r * > o o TRGOVSKI lalST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 2S. aaesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži so v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, t torek, dne 1. januarja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 1. Ob novem letu! Bilanca jubilarnega lota ni razveseljiva. I zgledi, ki se nam odpirajo za bodoče leto, so nejasni in nas morajo vse navdajati a skrbjo. Težka državno-|K>litična kriza, ki je dosegla v drugi polovici 1928. leta svojo kulminacijo, kaže svoje posledice vedno močneje tndi na gospodarskem polju. Inozemsko posojilo, od katerega smo spomladi pričakovali, da bo prineslo novega poleta v naše gospodarsko življenje, se je izjalovilo in vsa nujno potrebna javna dela, ki so se nameravala s tem denarjem izvršiti, so od-godena na nedoločen čas. To zadeva težko tudi Slovenijo ne samo glede gradnje novih železniških zvez s Pri-Morjem, marveč tudi pri vseh ostalih javnih delih. Izvoz naših agrarnih proizvodov zadeva medtem na vedno težje ovire in vrednost našega izvoza beleži, kljub povečani količini pri stabilnem dinarja, -stalno nazadovanje. Naše vinogradništvo se nahaja v težki krizi in tudi našemu živinorejstvu se bližajo težki časi, ki zahtevajo v marsičem nove gospodarske orijentacije. Hmeljarstvo, ki je bilo prejšnja leta najrentabilnej-ša panoga poljedelske produkcije, je vsled deeorganizacije v popolni de-ruti, ker izkupiček za prodani hmelj ne krije niti produkcijskih stroškov. Pri trgovinskih pogajanjih se zahteva od nas neprimerno večje popuste pri industrijskih carinah, kakor pa so ugodnosti, ki bi jih mogli doseči za naš izvoz. Ekonomsko delovanje Društva narodov v Ženevi tudi žal ne vzbuja posebnih nad na zboljšanje položaja, marveč gre nasprotno velik del sklepov na rovaš naših interesov. Napori, da se zmanjša državni proračun, so ostali brezuspešni. Redukcije, ki jih je povzročilo črtanje raznih kreditov v proračunu, gredo, kakor smo imeli opetovano priliko podrobneje razmotrivati, v mnogem oziru na škodo rednemu poslovanju državnih gospodarskih naprav in državnih oblasti ter povzročajo pridobitnim krogom več škode ko koristi. Izenačenje davkov ne predstavlja za trgovstvo in obrtništvo nikake olajšave in pridobitve, ker bodo bremena skupno z autonomnimi dokladami za pridobitne kroge celo občutnejša nego doslej. Pri tem nas pa čaka v bodočem letu še povečanje železniških tarif, ki bo znatno vplivalo na celokupen kupčijski promet. Državni proračun gre v sedanji višini daleč preko meje razumne in dopustne davčne obremenitve našega gospodarstva in se v tej višini in obliki ne bo mogel obdržati. Pri oblastnih proračunih je sicer opažati nekoliko konsolidacije, vendar povzročajo mnoge davščine, predvsem pa neenak06t teh davščin gospodarstvu velike težkoče. Najtemnejša točka v vsem pa je brezizgledna politična borba, ki se vo- di z vedno bolj poostreno agresivnostjo, a v kateri mirno gospodarsko delo ne moro uspevati. Ta borba vnaša v poslovne kroge negotovost, rezerviranost in previdnost in le še povečuje mrtvilo, ki davi gospodarsko delo. Ta borba ogroža vse napore in požrtvovalnost dobrih gospodarjev in iskrenih patrijotov, obrezuspešuje vsa prizadevanja gospodarskih korporacij in organizacij. Bil bi skrajni čas, da najdemo izhod iz te zadušljive atmosfere, ki nas razjedinja v notranjosti države in ubija naš ugled in odporno moč ter upoštevanje na zunaj, v ve- Anton Krejči, Ruše pri Mariboru: Industrija v mariborski oblasti. Prvi predpogoji za ustanovitev industrije so: dobro železniško omrežje, v bližini se nahajajoča in po ceni ter v vsaki množini razpoložljiva pogonska sila, v bližini se nahajajoči zakladi sirovin, ki sioer ne prenesejo večje vozarine, zadostne in vporabljive delavske moči in končno še drugi pogoji, ki so potrebni za uspešen razvoj industrije. Ako vzamemo vse te pogoje v pretres, lahko mimo rečemo, da ni nobeden del naše velike kraljevine tako predistiniran za razvoj in ustvarjanje industrije, kakor ravno mariborska oblast. V mariborski oblasti imamo glavno dvotirno progo prejšnje južne železnice; imamo dalje železnico v dravski dolini od Maribora do Celovca; v Dravogradu veže nadalje železnica po savinjski dolini dravsko dolino s Celjem, potem imamo še železnico od Pragerskega proti Ogrski. K mariborski oblasti še lahko prištejemo tudi že’eznico od Zidanega mosta v Zagreb. ter dobimo v kratkem še zvezo od Grobelnega črez Rogaško Slatino v Zagreb. Železnice v mariborski oblasti so z malimi izjemami v zelo dobrem stanju in lahko trdim, da ni v nobeni drugi oblasti toliko in tako dobro zgrajenih industrijskih tirov, kakor ravno v mariborski oblasti. V mariborski oblasti se nahaja največja elektrarna v naši državi in ena največjih v celi Evropi, to je Elektrarna Fala. Ta elektrarna razpolaga že danes z obsežnim omrežjem daljnovodov, ki segajo od Fale do Trbovelj na eni strani in do Prekmurja ter Varaždina na drugi strani. Z lastnimi daljnovodi je priključena na Falo kot ogromni konzument električnega toka Tvornica za dušik v Rušah, priključena pa so na njeno omrežje tudi skoraj vsa druga večja industrijska podjetja mariborske ter deloma ljubljanske oblasti, katera nimajo lastne vodne sile. Razven te vele-elektrarne obstoja v dravski dolini cela vrsta manjših izkoriščenih vodnih sil. tako n. pr. v Rušah, v Št. Lovrencu na Pohoriu, v ?ruti. v Vuhredu, v Ribnici, v Breznem itd. likem narodnem svetu. Ko stopamo čez prag novega leta, imamo zato samo eno iskreno željo, da nam prinese novo leto premirje v tej notranji borbi, da preneha kriza pameti, ki ogroža velike pridobitve, ki so bile tako težko kupljene z milijoni dragocenih življenj. Ne vdajamo se nikakemu pretiranemu optimizmu, z vso akepso motrimo položaj, vendar je naše trdno upanje, da bo v novem letu pričela nova žra v skupnem življenju treh bratov jugoslovanskega naroda, lepša, mirnejša in srečnejša od prvega desetletja naše zajednice. Vodnim centralam v dravski dolini se pridružujejo še one v mislinjski in savinjski dolini ter ob drugih manj pomembnih vodah. Poleg tega dobro izkoriščenega ^belega premoga« je mariborska oblast še tudi bogata na ležiščih premoga, tako da razpolaga skoraj s celo množino premoga, ki ga rabi v svojem področju. Z izkoriščanjem lignita v kalorični moderno zgrajeni električni centrali v Velenju se odpirajo novi vidiki za elektrifikacijo industrije. S tem, da bo nastanjeni v mariborski oblasti mnogoštevilni mali posestniki in viničarji, vsi z mnogobrojnimi družinami, zlasti z mnogimi otroci, ne primanjkuje v mariborski oblasti delavskih moči, tako da je vedno dobiti zadostno število delavcev. Delavec v mariborski oblasti je čvrst in spreten, pri tem se poprime rad vsakega dela ter ga ni težko naučiti specialnih industrijskih del. Stara industrija nam je vzgojila celo vrsto prvorazrednih profesijoni-stov. Tako se rekrutirajo kovači iz mnogobrojnih že preko 50 let m več obstoječih kovačij za izdelavo kos, srpov, motik in krampov (Št. Lovrenc na Pohorju, Ruše). Kovinarske pro-fesijoniste je vzgojila pred vsem delavnica bivše južne železnice. Cela generacija livarjev izhaja iz že dolgo obstoječih livaren (Muta, Štore). Razven teh pa ima mariborska oblast še posebej lastne strokovnjake za jeklo (Guštanj-Ravne) za dobivanje in predelavo svinca (Mežica), za valjanje in obdelavo bakra (Slov. Bistrica), posebej še za izdelavo bakrenih in medenih žic ter žičnih izolacij (Maribor). Končno naj omenimo se specijaliste, ki nam jih je vzgojila cinkarna v Celju; Celje nam daje tudi strokovnjake za pločevino. Profesijonisti mizarji, tesarji in žagarji izhajajo iz bogate lesne industrije. ki črpa svojo moč iz naravnih zakladov Pohorja in v gozdih savinjske doline. Elektrifikacija oblasti je sama po sebi dala mnogobrojne strokovnjake na polju električne instalacije ter dobre monterje. Razven teh kovinskih in lesnih pro-fesijonistov ter elektrotehnikov moramo še omeniti posamezne specijal-ne stroke, ki so v mariborski oblasti dobro zastopane. So to pred vsem kožna industrija (Šoštanj, Konjice, Maribor), mnogobrojne opekarne (mariborska okolica, Račje, Pragersko), posebej se tovarna za izdelavo šamot. ne opeke (Štore), industrija za izdelavo pločevinastih izdelkov in za emajliranje teh poeod (Celje, Maribor) tee končno še mlada tekstilna industrij« (predilnice in tkalnice ter trikotaža * Mariboru). Omeniti moramo tudi pa-pirno industrijo v zvezi s kartonažni-mi izdelki ter celo vrsto kemičnih podjetij. Vse te industrije so vzgojile cel« vrsto dobrih in zanesljivih strokovnjakov in so v znatni meri skrbele za to, da ima mariborska oblast dovoljn« število tudi v raznih spezijalnih strokah izučenih delavcev in strokovnjakov na razpolago. Čeprav so dani vsi predpogoji m uspešen razvoj industrije v mariborski oblasti, manjka vendar na