovedujejo poučeni krogi, s kraljico Heleno pa obiskuje ranjence v lazaretih.
Kraljica Helena, ld je delovala že v svetovni vojni
neutrudno za ranjence ter v mirnem času podpirala številne bol-
nišnice, kamor je prihajala pogostoma na nenapovedane obiske, da bi videla, ali je vse v redu, se temu delu sedaj posveča popolnoma.
Prestolonaslednik Humbert je ob začetku vojne poveljeval vojski na alpski fronti. Po premirju s Francijo je prevzel ponovno svoje mesto kot
generalni Inšpektor pehote
ter nadzoruje v tem svojstvu stalno čete, ki odhajajo v Grčijo in Afriko, isto tako tudi deželno brambo. Pripada tudi vojnemu svetu. Njegova žena je kot nadzornica italijanskega Rdečega križa menda najbolj zaposlena italijanska princesa. Tudi ona ima izkušnje v tej stroki. Med abesinsko vojno se je odpeljala v Vzhodno Afriko in je
kot bolničarka stopila v aktivno službo.
Sedaj se bavi zlasti z inšpekcijami lazare-
tov ter sanitetskih postaj v velemestih, ki so jih napadala britska letala. V Brindisiju je ob takšni priliki inšpicirala tudi bolniško ladjo, ki je pripeljala italijanske ranjence iz Afrike ter Albanije.
Izmed četvorice hčera italijanskega kralja živita dve v tujini, obe ostali živita v krogu svojih družin, posvečata pa vsaj del svojega časa
skrbi za vojne žrtve.
Princesa Jolanta, najstarejša hhči, je žena grofa Cavija de Bergolo, kl je kot konjeniški častnik na fronti. Druga hči. princesa Mafalda, živi v Nemčiji kot hči hasen skega princa Filipa, tretja. Ivana, je žena bolgarskega kralja, četrta ln najmlajša hči princesa Marija, je žena princa Louisa Bourbon-Parmskega ln se le redkokdaj pojavi v javnosti.
Razdejanje v Birminghamu
Angleški vojaki čistijo ulice po bombnem napadu, kl so ga izvedla nemška letala
v noči med 11. in 12. decembrom
Otrok v pisemskem nabiralniku
To se je seveda zgodilo v Ameriki
V Zedinjenih državah so poštni nabiralniki za tiskovine izredno prostorni. Povzročili so že marsikatero zlo, kajti njih vratca se ne zapirajo vedno dobro.
Poštni uradnik, ki je nedavno ob določeni uri odprl takšen nabiralnik na manj prometni cesti v mestu Trentonu, je doživel veliko presenečenje. V naročje mu je padel triletni Jimmy Banker. Otrok je bil že skoraj do smrti izčrpan.
Uradnik ga je odnesel na najbližjo reše-
valno postajo. Tam si je otrok opomogel in pojasnil svojo nezgodo. Igral se je na cesti in je v svoje veselje odkril, da so vratca v nabiralnik odprta. Takoj se je spravil v zaboj. Tedaj pa se je zapah zaprl in mali Jimmy ni mogel več ven. Kričal je tako dolgo, da se je onesvestil. Kakor po naključju, ni bilo človeka, ki bi v nabiralnik vrgel kakšno tiskovino in otroka prej odkril.
Pluto ni otrok sunca
marveč hodi po lastislh poteh
Pluton je bil bog starogrškega podzemlja. Pluton, o katerem govorimo tu, pa je neznaten planet ob robu našega osončja, ki so ga odkrili šele pred nekoliko leti. Njegovo navzočnost v našem sooičnem sestavu so sicer uomnevali že dalj časa in zgodilo se mu je tako rekoč kakor hudodelcu. ki so mu zla dejanja zapisana že nekaj časa v akte, preden uspe policiji, da ga samega ujame. V tiru planeta Urana so namreč opazovali neke nerednosti, ki »o si jih razlagali tako, da mora biti za Neptunom pač še ena preuničnica. Med tem se je sicer izkazalo, da so teh nerednosti krivi popolnoma drugi vzroki, našli pa so obenem tudi motilca. ki so ga prej slutili. Seveda ga potem niso izpustili iz rok in so si ga pobliže pogledali.
Raziskovanja so spravila vsakovrstne nenavadne stvari na dan. Pluton se po sve jih navadah sploh ni skladal s planetno družino. Tako je bil dosti manjši, nego bi moral biti, pravo zrnce v vesoljstvu, ki se je vedlo tako, kakor da je planet. Tudi njegov tir je zelo nereden. Med tem ko so si tiri drugih premičnic približno v isti
ravnini, se Pluton tega običaja noče držati.