od' ločilnih mestih pravo razumevanje za to, kako velikega pomena je prav ▼ tej oblasti industrija, katera d& živež in dober zaslužek mnogoštevilnim siromašnim slojem. Industrija Jo predpogoj za obstanek malih trgovin in obrtov in ona tvori davčno moči države, okraja in občine. Bilo bi torej potrebno z večjim razumevanjem, da se gleda na številke, ki kažejo, koliko daje industrija za državo in avtonomne oblasti, kako veliko so njene dajatve za socijalne ustanove, kako velike so plače in mezde, od katerih ostane skoraj vse v oblasti v prid trgovini, obrti in splošnim interesom. Žalibog se najdejo danes še vedno ljudje, ki smatrajo industrijo za neko vrsto nadloge, ali pa smatrajo, da se naj industrija v davčnih ozirih izkorišča do zadnjega. Bilo bi mnogo umestnejše, če bi se ti skupno z industrijo posvetoval o tem, kako naj se neguje že obstoječa, kako naj se najde pogoje za ustvarjanje nove, ter razširjenje že obstoječe industrije. Mislim, da ni za nobeno drugo oblast v naši državi tako nujno potrebno, da se izda poseben oblastni zakon o pospeševanju industrije, kakor baš za mariborsko. Z vso skrbjo bi morala prav ta oblast negovati industrijo, za katere razvoj so dani vsi naravni pogoji. Oblast bi morala predvsem dokazati, da ima največ smisla za industrijo, ki tvori podlago za dobrobit širokih slojev in podlago njenega gospodarstva. Če se bo to enkrat uvidelo, potem ne bo dolgo trajalo, da se bo z zgradbo še ene ali morebiti dveh že projektiranih stopenj za izkoriščanje Drave, ustvarilo novo privlačno moč za nove industrije. Za zgradbo tako obširne elektrifikacije so pa potrebne ogromne vsote, s katerimi naša država ne razpolaga. Omogočiti ae mora zato dotok tujega kapitala, ki se bo mogel privabiti edinole tedaj, če bodo dana zadostna jamstva, da bo mogel delati v miru ter da se mu ni bati, da se mu prekrižajo vse kalkulacije z neprodvidnimi zakoni in nared-bami. Mariborska oblast se mora smatrati za izrazito industrijski okrai. Naša želja je. živeti z vsemi, posebno pa z oblast jo v najlepši slogi. Ne zahtevamo dosti od oblasti, vse kar želimo je, da se nas pusti mirno delovati in da so vpošteva, da je industrija ne samo potrebna, marveč tndi koristna, in to ne samo za tiste, kateri imajo v industriji naložen svoj kapital, marveč še v veliko večji meri za tisoče in tisoče malih ljudi, ki dobro vedo. da bi bil za mariborsko oVast največji udarec, če prične njena industrija hirati in če se odvrača ljudi ki so pripravljeni ' obstoječo industrijo širiti in nuditi pogoje za ustvaritev nove. 103^01^03^ G^O^rO^ Sreino in veselo Novo leto vsem prijateljem »Trgovskega lista" Selita uredništvo in uprava. Finančna vprašanja v letu 1928. Ako na pragu novega leta pogledamo nazaj v potekajoče leto, ne moremo utajiti dejstva, da je finančna uprava v letu 1928 pokazala mnogo inicijative za enotno zakonodajo in enotno ureditev državnih dajatev in da je dokazala, da ima vsaj dobro voljo zadovoljivo urediti vsa vprašanja, ki se tičejo davkov, davščin in dajatev, na katerih sloni medsebojno materijelno razmerje države in državljanov. Glavno delo v tej smeri znači zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, s katerim so se izenačili neposredni davki za vse dele naše države. Način, kako se je izenačenje izvedlo, sicer gospodarskih krogov v Sloveniji ne more v polni meri zado-* voljiti, ker kaže gotove ostrine, katere bo treba odpraviti, da se preprečijo preobremenitve davkoplačevalcev, ki naj plačujejo pridobnino. Težka je nova zgradarina in visoka je tudi rentnina. Praksa bo tekom leta 1929. brezdvomno pokazala, da je noveliranje zakona nujno potrebno. Finančna uprava je bila pri določenju davčnih meril pretirano pesimistična in jih je določila vsled tega jako visoko. Že prva odmera bo gotovo pokazala, da so davčna merila previsoka in da se morejo brez škode za ravnovesje državnega proračuna primemo znižati na znosno izmero. Sporcdno z uveljavljenjem zakona o neposrednih davkih se celotna finančna uprava docela reorganizira v smeri decentralizacije, ki naj nudi garancije za enakomerno izvajanje davčnih zakonov. Tudi ta reorganizaci ja ima svoje gotove napake, katerih bi se brez škode mogla znebiti. Predvsem smatramo za pogrešno, da naj družbeni davek v prvi instanci odmerja finančna direkcija, o pritožbah pa naj odloča kot druga instanca ministrstvo samo. Tudi sicer je delokrog bodočih finančnih direkcij preveč omejen. Reforma finančne uprave bi bila veliko zadovoljivejša, ako bi šla v smeri decentralizacije še en korak naprej in odkazala finančnim direkcijam izdatnejši delokrog že v interesu službe in tudi v interesu prebivalstva, da mu prihrani mnogo dragih intervencij v centrali, katere so sedaj potrebne za doseero nujne rešitve različnih neodložljivih zadev. Letošnje leto je finančna uprava izdelala načrt enotnega trošarinskega zakona, ki je v splošnem zadovoljiv, ako bode pri definitivni redakciji upoštevala bistvene izpreminjevalne predloge, katere so stavili gospodarski krogi. Glavno je, da je že v načrtu zadovoljivo urejeno vprašanje proste žganjekuhe, ki povzroča legalni trgovini veliko, nepošteno konkurenco. Soveda bo treba vsaj nekoliko znižati tudi izmero trošarine za posamezne trošarinske predmete, ker je v nameravani izmeri brez dvoma preostra. Tudi reforma taksne zakonodaje je v pretečenem letu napredovala. Ministrstvo je zbralo materijal za reformo in ga že toliko obdelalo, da je vsaj najtrši del, to je za sodne takse, že izdelalo načrt novele in jo predložilo Narodni skupščini. To kaže, da hoče finančna uprava izvesti reformo v partijah, proti čemur nimamo pomislekov, dasi smo mnenja, da bi bilo vsekakor umestnejše, da se vsa reforma naenkrat izvede ali vsaj raztegne tudi na nekatere ostale takse, ki so naj-občutnejše, na primer na točilne takse. Tekom leta 1928 se je pokazala tudi nujna potreba za reformo monopolske zakonodaje. Posebno je težnje po tej reformi vzbudila nepraktična ureditev preskrbe prebivalstva s soljo. Po vesteh, ki so prodrle v našo javnost, monopolska uprava sama uvideva potrebo, da na novo uredi zakon o monopolih in je že naročila posebni komisiji, da izdela načrt enotnega zakona o monopolih. Glasilo udruženja monopolskih uradnikov je že pred meseci poročalo, da se izdelava načrta tega zakona bliža že koncu in da ni dvoma, da bo novi zakon zadovoljil v polni meri interese države in posameznikov. Upajmo, da se bo ta obljuba izpolnila. V finančnem oziru se nadalje še ni nikdar tako pogrešalo zakonite ureditve financ samouprave kakor leta 1928. Doklada na doklado, davščina na davščino se brez ozira na plačilno zmožnost nalaga ravno gospodarskim krogom. Peza samoupravne obremenitve je dala gospodarskim krogom v letu 1928 ponovno povod za zahtevo, da se samoupravne finance urede zakonitim potom, da se z zakonom določi, kakšne samostojne davščine smejo nalagati samouprave, do katerega odstotka smejo iti z dokladami na direktne davke itd. Po naših informacijah je izdelava načrta takega zakona že precej napredovala. Izdeluje ga načelnik ministrstva financ g. Tosič, ki že več let vodi samoupravni oddelek generalne direkcije državnega računovodstva in ima torej ravno v tem oziru že dragocene izkušnje, katere bo mogel s pridom porabiti pri zakoniti ureditvi tega važnega vprašanja. Prizadevanje finančne uprave v letu 1928. v legislativnem oziru je hvalevredno. Djije nam upanje, da se bodo v doglednem času kolikor toliko zadovoljivo uredila razna pereča vprašanja gospodarskega značaja. V finančni upravi veje svež duh z obsežno inici-jativo, ki si pred važnimi gospodarskimi vprašanji ne zapira oči, ampak jih proučava in jih po možnosti izkuša urediti v obojestranskem interesu države in državljanov. Vsled tega ne izgubljamo upanja, da se ji posreči doseči znosno zlato sredo tudi pri bodočem noveliranju zakona o neposrednih davkih in da bo tudi omenjene zakonske načrte prilagodila vsaj najvitalnejšim interesom gospodarskih krogov. Kako se bo vršila prodaja vžigalic v januarju 1929. Poleg izdelovanja vžigalic je po dogovoru z Monopolno upravo poverjena trustu S. T. A. B. (Svenska Tend-stikor Akcien-Boladet) tudi njih prodaja. Zato nas bo zanimal način, kako bo trust to prodajo organiziral. Monopolna uprava je vršila prodajo vžigalic tako kot prodajo drugih monopolnih predmetov, preko velikih in preko malih prodajelcev, ki so dobivali blago iz skladišč uprave. V dogovoru ni nikjer direktno fiksirano, da se mora obdržati dosedanji način prodaje; v tem oziru veže dogovor trustu roke samo z detajlno določbo glede odstotkov velikim in malim prodajalcem. Te dni je pričel S. T. A. B. organizirati prodajo vžigalic. Ministrstvu trgovine in industrije so predložena v odobrenje pravila delniške družbe z imenom >Jugoslovanska vžigalična družba« (Jugoslovensko žižično društvo). Glavnica družbe znaša 1 