Opazovanja Plutona niso baš lahka, saj predstavlja na nebu komaj zvezdico 15. reda. Od nas je oddaljen okrog 600 milijonov kilometrov in pot okrog sonca prepotuje nekako v 300 letih. Zvezdoslovci domnevajo, da sploh ni pravi otrok Sonca, temveč da ga je sonce kot tuje dete pritegnilo v svoje območje. To bi pojasnjevalo razne njegove posebnosti.
Kazen za uničevalce olja
španska vrhovna komisija za določanje cen je predlagala, naj se neki veletrgovec z oljem kaznuje z globo pol milijona pezet in z letom dni prisilnega dela, ker je uničil 1500 litrov olivnega olja, potem ko svoje zaloge ni prijavil, kakor bi moral. Tudi njegovi nameščenci, ki so pomagali pri uničevanju olja, bodo kaznovani z denarno globo in bodo obsojeni vsak na mesec dni prisilnega dela.
Težko delo v Afriki

Italijanska vojska mora s svojimi delavskimi oddelki v Afriki sproti graditi ceste,
Id so potrebne za dovoz čet ln materiala
Gangstri v krilih
Njujorška policija lovi ta čas U>1do samih razboinic Nekega Dopoldneva se ie ustavil avtomobil s petimi mičnimi da mami pred neko črpalko za bencin Lastnik čroalke ie stopil sam do v^za da Di iim postregel njegova uslužnost Da se le sprevrgla v grozo ko mu ie zaziialo nasproti pet samokresnih cevi Ena izmed »dam« sa ie pozvala nai 1im odda takoi ves svoi denar. Ni mu Dreosta o drueo Pri zasliševanju ie mož Driznal da m izgubil samo svojega denaria temveč tudi svoje — srce Do las se le bil zal'ubl v voditeljico nevarnih predstavnic »šibkega« spola...
Letalo na gazogen
Štefani javlja, da se poskusi z italijanskim letalom na gazogen uspešno nadaljujejo. Novo letalo bo aeroplan s 85 k a Motor ima kot dodatek napravo za proizvajanje gazogena, ki tehta samo 80 kg. Novo letalo je te dni letelo dve uri nad Milanom ter je porabilo za ta polet samo 50 kg premoga. Inženir Coltelli je letel s tem letalom tudi iz Milana v Rim in je bil z vožnjo prav zadovoljen.
Slepi morilec
Budlmpeštanska policija je prijela te dni 711etnega slepca, bivšega dimnikarja, ker je v prepiru z nožem zabodel nekega 60-letnega moža. Preiskava je dognala, da se je slepec pri beračenju spri s hčerjo tega moža. Oče se je vmešal, na kar je bivši dimnikar potegnil nož. Morilec pravi da je a nožem samo po zraku mahal in da je pri tem nehote zadel žrtev v prša. Do zaslišanja baje ni vedel, da je nasprotnika sploh zabodel.
Francoski poslanik v Parizu
Maršal Petain je ImenovaJ de Brugnona ' (slika) za poslanika francoske vlade pri zasedbe ni oblasti v Parizu
ANEKDOTA
Nesrečni avstrijski feldmaršal Mack se je moral 1798. kot vrhovni poveljnik neapeljske vojske vdati, ker je bilo v mestu samem skoraj še slabše nego pred njegovimi vrati, kjer so gospodarili Francozi.
Po starem običaju je Mack resignirano izročil svoj meč francoskemu častniku, ki ga je ujel. Meč je bil častno darilo angleškega kralja.
Francoz pa je Avstrijcu vljudno vrnil meč in dejal z nasmeškom:
»Hvala, gospod maršal! Zakoni moje dežele mi prepovedujejo sprejemati angleške izdelke.«
VSAK DAM ENA
Nove maksimalne cene za mclto
Na drobno se bo prodajala enotna pšenična moka po 5.50 din, medtem ko je znašala doslej cena krušne moke 5 din
Glede na uredbo o mletju moke in kruhu od 10. decembra, ki določa, da se mora mleti le enotna pšenična moka (brez bele moke), je nastala potreba, določiti nove maksimalne cene za moko. Ker mlini odslej ne smejo več mleti bele moke, se mora navzlic nespremenjeni ceni pšenice povečati cena enotni pšenič ii moki v primeri s sedanjo ceno krušne moke.
Te dni je banska uprava dunavske banovine odredila nove enotne cene, franko mlin brez skupnega davka in vreč, in sicer za 100 kg enotne pšemčne moke 382.25 din doslej za krušno moko 358) in za 100 kg otrobov 200 din (180) Banska uprava dunavske banovine torej ni celotne podražitve, ki je nastala zaradi tega. ker mlini ne meljejo več bele moke. prenesla na ceno enotne pšenične moke. temveč deloma tudi na ceno otrobov.