milijon dinarjev, njene delnice ostanejo v rokah trusta. Družba, ki ▼ bistvu ni nič drugega kot prodajna organizacija trusta in ki dobi od Monopolne uprave prodajo vžigalic, prične delovati s 1. januarjem 1929. V zvezi z organizacijo bodo zgradili v Skoplju veliko moderno skladišče in pozneje tudi druga taka skladišča v gospodarskih središčih, preko katerih bo družba vršila prodajo vžigalic. Prva reforma glede fabrikacije bo ta, da se provizorno ukine proizvajanje voščenih vžigalic v tovarni Drava ter da se namesto tega uvedejo nove luksuzne ambalaže, v obliki malega portfelja, kojih cena bo neznatno višja od cene običajnih vžigalic. Colombo £EYL0N TEA Blagovni promet na naših železnicah. Po zadnji statistiki, ki jo je objavila Generalna direkcija državnih železnic, je znašal na celokupni mreži naše države blagovni promet 21 milijonov 427.268 ton in 2.435,431.701 tonskih kilometrov, tako, da pride na 1 tono blaga 113 km prevožene poti. Največjo tonažo izkazuje ljubljanska direkcija s 5*6 milijona ton, dočim je po tonskih kilometrih na predzadnjem mestu. Najjačji blagovni promet v celi državi je bil na progi Št. Ilj— Ljubljana—Rakek in je dosegel 4-1 milijona ton. Ta proga beleži tudi največje število in sicer 245 milijonov tonskih kilometrov. Med nakladalnimi postajami ima v celi državi največjo tonažo postaja Trbovlje, ki naklada letno 540.000 ton blaga, na drugem mestu je Subotica, ki pa doseže komaj 290.000 ton, a na tretjem so Vinkovci s 184.000 tonami. Na področju ljubljanske direkcije imajo nad 50.000 ton letne tonaže sledeče postaje: Zagorje 134.000 ton Ljubljana gl. kol. 107.000 ton Savski Brestovac 90.000 ton Velenje 86.000 ton Celje 77.000 ton Maribor 57.000 ton Rakek 56.000 ton Prevalje 56.000 ton Št. Janž na Dol. 50.000 ton Povprečna mesečna tonaža znaša v ljubljanski direkciji 469.867 ton odnosno dnevno 15.662 ton, dočim dosega v beograjski direkciji mesečna tonaža komaj 194.123 ton odnosne dnevna tonaža 6.471 ton, torej niti polovice tonaže ljubljanske direkcije. Od celokupne tonaže pripade v naši državi 24% na les, 15% na premog, 6% na koruzo, 5-7% na sladkorne repo, 3 8% na pšenico, 3 4% na opeko, 3% na moko, 2% na sladkor, 1-7% na kamenje in 1-6% na železo. Pri ljubljanski direkciji odpade na les 1194-7 tisoč ton ali 26-66%. V premogu zavzema prvo mesto ljubljanska direkcija s 11539 tisoč ton ali 41%. V koruzi stojimo na drugem mestu z 297-7 tisoč ton ali 26-46%. Istotako tudi pri pšenici s 146 tisoč ton ali 20-6% in pri moki 116 4 tisož ton ali 20-56%. V železu zavzemamo zopet prvo mesto s 170 tisoč tonami ali 57.31%.' Ako si predočimo prednje številke, si lahko vsakdo sam na prstih izračuna, kakšne škode je trpela naša lesna trgovina, ko ji poleti po cele mesece ni bil dostavljen niti en vagon za prevoz lesa in s kakšnimi ne-prilikami se mora boriti uprava premogovnikov, ko so ji v poletnih mesecih dostavili komaj eno četrtino vagonov, ki so potrebni za prevo* normalnih kontingentov premoga. Prllateiiem »Trgovskega lista**! Ob prehodu iz starega v novo leto se obračamo še enkrat na vse prijatelje našega lista s prošnjo, da listu pridobivajo novih naročnikov in sotrudnikov. S samozavestjo stopimo čez prag novega leta, saj če pogledamo v preteklo leto nazaj, moramo priznati, da je prineslo našemu listu vendar nekaj uspehov. »Trgovski list« se je v prošlem letu krepko razvil in uveljavil, svojo misijo je vršil v najtežavnejših prilikah odločno in smotreno. V novem letu pa hoče svoje delo poglobiti, skušal bo vršiti vse naloge še odločneje, da postane resničen, pa tudi močan glasnik želj in zahtev slovenskega trgovca, obrtnika in industri-jalca. V te svrhe mora pritegniti nase novih sil, pridobiti mora tudi one gospodarje, ki so doslej z neko skepso in pesimizmom motrili naše delo, ki niso hoteli iz katerihkoli ozirov doprinesti niti najmanjše žrtve za skupne interese stanu, kateremu pripadajo. Kakor je vsako stanovsko glasilo zrcalo, ki nudi najzanesljivejšo sliko razvojne stopnje stanu, čegar interese zastopa, tako naj bi bil tudi »Trgovski list« resničen dokument ne samo gospodarskega, kulturnega in socialnega nivoja slovenskega gospodarja, ampak tudi dokument njegove samozavesti in zrelosti. Položaj slovenskega trgovca, obrtnika in industrialca ni ugoden; je že pač tako, da se pri nas tepe najhujše onega, ki nosi v državi največja bremena. Toda če nismo še obupali nad svojimi močmi in nočemo dopustili, da se nas popolnoma vduši, ne smemo čakati na dogodke s prekrižanimi rokami. Težko grešijo nad svojim stanom vsi, kateri mirno gledajo, kako se žrtvujejo v težki borbi za skupne interese le še redki vodniki in borci. V borbo moramo poseči vsi, vsak po svojih močeh, če ne moremo ali nočemo stopiti v obrambo svojih interesov na javno tribuno, moramo pa vsaj z neznatno gesto pokazati, da podpiramo one, ki na tej tribuni javno nastopajo v zaščito in obrambo naših interesov. Ne zahteva se mnogo, toda če bi tej svoji sveti dolžnosti zadostili vsi, bi se danes pač drugače gledalo in presojalo naše želje in zahteve. Zato prosimo vse prijatelje in sotrudnike, da nam tudi v bodoče pomagajo, da predvsem pridobivajo »Trgovskemu lislu« novih naročnikov, ker le v tem je dano tudi najzanesljivejše jamstvo za uspeh naše borbe. Delniške družbe v Sloveniji, j Prva delniška družba v Sloveniji jo bila ustanovljena leta 1863; deset let nato jih je bilo že devet. Leta 1918 jih je bilo tik pred prevratom šele 19, njih delniška glavnica je znašala 21 milijonov zlatih kron. Na koncu leta 1925 so jih našteli 84, od kojih jih je zašlo 9 v težkoče. Na koncu leta 1926 jih vidimo 76 z glavnico 491-7 mil. dinarjev in z rezervnimi zakladi 86-1 milijonov dinarjev. Štirinajst delniških družb je razpolagalo z osnovno glavnico nad 5 mil. dinarjev in so imele skupaj nad 79-8% glavnice vseh družb Dividendo je razdelilo leta 1919 14 družb, 1. 1920 23, 1921 34, 1922 42, 1923 46, 1924 36, 1925 32, 1926 28; druge so bile brez dividend. Po statistiki ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (Glej tudi zbornično izdanje »Prispevki h gospodarski statistiki 1927«, koje je uredil generalni tajnik gosp. dr. Fran Windischer!) je znašalo 1. junija 1928 število delniških družb ▼ Sloveniji 97, to je takih, ki bo imele sedež T Sloveniji. 81 ▼ Sloveniji delujočih družb je imelo svoj sedež izven Slovenije, 5 izven Jugoslavije. Družbe s sedežem v Sloveniji so imele pri svoji ustanovitvi osnovno glavnico 157 milijonov 631.000 dinarjev; sedaj obstoji njih delniška glavnica iz 557 milijonov dinarjev. Družbe s sedežem izven Slovenije so imele ob ustanovitvi 244 milijonov dinarjev osnovne glavnice, sedaj (to je 1. junija 1928) znaša njih delniška glavnica 909 milijonov dinarjev. Družbe slednjič, ki imajo svoj sedež izven Jugoslavije, so imele ob ustanovitvi 13 5 mil. dinarjev in 2 milijona 130.000 angl. funtov osnovne glavnice, 1. junija 1928 pa delniško glavnico v znesku 3,970.000 šilingov, 2,130.000 funtov in 210 milijonov Kč. J. Zadravec, Središče: Naša bilanca. Kot merilo za finančno moč države v splošnem, smatramo stabilnost valute, kot nosilko tega merila pa gospodarsko udejstvovanje v notranjosti in na zunaj. Je to udejstvovanje aktivno, to se pravi, prekaša izvoz vrednost uvoženega blaga, potem kaže gospodarski barometer države na lepo vreme, v nasprotnem slučaju recimo, da je gospodarstvo pasivno, da se več uvaža kot izvaža, takrat pa je gospodarsko stanje bolno, podpore potrebno. Ni moj namen, da preiskujem vzroke aktivnosti in pasivnosti naše trgovske bilance, saj jih je iskati edinole v slabem našem narodnem gospodarstvu in saj so vsi vzroki tako mnogovrstni, da se izražajo ne samo v momentih hirajočega notranjega državnega dela, ampak tudi v veliki, rekel bi odločilni meri v gospodarski politiki napram sosednim državam. Naj se posamezne države, odnosno posamezni deli držav omejujejo kakorkoli in naj se tudi obdajo s kitajskim zidom, nepobitno dejstvo ostane vedno načelni zakon povpraševanja in ponudbe. To načelo je regulator za premikanje gospodarskega dela, je manometer, ki vestno prenaša fluktu-acije gospodarskih valov od zemlje do zemlje, od države v državo, od kraja v kraj. Slično političnim dogodkom, ki v svoji nezadržljivi nasilstveni poti drve mimo vsega zdravega in pametnega, so skušale tudi v gospodarskem življenju včasih višje sile ustaviti za manj ali več časa načelo ponudbe in povpraševanja, toda evolucija časa jih je potisnila nazaj tja, kjer dominira edino prava in zdrava prosta konkurenca. Jasno je, da mora biti podlaga prosti konkurenci pametna državna notranja in zunanja politika. Brez te bi se nam godilo kakor onim, ki so se v lastnem zlatu zadušili. Zdi se mi, da so naše trgovske pogodbe od leta do leta slabše, da je naša trgovska bilanca od leta do leta pasivnejša. Na žalost se je izkazalo, da tudi v tekočem letu ni pričakovati izboljšanja, nasprotno, da si smemo že kot božičnico obljubljati poslabšanje razmer. Te okolnosti gotovo niso razveseljive. Če tudi že se bliža 12. ura, vendar je še čas, da vzbudimo naš politični konfiteor ter da skušamo vsak na svoj način popraviti to, kar so nam žalostne prilike v državi pokvarile. Predvsem nam je poleg skrbstva za dobre in ugodne gospodarske odno-šaje z inozemstvom pomisliti za ozdravljenje notranjih političnih in gospodarskih prilik v državi. Naš no- vi davčni zakon vsebuje cele knjige krutih krivic, naprtenih na rame pridobitnih slojev trgovstva, obrtništva in industrije. Le primerjajte in prepričajte se, da se je v novi davčni zakonodaji pravično ščitilo kmeta, da se je olajšalo bremena hišnim posestnikom, da pa se je zato neusmiljeno udarilo po obrtniku, trgovcu in indu-strijcu. Namesto da nam z odpravo dohodnine odvzamejo bremena, »po-petorili« so nam jih ter zlasti šibkejšim našim tovarišem naravnost ogro-*ili življenjsko eksistenco. Pa to ni bilo dosti. Videč našo ovčje ponižno potrpežljivost, našo mimo in tiho prenašanje vsega, naložili so nam k trnjevi kroni še križ oblastnih doklad. V Mariboru 50%, v Ljubljani, zdi se mi, 30% bi po mnenju oblastnih gospodov »še« šlo. Zmisel za pridobitne stanove, za njih obstoj in napredek ti gospodi nimajo in če bi ga tudi imeli, ga odklanjajo, naj bi se še tudi kdo našel med njimi, ki pozna naš položaj. Preko naših protestov gredo s posmehom. Namesto da bi se štedilo z dohodki oblasti, namesto da bi doklade pravično porazdelili na različne vrste davkov, jih nalagajo onemu stanu, ki je že po državnem davčnem zakonu najhuje prizadet, Popolnoma nepojmljivo je početje oblastva, ki ima sicer doižnost, da pospešuje obrt, trgovino in industrijo, a smatra za pravično, če ubijajo onega, ki se je strmeč po modernizaciji svojega obrata, elektrificiral. Enostransko obdačenje električne pogonske sile je neodpustljiv greh oblastne skupščine. Postavljati obrtnike in industrijce z električnim pogonom v konkurenčno nezmožnost z onim, ki ima nami, vodni ali kak drug pogon, dokazuje kako nepremišljeno se delajo proračuni in nalagajo davki. Kompetentne naše institucije ne pridejo niti do besede. Davki se jim predstavijo čez noč kot že dovršeno dejstvo, tako da noben ugovor ne more več pomagati. Našo produkcijo se neznosno obremenjuje, medtem ko se v druvih oblastih izhaja z izdatno nižjimi dohodki, medtem ko se drugje porazdeljuje pametno in pravično. Luksus, ki nam ga naša država v obliki socijalnega skrbstva privošči, Načelstvo gremija trgovcev Od načelstva Gremija trgovcev smo prejeli: Leto 1928 je za nami. Nočemo in tudi ne moremo govoriti o sijajnih kupčijah prošlega leta, zlasti ne o poslih neposredno pred božičnimi prazniki. Morda je katera stroka, ki trguje na debelo, s svojimi posli zadovoljna, v splošnem se pa mora ugotoviti, da se nade detajlistov z ozirom na minule praznike, da se bo promet povečal, niso izpolnile. Dejstvo je, da je konzum v prošlem letu znatno padel. Ta ugotovitev nas pa ne sme vznemirjati, kajti pri vsej tej trdoti položaja se kažejo vendar znamenja, da se približujemo, dasi s počasnimi koraki, vendar k ozdravljenju našega gospodarskega življenja. Če je kupna moč našega konzumenta v prošlem letu znatno padla, je v prvi vrsti temu kriv slab položaj uradni-štva in našega kmeta. Ljubljanski trgovci so v prošlem letu preživeli občutno krizo. Medsebojna, mestoma ostra konkurenca je prisilila marsikaterega, da je klonil tilnik in izstopil iz naših vrst. Neznosne davčne in tudi druge javne dajatve, ki se nalagajo našemu trgovcu, so tako občutne, da bo potrebno tudi v bodoče temu vprašanju posvetiti največjo pozornost. Številni konkurzi, ki so sicer v zadnjem času pokazali neznatno nazadovanje, so nam še vedno živ dokaz, da preživljamo krizo, iz katere ne vidimo še povoljnega izhoda. Potrebno bo, da se v bodoče naše vrste strnejo, da se okrepi medsebojno zaupanje, da naše delo poglobimo ter izločimo iz naših vrst vse, kar ne spada med naše. Ljubljanski gremij šteje v svojem okolišu preko 1300 trgovcev. To število je jasen dokaz, da je naša organizacija po svojem ustrojstvu zadostno močna tako, da je kot taka tudi v stanju, da lahko v vsakem momentu na merodajnih mestih ščiti interese svojih članov. Če pogledamo na delovanje in poslovanje gremijalnega načelstva v prošlem letu, vidimo, da se je načelstvo vsikdar in povsod vztrajno in z uspehom borilo za pravice članstva in ga ščitilo povsod, kjer je videlo, da mu preti oblast z raznimi ukrepi, ki našemu trgovstvu niso po-voljni. Zal moramo ugotoviti, da nima gremijalno načelstvo pri članstvu skoro nikake opore in je pri svojih sklepih navezano zgolj na svojo lastno pre-vdarnost. Res je, da so člani preobloženi s kupčijskimi posli in da nimajo mnogo časa dajati potrebnih informacij načelstvu, zato pa smemo pričakovati, da se baš od strani tistih, ki bi lahko pomagali pri delu, ne bo zabavljalo po kavarnah in gostilnah, češ, da gremijalno načelstvo ne izpolnjuje svojih dolžnosti v zadostni meri. Od več bi bilo omenjati vse uspešne intervencije gremijalnega načelstva oziroma odbora; omenimo naj samo najvažnejše in sicer ureditev delovnega časa, ki je zahtevalo mnogo intenzivnega dela in mnogo truda, da se je merodajne faktorje vsaj deloma prepričalo o utemeljenosti naših zahtev. Opozoriti je tu na stališče pomočniškega zbora, ki ima glasom zakona pri tem vprašanju takorekoč glavno besedo. Znano je, da se je pomočniški zbor postavil na stali- doprinaša seveda v veliki meri k po-draženju naše produkcije, k zastoju našega gospodarskega dela. Tako se kaže po vsem tem, da smo, če ne pride kmalu do pametnejše in pravičnejše gospodarske politike, na smrt obsojeni. Zdi se mi, da se nam godi, kot onemu, ki se od leta do leta bolj zadolžuje in ki sega v svoji nezmožnosti, da krije obresti, iz obupa po — vrvi. Zato ne smemo držati križem rok, ampak moramo, zanašajoč se na lastno moč in delo, opozarjati pravočasno na krivice, ki se nam gode, da vsaj za bodočnost preprečimo napade, ki morejo obrtniški, trgovski in industrijski stan s časom popolnoma uničiti. v Ljubljani svojim članom. šče, ki nikakor ni v skladu z zahtevami našega trgovstva in potrebami občinstva. Poleg pomočniškega zbora delujejo tudi še druge name-ščenske organizacije z vso silo za tem, da se pri reševanju teh vprašanj upoštevajo edino ali vsaj predvsem zahteve nameščenca. Vse te ovire je treba v zmislu predpisov sporazumno urediti. To pa zahteva, z ozirom na številne zahteve posameznih članov, železnih živcev poleg odgovornosti, ki jo nosi celokupni odbor napram obla-stvu. Ostalo članstvo tega noče ali ne mara razumeti, zato pa je zabavljanje od strani onih, ki trdijo, da gremij ne dela, neutemeljeno in krivično. Članstvo ne sme pozabiti, da je gremij trgovcev zakonita organizacija, ki je dolžna in mora poslovati v zmislu predpisov, ki jih nalaga obrtni red, preko katerega ne more in ne sme. Člani polagajo premalo pažnje izdanim zakonom in naredbam. Poglab-„ ljajo se premalo v vse predpise, ki jih nalagajo razne oblasti trgovstvu. Mnogo truda je zahtevala rešitev vprašanja o delavnem času na miklav-ževo in božično nedeljo. Rešitev tega vprašanja je zahtevala od načelstva mnogo energije, ker so se pomočniški zbor in ostale organizacije nameščencev postavile na odločno stališče, da morajo hiti trgovine v teh dneh cel dan zaprte. Vse intervencije pri velikem županu so bile zelo težavne, tako, da je bilo načelstvo primorano obrniti se direktno v Beograd na ministra za socijalno politiko, ministra za trgovino in industrijo in jugoslovanski klub. Na intervencijo narodnega poslanca g. Smodeja je načelstvo doseglo, da so bile trgovine v nedeljo pred Božičem vkljub vsem protestom nameščenskih organizacij odprte. Stojimo pred uveljavljenjem nove uredbe. Ne vemo še, kaj nam prinese, upamo pa, da bo vsaj malo boljša od sedanje. V okvirju gremija se je ustanovilo trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, ki prav lepo uspeva. V delovnem programu gremija je tudi ustanovitev samostojne bolniške blagajne, katere pravila bo odobril predstoječi občni zbor. Mnogo dela in odgovornosti povzroča gremijalnemu odboru tudi gremijalna šola in bi se dalo o tem vprašanju mnogo razpravljati. Če se ni moglo tu pa tam ugoditi željam posameznih članov, ni temu krivo načelstvo, ki na številne prošnje in urgence ter okrožnice ne dobi od strani članstva nikakega odgovora. Dolžnost članstva je, da v bodoče posveča gremijalnemu poslovanju večjo pozornost in poroča vse svoje želje, zahteve in nedostatke, ki jih opaža, načelstvu, ki bo skušalo zahtevam ustreči. Premalo pažnje polaga naše trgovstvo tudi na naše glasilo »Trgovski list«, ki razpravlja o najvažnejših gospodarskih vprašanjih in nas točno informira o vsem, kar