Nadalje je banska uprava dunavske banovine določila prodajne cene (franko mlin. brez skupnega davka in vreč* za koruzno moko in zdrob iz koruze ki vsebine največ 14% vlage, na 321 din. za koruzno moko in zdrob iz času primerne koruze s 25®'o vlage na 250. za koruzne kali na 300 dinarjev za koruzne otrobe ki vsebuieio kali, na 150 din in za koruzne otrobe, ki re vsebujejo kali, na 70 din.
Nadalje je banska uprava dunavske banovine določila maksimalne cene v trgovini na debelo in na drobno Cena enotni ošenični moki ie določena nri veletrgovm r vračunanim skumrm davkom na 415 din za 100 kg. na drobno pa na 4.50 din za ki-'ogram: cena koruzni moki in zdmbu koruze ki vsebuie največ 14n'o via<*e 1e določena pri veletrgovru na 345 din za 100 kg. na drobno pa na 3.75 din za kilogram.
Maksimalne cene v Sloveniji
Ker so cene v dunavski v glavnem me-rodajne za cene v dravski banovini, je sedai tudi banska uprava dravske banovine določila nove maksimalne cene za pšemč-no m^ko Odrodba bana se glasi:
l) Mlini v dravski banovini smeio mleti pšenico tako. da dobe iz 100 kg pšen'ce s hektoliter«ko težo 76 ks a) S5 kg enotne presekane moke in 14 k<» ot^^nv; ali b' 99 kg navadne neoreseiane moke.
Za potrebe bolnikov ir> bo'ni5nio v drav. ski banovini sme izmleti »Prevod« za svoi račun mesečno največ v»«nnov be'e mo. ke MMne. ki i;m bo poverieno mletie bele moke nač?n nadTo-c+vo nr-i *»rn mVt-ju bo določil predsednik »Prevoda« Pooblastila po čl 4 uredbe o mletiu in kruhu glede	kruha b he^e moke za
potrebe bolnikov in bolnišnic izdajajo uprava oblastva nrve stopnje.
2. Ml:ni. ki meMeio pšenico za račun lastnika p?eni<-e na merieo fuiemV moraio vračati proizvajalcu: a) pri mletju enotne
nepresejane moke 77 kg moke in 14 kg ot obov; b) pri m navadne nepresejane moke 90 kg n..- ejane moke. — Mlini, ki meljejo pšenico za račun trgovcev ali drugih lastnikov pšenice in ne jemljejo merice, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ 3000 din za mletje 10 ton enotne, presejane moke ter 2500 din za mletje 10 ton navadne nepresejane moke. na za 100 kg:
3)	Pri prodaji na debelo sme znašati cena za 100 kg:
a)	85 odstotne enotne nepresejane moke največ 485 din;
b)	navadne nepresejane moke največ 400 din;
c)	otrobov največ 250 din;
č) cena bele moke. kl jo daje izmleti »Prevod«, ne sme biti višja od S50 din za 100 kg.
Te cene računajo prodajaVi s sedežem v drav=ki banovini fra"ko posta ia prodajalca. Prevod in prodaia^i s sedežem izven dravske banovine računaio za va<*or-ske pošiljke gornie cene fr?nko postaic kupca. K tem cenam se priblie občinska trošarina, ne sme se pa pribijati skupni davek in porabnina za vreče. (Dos1?1 je veljala franko postaja ve^trgovca v dravski banovini z v54^to n-orabnino za vrc~e in skupnem davkom za krušno moko op-a 155 din. za otrobe 225 din in za belo moko "40 din).
4)	Pri odiemu večiih ko!;č;n moke se dovoljujejo na cene. navedene v točk-' 3. oopusti. ki iih določata soorazumno prodajalec in kunec OdiemaVem ki trT.ie-jo z mlevskimi izdelki pretežno na debelo, «e morajo dovo'ievati na Dod 3^ navedene najvišje cene tolikšni popusti, da znaša zanje nakupna cena brez vreč in skuone-ga davka za 100 kg 850/o enotne presekane moke največ 435 din, navadne nepreseia-ne moke 400 din in otrobov naiveč 200 din. K tem cenam sme pribiti prodajale skupni davek, ako ga je plačal, in obrabn-"no za vreče v najvišjem iznosu 5 din za 100 kg, iko je posodil vreče.
5)	V trgovini na drobno ne sme cena enotne pšen'one moke nre^eeati 5.50 za kg in cena otrobov 2.75 din za kg (doslej ie znašala cena krušne moke na drobno 5 din in cena otrobov 2.50 din).