je trgovcu potrebno. Žalostno je, da moramo ravno ob zaključku leta ugotoviti dejstvo, da tvori ljubljansko trgovstvo najmanjše število naročnikov svojega stanovskega glasila. Mislimo, da če je trgovec naročen na vse dnevne politične časopise in druge znanstvene revije, da bi prav lahko žrtvoval tudi naročnino za svoje stanovsko glasilo, ki ga v njegovem boju podpira. Če vsak najbednejši rudar podpira svoje stanovsko glasilo, potem se tudi od trgovca pač lahko zahteva, da je naročnik svojega stanovskega glasila. Da se povzdigne stanovska zavest ljubljanskega trgovca, se je ustanovil odbor, ki je prevzel nalogo, da zgradi v Ljubljani »Trgovski dom«. Tudi temu vprašanju je gremijalno načelstvo posvetilo vso pozornost in dalo na razpolago vse razpoložljive moči za uresničenje tega načrta. Konečno naj omenimo še, da je načelstvo izvršilo številne intervencije za izboljšanje poštno-prometnih razmer, v davčnih vprašanjih in končno ne smemo pozabiti delovanje odbora pri zgradbi carinskega poslopja in skladišča. Tudi ne bi smeli gg. člani pozabiti, da so bile prav v zadnjem času potrebne številne in uspešne intervencije pri obrtni oblasti, kakor tudi pri policijski direkciji za pregnajanje trgovcev radi prestopkov uredbe o odpiranju in zapiranju. Navedli smo v kratkem nekaj informacij iz načelstvenega delovanja. Pozivamo članstvo, naj v bodoče delovanje gremija bolj podpira in v prihodnjem letu strnimo naše vrste v močno fronto, da nam bo mogoče doseči večje uspehe v procvit in blagor ljubljanskega trgovstva. Srečno novo leto! želi načelstvo vsem svojim članom! Sever & Komp., Ljubljana: Jedilne gobe v letu 1928. Leto 1928. je bilo, kar se tiče gob, v kvantitativnem oziru slabo, v kvalitativnem pa dobro. Pridelka je bilo približno ena petina od bogatega leta. Kvaliteta pa je bila izborna. Blago čvrsto, zdravo in nečrvivo. Pomladanska in poletna rast gob je bila — pomladi vsled prevelike mokrote in hladnega vremena, poleti vsled dolge od maja do sredi septembra trajajoče žgoče suše — malenkostna. Tembolj pa so pognale jesenske gobe. Pobrale in posušile so se lahko ob najugodnejšem vremenu. Najbolj produktivni so bili v območju ljubljanske oblasti južni kraji Dolenjskega, v območju mariborske oblasti pa jugovzhodni kraji. Dobro pogodile so gobe tudi v nekaterih krajih na Gorenjskem. Najlepše blago, izredno dobre kvalitete, pa smo dobili iz okoliških krajev nekdanje štajersko-kranjske meje v Posavju. Dobro blago je kmalu privabilo k nam številne inozemske kupce, in to tem več, ker je v sosednih in bližnjih državah letina skoro popolnoma odpovedala. Poleg teh se je oglasilo pomnoženo število interesentov za suhe gobe iz sosedne Italije, ki robo izvažajo in z njo zalagajo prekomorska tržišča, tako osobito Buenos-Aires v Argentiniji. Pojavila se je torej za naše producente dokaj ugodna konjunktura in nabiralci gob so prišli vsled zvišanja nakupovalnih cen vrlo na svoj račun. Prodajali so lepo in najlepše blago po Din 100-— in še malo čez za kilogram. Ni treba, da bi posebej govorili o važnosti tega od narave same nam nudenega prirodnega daru. Dejstvo je, da od njega uživajo srednji in revni sloji prebivalstva neprecenljive dobrote, ki jim lajšajo nositi breme težavne materijalne eksistence. Odličnega narodno-gospodarskega interesa je torej, da se ta panoga kolikor mogoče favorizira ter da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpre stremljenje po racijonelnem izkoriščanju tega prirodnega produkta. Dejansko je ministrstvo poljoprivrede i voda za po-vzdigo gobarstva v pokrajinah, kjer nabiranje jedilnih gob doslej ni bilo udomačeno, opetovano podvzelo potrebne korake za pospeševanje te panoge. Ravno tako je časopisje s poučnimi članki pogosto opozorilo narod na važnost gobarstva, in trgovska podjetja so žrtvovala velike vsote za propagando. Želeti je, (la tudi krajevna obrtna oblastva pri svojih odredbah kolikor možno uvažujejo potrebo olajšanja prometa s suhimi gobami s stališča smotrenega narodnega gospodarstva. Dokazov pa imamo, da se prav v Ljubljani ta panoga gospodarstva ubija s preveč strogimi, naravnost krivičnimi naredbami. Reekrpedicija lesa. Na konferenci pri direkciji državnih železnic v Ljubljani o uredbi re-ekspedicijske ugodnosti za lesne po-Suljatve, ki se je vršila dne 22. decembra, je bil dosežen med železni-iko upravo in predstavniki gospodarskih korporacij popolen sporazum glede pogojev in načina praktične Srvedbe reekspedicije za les. Na podlagi tega dogovora dostavila je zbornica za TOI direkciji državnih železnic sledečo izjavo, ki jo radi načelne važnosti za našo izvozno trgovino lena objavljamo v celoti: Interes eksportne trgovine lesa zahteva, da se omogoči praktično izkoriščanje ugodnosti, predvidene v točki 4/VIII. lokalne tarife, uporabe izvoznih tarif na pošiljatve gradbenega lesa, ki so oddane na prevoz z lokalnimi tovornimi listi in naslovljene na kako obmejno železniško postajo v to avrho, da se tam pred izvozom iz naše države sortirajo interesentom za vse «bmejnc postaje, preko katerih se izvaža les iz pozicij D-ll-b in D-22-v, splošno blagovne klasifikacije v ino-aemstvo. V območju ljubljanske di-irekcije, iz katere se izvaža les v Ita-Hijo, v Avstrijo in na Madžarsko pridejo toraj obmejne postaje napram vsem trem navedenim državam v poštev; v prvi vrsti seveda obmejne postaje napram Italiji. V kolikor bi terenske prilike na -obmejnih postajah ne dopuščale praktične uporabe ugodnosti iz točke 4/VIII. pogojev za uporabo izvoznih tarif, izjavlja zbornica, da to ne sme biti povod, da bi se naši izvozni trgovini lesa, ki je v eksportnem prometu iz tehničnih in kupčijskih razlogov neobhodno navezana na manipulacijska skladišča, vskratilo pravi-eo uporabe izvoznih tarif za pošiljatve, ki se jih po izvršenem sortiranju hoče izvoziti v inozemstvo. Domača lesna trgovina bi bila v tem primeru postavljena tarifamo v težji konkurenčni položaj kakor inozemski nakupovalec, ki odpremlja nakupljeno blago na podlagi izvoznih tarif do obmejnega prehoda in uživa v sosednih državah reekspedicijsko ugodnost. Zato se izjavljamo načeloma, da n«] se v takem primeru ugodnost, ki je predvidena za sortiranje lesa v ob vojnih postajah, prenese na eno iz med predležečih postaj, ki terensko omogočajo neomejeno izkoriščanje te ugodnosti za vse interesirane stranke v enaki meri. Tak konkreten primer jo baš na obmejni postaji Rakek na dvotirni progi Maribor—Ljubljana— Postojna, po kateri se vrši največji izvoz stavbnega lesa. Postaja Rakek v današnji situaciji ne more zadostiti niti potrebam lokalnih interesentov, ker nima niti zanje dovolj primernih ležarinskih prostorov. Uvaževati je treba, da odpremlja postaja Rakek sama v normalnih razmerah od 5000 do 8000 vagonov lesa letno in da gravitira nanjo ogromno aaledje gozdov, ki se razprostirajo do Čabra in Prezida. Vsled tega se domača trgovina dosedaj ni mogla posluževati na tej glavni progi ugodnosti iz 4/VIII. lokalne tarife, kar je v veliki meri slabšalo naš konkurenčni položaj na italijanskih tržiščih in dajalo maha ekspanzivnosti italijanske lesne importne trgovine v naših krajih. Remedura je bila torej na tej progi najnujneje potrebna. Po izjavah interesentov odgovarja svrhi reekspedicije na tej progi najbolje postaja Brezovica, v okolišu, katere se nahajajo velike nezasedene ploskve, ki so primerne za ležarin-ske prostore. Tudi bi bila kontrola, ki jo želi imeti železniška uprava nad prometom manipulacijskih skladišč, v tej postaji najlažje izvedljiva, ker ne vodijo na prostore, ki bi prišli za ležarinska skladišča v poštev, nikake odvozne ali dovozne poti, nadalje ker omenjena postaja nima skoro nika-kega lastnega nakladalnega prometa v stavbnem lesu in tudi nobene lesne industrije v neposredni bližini. Glede računanja vozarine stoji zbornica na stališču, da skupna vozarina za les iz pozicij D-ll-b in D-22-v od prodajne postaje v lokalnem prometu do skladišč za sortiranje v Brezovici in odtod v ponovni predaji z mednarodnim tovornim listom do Rakeka državne meje ne sme pod nikakim >ogojera znašati več kakor znaša vozarina po izvozni tarifi Št. 8 odnosno št. 6 pri direktnem izvozu od iste pre-dajne postaje pa do državne meje pri Rakeku. Zbornici je zato čast predlagati, da naj bi se tovornina za pošiljatve, ki so določene za izvoz in so v svrho sortiranja naslovljene na reekspedi-cijska skladišča v Brezovici, računala na sledeči način: Za pretek od predajne postaje do Brezovice se potom kartiranja zaračuna tarifa za razdaljo od predajne postaje do državne meje pri Rakeku, odštevsi od nje tovorninski stavek za progo Rakek postaja—Rakek državna meja. Pri ponovni predaji lesne pošiljatve v Brezovici pa naj se za progo Brezovica—Rakek državna meja zaračunava znesek, ki velja za prevoz blaga s postaje Rakek do Rakek državna meja. Na ta način bi bilo vzpostavljeno ravnotežje med domačo in inozemsko lesno trgovino. Razume se, da velja to le za tovorne pošiljatve v celovagonskih tovorih in pri plača-nju vozarine za najmanj 10.000 kg po vagonu in tovornem listu v zmislu odredb, ki veljajo za izvozne tarife št. 6 in št. 8. Reekspedicijska ugodnost naj velja za vse stranke, ki imajo odnosno bodo imele ležarinska skladišča na omenjeni postaji. Izdajanje tozadevnih odobrenj, kakor tudi vsa ostala administrativna agenda, ki so v zvezi z reekspedicijo, naj se poveri oblastni direkciji državnih železnic v Ljubljani. Zbornica predlaga, da železniška uprava glede ograditve skladišč ne stavi posebnih zahtev, marveč da se zadovolji z enostavno ograjo. Zgradbo dovlačilnic na skladišča naj se prepusti prosti volji interesiranih strank. Promet z reekspedicijskimi skladišči naj se ne veže na formalnosti, ki bi ovirale promet in podraževale poslovanje. Glede roka, v katerem se ima izvr- Vsled tega priporoča pri odmeri re-ekspedicijske pristojbine skrajno previdnost. Po našem mišljenjxi naj bi reekspedicijska pristojbina ne presegala vsote 20 Din. Da se izognejo i stranke kakor tudi železniška uprava nepotrebnim reklamacijam in prepiski, bi bilo praktično, da se za celo območje ljubljanske direkcije izdela za reekspedicijsko postajo Brezovica reekspedicijska tarifa, da bi železniški eksekutivni organi glede zaračunavanja vozarin za lesne pošiljatve ne bili v neprilikah in v negotovosti. Za reekspedicijsko postajo na Brezovici prihajajo predvsem v poštev vse postaje, počenši od Tržiča in od Kranja na gorenjski železnici do Ljubljane, nadalje od Kočevja in od Uršnih sel na dolenjskih železnicah v smeri proti Ljubljani, končno vse postaje kamniške proge, postaje glavne proge od Maribora do Brezovice, postaje rogaške železnice ter železnice Dravograd Meža—Velenje—Celje in Dravograd Meža—Maribor. Z ozirom na to, da se nahaja velik del gozdne posesti v lasti malih kmetov, te tarife ni mogoče omejiti na malo število postaj, ker bi bili potem mali posestniki, ki gravitirajo na razne postaje navedenih prog, nadalje vsi iz širšega okoliša potem izključeni od te ugodnosti za male količine nekoliko vagonov štabnega lesa, ki jih letno prodajo domačim veletrgovcem, kar bi samoumevno občutno pritiskalo na ceno blaga. Drugi razlog pa je ta, da izvozne tarife št. 6 in št. 8, za katerih praktično uporabo v predmetnem primeru pravzaprav gre, niso omejene na določeno število postaj, marveč veljajo od vseh postaj do vseh obmejnih postaj in obmejnih prehodov. Zato bi utesnitev veljavnosti teh tarif bila neumestna in gospodarsko kvarna. Končno je zbornici čast zaprositi direkcijo, da odstopi od absolutne prepovedi vračanja lesa iz reekspe-dicijskih skladišč in njegove uporabe v drage svrhe. Gre tu za popolnoma izjemne primere, ki lahko nastopijo in ki se, kakor izkušnja kaže, tudi faktično dogajajo. Nastaja namreč možnost, da gotovih partij debelega stavbnega lesa odnosno gotovih di- — , ©---------------------------------------- šiti ponovna predaja lesa za izvoz, j menzij ni mogoče v normalnem roku • . . — * J?_ „ 1_ ^ , J r\ /\ ' • _ .--— L_ M A II n lmlrn opozarja zbornica direkcijo, da v določbah lokalne tarife 4/VIII., ni predviden v tem oziru nikak rok in bi vsaka uvedba roka pomenila torej utesnitev sedaj veljavnih tarifnih odredb. Ako se pa kljub temu namerava uvesti tak rok, izjavlja zbornica, da bi moral znašati pri sedanjih nestalnih prilikah v lesni trgovini najmanj eno leto dni, ker je skoro šest mesecev v letu v gradbenem oziru mrtva sezona in ker je gradbena aktivnost ter ž njo v zvezi konsum stavbnega lesa odvisen od raznih ne-predvidnih uplivov in se po izkustvu zadnjih let opetovano dogaja, da ostanejo razne partije lesa mnogo preko enega leta na skladiščih, predno se nudi prilika, da se jih sploh more vnovčiti. Zato predlaga zbornica, da se predvidi tudi možnost podaljšanja reeks-pedicijskega roka v izrednih prilikah preko enega leta in da se pooblasti železniško direkcijo, da po zaslišanju trgovske zbornice strankam neposredno izda tako dovoljenje. Glede reekspedicijske pristojbine, ki jo namerava po prejetih informacijah pobirati železniška uprava pri ponovni predaji pošiljatev lesa v re-ekspedicijski postaji, izjavlja zbornica, da je treba pri odmeri te pristojbine imeti pred očmi, da bo z uvedbo te takse tarifarno izjednačenje domače in inozemske trgovine zopet na škodo domače trgovine porušeno. v izvoznem prometu preko Rakeka unovčiti, da pa se nudi eventualno prilika, da se tak les plasira bodisi na domačem tržišču, odnosno naših domačih lukah, ali pa da se izvozi preko domačih luk v inozemstvo. Ako ostane absolutna prepoved izločitve takih partij iz izvoznega prometa odnosno prepoved izvoza v drugi smeri v veljavi, predstavlja to težko breme za podjetnika, ker je tak les na skladišču brez vrednosti in ga podjetnik ne more v nikake svrhe uporabiti Zato predlaga zbornica, da naj se predvidi možnost izločitve posameznih partij v izjemnih primerih utemeljene potrebe ter poveri oblastno direkcijo, da v takem primeru na podlagi predloženih dokumentov vsa kokrat ugotovi in odredi razliko na vozarinah, ki jo mora stranka doplačati železniški upravi za celoten potek vožnje. Za primer uveljavljenja povišanih tarih predlagamo, da se za vse blago, ki se bo v trenutku uveljavljenja no vih tarif nahajalo na skladiščih, potom komisijonalne ugotovitve množi ne zaračuna razlika na vozarim za srednji potek med največjo in naj manjšo odaljenostjo predajnih postaj od državne meje. Zbornica prosi, da blagovoli direkcija uvaževati gornje predloge in jih čimpreje uveljaviti, ker začenja že meseca februarja intenzivnejši izvozni promet stavbnega lesa Načrt zakona o izvršbi in zavarovanju. Nekaterim gospodarsko važnim zakonskim načrtom, katere je v teku zadnjih dveh let izdelalo ministrstvo pravde ter jih poslalo v izjavo gospodarskim korporacijam, se je pridružil v zadnjem času tudi načrt zakona o izvršbi in zavarovanju. O tem zakonskem načrtu je na svoji zadnji seji razpravljala tudi Zbornica TOI v Ljubljani t«r na podlagi poročila referenta gosp. dr. Josipa Pretnarja podala Ministrstvu pravde obširno izjavo. Ker ta izjava na eni strani vsebuje primerjavo načrta z dosedaj v Sloveniji veljavnim izvršilnim redom, na drugi strani pa stališče, ki ga je Zbornica TOI z gospodarskega stališča zavzela napram poedinim važnejšim določbam načrta, bo ta izjava gotovo zanimala tudi našo širšo javnost ter jo zalo priobčujemo v sledečem. Zborica uvodoma povdarja, da gre za zakon, ki globoko posega v naše gospodarsko življenje. Ker sedanja različna izvršilna zakonodaja jako ovira uspešno razvijanje kupčije med poedinimi pokrajinami, je nujno potreben za celo državo enoten zakon o izvršbi in zavarovanju. Obenem z izenačenjem zakonodaje o izvršbi pa bi bilo enako, če ne še bolj potrebno in nujno, da se izenačijo predpisi o kompetenci izvršilnih oblasti. Te naj bodo za terjatve privatnopravnega značaja izključno le sodišča. Odpraviti je čimpreje kompetenco političnih oblasti za izvršitev sodb. Praksa in izkušnja v nekalerih krajih Srbije, kjer te funkcije vrše sreski poglavarji in občinski funk-cijonarji, nam kažejo naravnost neverjetne primere, kako se izigravajo in omalovažujejo razsodbe in odredbe sodnih oblasti. Pa tudi v pokrajinah, kjer so za izvedbo izvršbe pristojna sodišča, se jako mnogo greši. Postopanje se zavlačuje v neskončnost. Izvršilni organi kažejo često nedopustljivo pasivnost in malomarnost. Prepogosti so primeri, da pri eksekucijah proti notorično premožnim dolžnikom dobe naši upniki od izvršilnih sodišč izven Slovenije odgovor, da je ostala izvršba brezuspešna, češ da dolžnik nima nika-kega premoženja. Proti odgovornim sodnikom in izvršilnim organom, ki bi pri eksekuciji napram dolžniku postopali zavlačevalno, brezbrižno ali malomarno, bi bilo zato v novem zakonu o izvšbi določiti stroge sankcije in obenem osebno odgovornost za škodo, ki bi jo utrpel upnik radi njihovega malomarnega postopanja. Našemu gospodarstvu je nujno potreben dober enoten zakon o izvršbi, še v večji meri pa nam je potrebno dobro izvajanje zakona v vseh pokrajinah naše države. Odvetnik dr. Bogdan Žužek •vljudno naznanja, d» Je oivorll ===== odvetniško pisarno ■— Lfuhlfana M«kIo5fCcva cesta St. 28 1. 