6)	Prekrški točke 2.. 3. in 4. te odredbe ^e kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
7)	Prekršk-' čl. 1. te uredbe kaznnip^o po čl. 11. odstavku 1. uredbe o preskrbi Drebivarstva in voiske s kruhom.
8)	Z dnem obiave te odredbe izgubi veljavo odredba 472 z d~e 11. IX. 1940 'SI. L 75 z dne 18. IX 1940^ razen čl. 5. te odredbe (o obveznost' plač^vania pri<=nevka 10 par za banovinski sklad za aproviza-cijo).
»Ali prav vidim? Ti s svojimi zrahlja-nimi živci se voziš v drugem raredu?«
»Kaj naj pa storim? V tretjem bi srečal vse svoje upnike . . . « (»Vart Hem«)
Gospodarske vesti
= Pred povišanjem posrednih davkov.
Poročali smo že, da bodo s 1. januarjem povišani nekateri posredni davki. Prve tozadevne spremembe in dopolnitve bodo po beograjskih informacijah objavljene v eni prihodnjih številk »Službenih novin«, in sicer o povišanih konzularnih in sodnih taks. Ostale spremembe, ki se tičejo poslovnega davka, splošnih taks in trošarine. bodo objavljene 31. decembra in bodo stopile v veljavo 1 januarja. Kakor smo že poročali, je predvideno tudi povišanje prenosne takse. V tej zvezi se je razširila vest, da bo uveden posebni davek na povišano vrednost nepremičnin. Po vesteh iz Beograda so te informacije netočne in na merodajnih mestih ne razmišljajo o uvedbi takega novega davka, ki tudi ne bi bil pravičen, ker bi zadel le lastnika nepremičnin. Povečana vrednost nepremičnin je le posledica zmanjšanja kupne moči denarja in je torej le teoretična. Vrhu tega se tudi donos nepremičnin ni povečal, ker so najemnine ostale nespremenjene.
—	Nov režim za izvoz živine. Na poslednji seji sveta za zunanjo trgovino je bila sprejeta naredba o kontroli izvoza žive živine. Po tej naredbi je dodeljeno zadrugam 50%, izvoznikom in trgovcem 30%, proizvajalcem pa 20% vsega izvoznega kontingenta žive živine.
i= Kontrola izvoza perutnine in jajc. Iz Beograda poročajo, da je pripravljena na-re ba o kontroli izvoza perutnine in jajc, ki bo v kratkem objavljena.
—	Nova uprava Brodske tvornice vagonov. Sredi novembra smo poročali, da je neka domača skupina gospodarstvenikov pod vodstvom Banovinske hranilnice v Zagrebu dosegla sporazum z glavnimi delničarji Prve jugoslovenske tvornice vagonov strojev in mostov d. d. v Slavonskem Bro-du glede odkupa večinskih delnic. Odkupila je od rumunske finančne skupine Ausnit 260.000 delnic in imajo sedaj novi delničarji skupaj s Prvo hrvatsko štedionico, ki ima že od prej delnice tega podjetja, večino. Pretekli teden je bila v Zagrebu glavna skupščina delničarjev Prve jugoslovenske tvornice vagonov- strojev in mostov d. d. , ki je glede na posestne spremembe izvolila nov upravni odbor. Za predsednika je bii izvoljen senatoi dr. Jurij Krnjevič in za podpredsednika inž. Zvonimir Pavišič, predstojnik oddelka za gradnje pri banski oblasti, člani upravnega odbora pa so: dr. Mirko Lamer, predstojnik oddelka banske oblasti dr. Bianko Pliverič, generalni direktor Praštedione, Tomo Baburič, Ante Kovačevič, član upravnega odbora Narodne banke, E. Lovičič, ravnatelj Banovinske hranilnice, Juraj Maršič, inž. Vladimir Po-točnjak, industrijec Josip Pipi-4, Ivan Ro-bič, A. Srnic, inž. Djuro Stipetič, inž. Mate šneler, odvetnik dr. Josip Vizner in upokojeni vojni minister Dušan Trifunovič. V nadzorstveni odbor pa so izvoljeni: dr. Ivan Bankovič, Ivo Bačič, ravnatelj Praštedione, odvetnik dr. Stjepan Hefer, trgovec Zvonimir Polič, Branimir šizel, dr. Emil Panaj in Vojko Latinčič.
—	Pogajanja za preureditev plačilnega prometa z Grčijo. V Grčijo je odpotovala naša delegacija, ki jo vodita načelnik oddelka za izvoz pri direkciji za zunanjo trgovino dr. Dragoslav Mihajlovič in direktor Narodne banke Kosta Ljubisavljevic. Gre za preureditev plačilnega prometa.