1. Splošen pregled. Načrt zakona o izvršbi temelji, ako se abstrahirajo določbe glede izvršbe na kmetska posestva, v splošnem na najmodernejši izvršilni zakonodaji. Primerjan z izvršilnim redom, ki velja v Sloveniji in Dalmaciji (zakon z dne 17. maja 1896, št. 79 drž. zak.) in je bil noveliran leta 1914, kaže v sistematičnem pogledu popolno podobnost, le določbe o inozemskih izvršilnih naslovih (§§ 79—86 avstr, izvrš. reda) so v načrtu uvrščene takoj za § 2. Vsebinsko je velika večina členov avstrijskega izvršilnega reda dobesedno sprejeta v načrt i. z. V načrtu ni več besedila §§ 10, 22, 23, 24, 25 odst. 1. in 11., 32, 35/1V, 45/1., 46, 52, 53, 57, 59-61, 64, 72, 73, 107, 131, 136, 140—145 (o cenitvi nepremičnin), 164—168 (začasna ugotovitev bremenskega stanu) in s tem v zvezi 184 t. 4, 190—193 (posebna določila o ugovoru radi nezadostnega kritja zastavno-pravno zavarovanih zahtevkov), dalje 206/11:, 111.,, 226/111., 230, 238, 246 t. 2., 250, 255, 267, 281, 337-339, 348, 359, 368, 373, 386, 397 in 388 začetek II. odst. pri nas vejlavnega avstr. izvr. reda. Poleg lega je nekaj skrajšav in predelav besedila. V pravkar navedenih primerih gre za določila, ki so povečini bila neDotrebna, ali pa jih bo vseboval poseben pravilnik odnosno sodni poslovnik. Od teh bi bilo omeniti poleg gori naštetih §§ 46, 57, 64, 72, 73 in 206 Trajen vir dohodkov . „, nudi prodaja Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, NAGGI levih izdelkov za juhe. Maribor, Cankarjeva 2G še §§ 35-37, 45, 57, 64, 72, 73, 180, 183, 218, 237, 305, 307 in 390 avstr. izv. reda. Smatramo, da bi s stališča gospodarskih interesov ne bilo ugovarjati tem iz-premembam. Povsem nova ali bistveno predelana določila našega izvršilnega reda vsebujejo ti-le členi načrta: §§ 1, 19 (izvršba proti državi), 24, 44 111. odst. (reeksekucija), 67—74 (omejitve izvršbe na nepremičnine), 115 in 116 (priprava dražbe na nepremičnine), 125 Iprodaja nepremičnin po parcelah), 139, 145 in 146 (ponovna cenitev in ponoven dražbeni narok, ako se pri prvem ni dosegla najnižja dopustna ponudba), 168/11 (obresti od položene kupnine kot posebna masa), 200 in 201 (deloma nove določbe o nepremičninah, ki so izvzete od izvršbe), 203, 208 (postopanje, ako zahtevajoči upnik zahteva, da se izvršba izvede ob njegovi navzočnosti), 211 (dražba se odredi uradoma, dočim pravi § 264 avstr. izvr. r. »po predlogu«), 232—243 (deloma povsem nove določbe glede omejitev pri izvršbi na denarne zahtevke, t. j. na plačo, penzijo itd.), 279 (izvršbe na pravice iz patenta ati vzorca), 297 (prodaja nepremičnine, ki je v solasti), 312 (izvršba radi predhodne izpolnitve,), 322 t. 3. (začasna odredba sodne prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine) in 339 zadnji odstavek (vračilo jamčevine predlagatelju začasne odredbe). (Dalje prihodnjič.) Delovanje Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetijska družba za Slovenijo je imela v petek 28. decembra svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 300 delegatov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik družbe g. Ivo Sancin. Iz njegovega poročila o družbinem delovanju v letu 1927 prinašamo naslednje zanimive podatke: V letu 1927. je štela družba 14.910 udov, do teh na novo pristopivšiih 1030. Podružnic je bilo 360, od teh novih iz 1927 3. Posebno blagovni promet s podružnicami se je razširil. Kmetijsko-poto vatni pouk je bil zelo živahen. Vršilo se je 14 sestankov podružničnih odbornikov, kjer je bilo zastopanih 130 podružnic; velik uspeh pa »o dosegli dva- do tridnevni kmetijski tečaji, ki se jih je vršilo v ljubljanski oblasti 14, v mariborski istotoliko. Družbena kmetijska razstava v septembru 1927 je obsegala tele oddelke: Sadna razstava (70 razstavljatcev), zele-njadna (27 razstavljalcev), mlekarska (28 sirarn in 11 maslarn), čebelarska, vinska (25 razstavljavcev), kmetijsko-strojna, razstava plemenskih konj (95 živali); celotna kmetijska razstava je prav lepo uspela. Kmetijska družba vzdržuje že od leta 1898. enoletno kmetijsko - gospodinjsko šolo v Marijanišču, v kateri se je dosedaj izobrazilo nad 500 pridnih kmetskih gospodinj. V 26. tečaju je bilo 18 gojenk; šolo vodi č. S. M. Izabela Gosak. Razen te šole je na zavodu tudi seminar za vzgojo učiteljic za kmetijsko-gospodin-ske nadaljevalne šole, ki datira iz povojnih let. Glede pašniškega posestva Ivje proučuje glavni odbor kako bi se dalo naj-plodonosneje izrabiti za korist živinoreje ondotnega okoliša. V svrho pospeševanja poljedelstva je skušala vpeljati tirolsko vrsto Alma, ki se je dobro izkazala in je radi pešanja uvozila iz Francije pristno lucerno in uvedla razne nove vrste žita. Uvedla je nadalje akcijo za pridelovanje travnega semena na domačih tleh. V letu 1927 je družba nakupila 8 bikov simodolcev in živahno so delali živinorejski odbori. Tudi glede živinske soli je podvzela potrebne korake. Za sadjarstvo je začela sejati pečke in dobavljala sredstva proti škodljivcem. Za vinogradništvo je oddala mnogo orodja in priprav, 32 vagonov modre galice, 3 in pol vagona žvepla, 2 vagona sa-loidina in drugo. Družba ima tri glavna skladišča ter mnogo srednjih in manjših zalog. Glede splošne gospodarske politike je Kmetijska družba storila mnogoštevilne korake pri oblasteh v zaščito kmetskih interesov. Tako je zavzela stališče glede revizije trg. pogodbe z Avstrijo, zvišanja železniških tarif, gradbenega programa železnic, ukinjenja uvozne carine na žito, koruzo in fižol, zabrane izvoza močnih krmil, ukinjenja uvozne carine na tomaževo žlindro, glede pravilnika za promet z umetnimi gnojili, o kmetijskem pouku na osnovnih šolah, glede uvoza hmeljevk, glede zatiranja metljavosti pri govedu in omejevanja kužne bolezni na spolovilih, glede nakupa sena pri vojaštvu itd. V letu 1927 je dobila družba >d kmetijskega ministrstva 76.000 Din podpor, sama pa je dala 8480 Din podpor. Oddala je lani 275 vagonov blaga (1926 220, 1925 192 vagonov) v skupni vrednosti 8-6 milj. Din (1926 75 milj. Din, 1925 49 milj. Din), največ gnojil: 214 vagonov (145 oziroma 119 vagonov). Bilanca za 1927 zaključuje z dobičkom 7296 Din pri dohodkih za blago (553.000 Din) ip udnini 240.000 Din; stroški za »Kmetovalca« so znašali 234.000 Din itd. Kapitala ima družba 1,050.000 Din. Proračun za 1. 1929 znaša: prebitkov 275.000 Din, primanjkljajev 1,015.000 dinarjev; ostanek 739.500 Din bi bil krit iz blagovnega prometa in eventuelnih podpor. 6c)ino pruv/ib zanerl/ivi' Iz naših organizacij. Zbornica za irgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da odpade radi novoletnega praznika zbornični dan v Mariboru 2. januarja 1929. Prihodnja zbornična uradna dneva se vršita v torek, dne 8. januarja 1929 v Celju in v sredo, dne 9. januarja 1929 v Mariboru. Vse gg. načelnike in tajnike gremijev prosimo, da ob začetku leta pozovejo svoje člane, ki niso še naročeni na »Trgovski list«, da ga takoj naročijo. Stanovska dolžnost nalaga vsakemu, da svojemu glasilu, ki se s težavami bori za skupne stanovske interese, vsi brez izjeme pomagajo. Trgovec, ki ne čuti te dolžnosti, nima stanovske zavesti, nima pa tudi ozira do svojih tovarišev, ker hoče uživati sadove truda drugih, ki se borijo in žrtvujejo za interese skupnosti. Pri delu za stanovske interese morajo pomagati vsi. Tudi bo delovanje v gremijalni organizaciji, ki ima mnogo takih nezavednih in brezbrižnih članov, težko, in je zato predvsem v interesu načelstva samega, da primora vsakega, da prizna svojo pripadnost k skupni fronti vsaj s tem, da naroči in tudi redno čita »Trgovski list«. Ugodna konjunktura za vso Evropo! Vendar enkrat glas, ki ne tarna in ne jadikuje. Ogrski narodni gospodar predsednik S. Krauti je govoril z nekim dunajskim časnikarjem naj-prvo o bodočnosti Ogrske in je izrazil o nji optimistično mnenje. »V najbližji bodočnosti pričakujem gospodarskega dviga ne samo na Ogrskem, temveč v vsej Evropi. Zmota je, če slišimo, da kapital ne dela. Kapital nikdar ne miruje. Gre pa pač tja, kjer čuti zase pripravna tla.« »Ali bo Evropa ta terčn?« »Da, brezpogojno! In celo v prav kratkem času. Že od novega leta pričakujem dobrih rezultatov. Moje utemeljevanje? Najprvo se tvori v Ameriki novo veliko bogastvo, ki hoče biti nastanjeno. Amerika, njena slaba borza, pičlo obrestovanje, vse to sedaj ni več pripravno za sprejetje ameriškega kapitala. Novi ameriški kapital bo po mojem mnenju silil sedaj brezpogojno v Evropo. Nisem še končal; pride še druga točka. Pričakovati je gospodarski dvig tudi od gospodarskega sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Tudi to bo imelo za posledico olajšanje na denarnem trgu. In tudi na borzi.« V dopolnilo k tem besedam, ki se spričo splošnega pesimističnega nazi-ranja tako lepo slišijo in ki imajo tudi res reelno podlago, prinašamo članek o še večjem blagostanju Amerike, kot je bilo že dosedaj. Večji članek o blagostanju Amerike smo priobčili prav pred kratkim. Ameriko čaka še večje blagostanje ! Charles M. Schwab, predsednik velikega jeklenega trusta Betlehem Steel Corporation, pravi: Čeprav smo imeli v Ameriki že nekaj prav ugodnih gospodarskih let, je temelj še zmeraj skozinskoz prav zdrav in izjavim z največjim zaupanjem, da smo si ustvarili podlago, na kateri se bo moglo zgraditi še večje blagostanje, ki bo daleko prekosilo sedanje dobre čase. Amerika se giblje na valu še zmeraj navzgor, izgledi za bodočnost so izredno ugodni. Brezposelnost, ki smo jo še pred par meseci nekoliko čutili, je že ponehala. Delavci so v splošnem zelo zaposleni in dobro zaslužijo. Razmerje med delom in kapitalom je trenutno izredno harmonično, in to vsled pametnega sodelovanja obeh strank. Novo razmerje in čutenje občinstva napram velikim kupčijskim podjetjem je eden od bodrilnih znakov za na-daljno narodno blagostanje. Občinstvo in vlada sta prenehala s podpiranjem razdirajočih konkurenčnih bojev; splošno so uvideli, kakšen dobiček je nastal iz cvetoče industrije ne samo za delničarja, temveč v obliki zvišane mezde in sigurnega položaja tudi za delavca. 