= Maksimalne cene za loj. Kraljevska banska uprava je na rjrijavo Zveze združenj in odsekov mesarjev dravske banovine na podstavi čl. 5. v zvezi s ČL 2. uredbe o kontroli cen odobrila, da smejo mesarji v dravski banovini prodajati loj za pre-
hrano in industrijske svrhe po tehle cenah- 1) loj topljen, čist po 24 din za kg; loj surov (ledvični) po 18 din za kg. loj surov črevesni in drugi po 14 din za kg. 2) Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
= Naredba o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga, o kateri srno poročali v »Jutru« dne 20. t. m., je objavljena v »Službenem listu« od 24. t.m. Opozarjamo vse interesente, da vsebuje ta naredba popoln seznam vsega kontroliranega blaga, čigar proizvodnjo, promet in zaloge morajo vsi uvozniki, proizvajalci in predelovalci ter veletrgovci mesečno prijavljati uradu za kontrolo cen v Beogradu.
Nove cene špirita. Finančni minister je določil za čas od 27. t. m. pa do 31. oktobra 1941 naslednje cene špiiita: 1) za denatutlran, dehidriran špirit za mešanje z bencinom, franko tvornica odnosno de-hidrirna postaja, vključno skupni davek, 11.50 din za kilogram; 2) za rafiniran špirit za izdelovanje smodnika, franko postaja kupca, vključno skupni davek, 11.60 din za kg; 3) za rafiniran špirit za uživanje, franko postaja kupca, brez skupnega davka, 20.80 din za hektolitrsko stopnjo; 4) za gorilni špirit (90%), franko postaja kupca, brez skupnega davka, 12.59 čin za hI. st.; 5) gorilni špirit (95 do 96%), franko postaja kupca, brez skupnega davka, 14.50 din za hI. st.; 6) za surov špirit za izdelovanje kisa, franko postaja kupca, brez skupnega davka 12 din, za rafiniran pa 13 din za hI. st.; 7) za surov špirit za industrijske svrhe, franko postaja kupca, brez skupnega davka, 14 din, za rafiniran pa 16 din za hI. st.; 8) za špirit za zboljšanje vina pri izvozu, franko tvornica, brez skupnega davka, 11 din za hI. st.; 9) za rafiniran špirit za izdelovanje predmetov za izvoz, franko postaja kupca, brez Skupnega davka. 10 din za hI. t.; 10) za rafiniran špirit za privatna trošarinska shranišča v svrho obdavčenja, franko tvornica, 24.80 cin za hI. st. — Razlika med novimi cenami in cenami, ki so bile določene 8. oktobra t. 1., se ima uporabiti izključno za preferenco, ki se bo da;'ala v zvezi z izdelovanjem špirita iz koruze ta .surovega sladkorja v industrijskih in kmetijskih tvoinicah špirita. Te nove cene bodo veljale samo tedaj, če bodo kmetijske in industrijske tvornice špiiita imele vsak čas na zalogi najmanj 100 vagonov špirita, sicer bodo ostale v veljavi stare cene od 8. t. m. Od prodajne cene špirita za mešanje z bencinom se bo kakor doslej uporabilo 1.50 din v korist kmetijskih tvornic špirita za povečanje obstoječe preference, toda samo za prvih 500 vagonov špirita.
Najboljši dekaz«
kako potreben je gospoda—kim in poslovnim ljudem »Trgovski listi, je dejstvo, da se je število naročnikov na »Trg. list« v zadnjih mesecih zvišalo za nad 25*/». In to ni čudno.
Kajti »Trgovski list« prinaša poleg stro-kovno-gospodarskil-. razprav vse najvažnejše zakonske predpise, uredbe in informacije. Dalje v posebni rubriki »Davčne nasvete«, tržna poročila itd. itd. List izhaja 3 krat na teder. r stane celoletno samo din 180.—.
»Trgovski list« je glasilo trgovcev in gospodarskih stanov sploh in zato ne bi smel manjkati v nobenem še tako majhnem podjetju. Saj lahko samo ena pravočasna opozoritev, nasvet aii opozorilo, prihrani 10 kratno naročnino. Naročite »Trgovski list« še danes in opozorite nanj tudi svoje poslovne tovariše.
Naslov: »Trgovski list«, Ljubljana — Trg. dom. (—)
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraut. — Za Narodno uskamo d. d. kol Uskaruarja Fran Jeran. — Za tnseralni del je odgovoren Aioj2 Novak. — Vsi v Ljubljani.