75 odstotkov delovnega prebivalstva živi od trgovine in industrije. Zato je popolnoma jasno, da temelji vzdržanje sedanjega visokega življen-skega standarda v Zedinjenih državah na ohranitvi industrijskega blagostanja. Poljedelstvo se tega blagostanja še ni udeležilo v tisti meri, ki mu gre, in odredbe, ki bodo to omogočile, so za nadaljevanje našega blagostanja neooporečnega pomena. Vsekakor spada ohranitev in zboljšanje ameriških življenskih razmer in pomno-žitev že obstoječega narodnega bogastva k prvim ciljem dobrega državljana in tvori dnevni problem. Upam, da bo skušal vsakdo po najboljših močeh doseči ta cilj. Jeklena industrija dela danes s ca. 90 odstotki svoje kapacitete in obstoji zadosti znakov, da se bo to na- daljevalo. Gotovo je že, da bo pomenilo leto 1928 rekord v produkciji jekla, če odvisi od pomnoženega povpraševanja rešitev naših gospodarskih težkoč, smo pravilnemu razmerju mod povpraševanjem in ponudbo vsekakor bistveno bližje kot je bilo to na koncu svetovne vojske. Pomnožitev povpraševanja je povzročila zboljšanje cen, in upam, da bo prinesla bodočnost še nadaljno zboljšanje. Med člani jeklenega trusta obstoji danes večje zaupanje v bodočnost in večja samozavest, kot je bilo to sploh kdaj po vojski. Za svojo osebo upam, da se bo izpolnilo naše najlepše upanje in da se bližamo gospodarsko najplodonosnejši dobi po letu 1920. Tako Schwab. Naše upanje je, da se bo to ameriško blagostanje tako ali tako deloma preneslo tudi v Evropo. PO SVETU. Anketno komisijo za angleško železno in jekleno industrijo bodo imenovali. Njena naloga bo ista kot pri premogovni industriji in bo obstojala v študiju položaja industrije. Očividno obstoja upanje, da bo prišla komisija do zaključka, da je uvedba zaščitne carine potrebna. Drugo rusko industrijalizacijsko posojilo je zvišala sovjetska vlada od 500 na 550 milijonov rubljev. In sicer zato, ker se vrši podpisovanje nepričakovano ugodno. Dunajske, jugoslovanske in poljske tovarne lokomoliv se dobro zaposlene, če ne nastopi kaj posebnega, bodo bilančne številke družbe Rešica take, da bodo izplačali isto dividendo kot prej. Ojačenje zaščitne carine je po izvolitvi Hooverja novi klic v Ameriki. Industrijsko štetje v Italiji, ki se je vršilo 15. oktobra, navaja za vso Italijo 731.888 industrijskih podjetij in 4,002.931 delavcev, kar je nekaj manj kot desetina prebivalstva. Trgovska bilanca Nemčije v novembru izkazuje 1173 mil. mark uvoza in 940 mil. mark izvoza; oktoberski številki sta bili 1213 in 949 mil. mark. Handbuch der Wirtschaftsorganisa-tionen Oesterreichs se imenuje knjiga dr. Fr. Kaufmanna, kjer je v alfabetični razporedbi napisano vse, kar znači gornji naslov. Samozaložba, Wien XIII., Isbarygasse 9. Ogromna lesna 'kupčija med Anglijo in Rusijo se je po poročilu »Daily Tele-graph«-a izvršila te dni. Gre za nakup vse ruske količine raznih vrst lesa za britanski trg v bodočem letu. Položaj Alpine Montan se je tudi v zadnjem četrtletju toliko zboljšal, da pričakujejo finančni krogi zopetnega pričetka dividendnih izplačil za leto 1928. Pogajanja o rumunskem stabilizacijskem posojilu so tik pred zaključkom in se bodo izvršila najbrž v prvi polovici januarja. Posojilo bo znašalo najmanj 200 milijonov dolarjev, prva tran-ša, 80 milijonov. Izdana bo v Newyorku, Londonu, Parizu, Milanu, Berlinu, Amsterdamu, Bruslju, Ziirichu, Pragi in na Dunaju. Stabilizacijski tečaj leja se bo gibal med 806 in 810 leji za 1 angl. funt. »Solo« d. d. je imela tako ugodno poslovno leto, da bo moglo podjetje izplačati najmanj tako veliko dividendo kot je bila lani. Gospodarske razmere nasledstvenih držav v desetih letih njih obstoja so predmet obsežne publikacije, ki je izšla ob priliki dvajsetletnice obstoja avstrijskega gospodarskega lista »Oester-reichischer Volkswirt«. Publikacija zasluži vso pozornost. Naročila ameriškega jeklenega tru-sta so izkazala v novembru prvič letos nazadovanje proti prejšnjemu mesecu, a so bila še zmeraj precej večja kot v lanskem novembru; znašala so 3,673.000 ton, v oktobru 3,751.000 ton, v lanskem novembru 3,454.000 ton. Gališka petrolejska d. d. >GaIicia« zaključuje poslovno leto 1928/29 s či-siim dobičkom ca. 227.000 zlalov. Preteklo poslovno lelo ne izkazuje nobenega zboljšanja v produkciji surove nafte. špansko obrestno mero so z veljavnostjo od 19. decembra zvišali od 5 na 5'A%0. Dosedanja obreslna mera je bila v veljavi tri leta. Zvišanje smatrajo za pričetek v izvršitvi gospodarskega in finančnega načrla vlade. Sledile bodo še druge odredbe. Posojilo v žnesku 65,625.000 hol. goldinarjev je ponudila Jugoslaviji neka banka v Amsterdamu. Dividenda avstrijske Narodne banke bo letos za 1 odstotek višja kot je bila tani in bo znašala \\Vt%. Nemški tovarnarji avtomobilnih pnevmatik, tako v nemški zvezi združeni kot na nemškem trgu interesirani inozemski tovarnarji, so sklenili dogovor o cenah in prodajnih pogojih, ki je zelo velikega pomena za tovarnarje, trgovce in konsumente. Cene bodo znižali. Dogovor stopi v veljavo s 1. januarjem. Trgovina. Tvrdka Brata Moskovič, Ljubljana, veletrgovina z usnjem in strojarskimi maščobami (degras in fištran) in inozemskimi ekstrakti, praznuje 1. januarja 1919 40-letnico svojega obstoja. NOVA UPRAVA POKOJNISKEGA ZAVODA. V četrtek popoldne se je vršila seja novoizvoljenega načelstva Pokojninskega zavoda, na kateri je bil izvoljen nov upravni odbor, ki je sestavljen takole: predsednik Vekoslav Vrtovec, podpredsednika dr. Mirko Božič (Kranjska hranilnica) in Evgen Lovšin (Rude in kovine) ter člana Adolf Ribnikar (Delniška tiskarna) in Peter Bergant (Vzajemna zavarovalnica). Namestniki članov upravnega odbora so pa: za delodajalce dr. Josip Jerič in Josip Kavčič, za nameščence pa dr. Maks Ober-snel in Avgust Bercieri. V rentno komisijo pridejo poleg predsednika zavoda: dr. Josip Jerič in Franc Svetek kot člana in Adolf Ribnikar in Hubert Pelikan, Maribor, kot namestnika. Revizijska komisija načelstva pa je sledeča: dr. Ernest Rekar in France Svetek kot člana, ravnatelj inž. Avgust Heinrich in Janko Bukovec pa kot namestnika. IZVOZ BOKSITA PREKO ŠIBENIKA. Letos so izvozili preko šibeniškega pristanišča ca 38.000 ton boksita, v prvi vrsti za Rotterdam (Holandija). Ta boksit je iz rudnika Drniš. Letošnji izvoz je nekoliko manjši kot lanski, kar je v prvi vrsti posledica reorganizacij-skih del pri jadranski boksitni družbi. Pričakujejo, da se bo v nastopnem lelu izvoz boksita zelo dvignil, ker je povpraševanje po dalmalinskem boksitu postalo v zadnjem času zelo živahno; zlasti ameriške Zedinjene države se zelo zanimajo zanj. Računijo, da bo dosegel izvoz boksita preko Šibenika v bo-čem letu 100.000 Ion, torej skoraj trikratno letošnjo količino. — O boksitu v drugih deželah smo že večkrat poročali. PROMET PO DONAVI. Donavska plovba se polagoma otresa vojnih in povojnih posledic, a sezija 19‘28 je bila vseeno v znamenju slabega pridelka. Jugoslavija in tudi Ogrska in Ru-munija so dale v pomladi samo malo žita v izvoz. Tako je nastalo v primeri z lanskim letom precejšnje nazadovanje, zlasti v transportih na debelo (les, žito itd.). Trgovina s kosovnim blagom, ki je bila nespremenjeno živahna, je trpela vsled konkurence posameznih plovbnih podjetij in tudi vsled tekmovanja vozov- nih posredovalcev, kar je povzročilo padec voznine. Medtem je nastopila neizogibna reakcija: tako v krogih odpravnikov kot pri plovbnih podjetjih obstoji vroča želja, da se dosežejo urejene vo*-nine. To je tudi v interesu trgovine in industrije, ki imata velik dobiček od stabilnega vozninskega temelja in od delozmožnega prometa. Petrolejska knp-čija oziroma prevoz je bila zelo zadovoljiva. Tudi premogovni transporti so bili vsled kvantitete in rednosti dobrodošla pomoč. Osebni promet je bil v splošnem pospešen po dobrem vremenu, a se na gornji Donavi tudi v preteklem letu ni splačal. — Izgledi leta 1929 so odvisni v prvi vrsti od pričakovanja Težjih pšeničnih transportov iz Jugoslavije in Ogrske po Donavi navzgor. Tudi od omenjene ureditve voznine si mnogo obetajo. Stremljenje po racionalizaciji in prometni delitvi bo imelo za posledico bistveno znižanje bremen. Vsd ti vidiki opravičujejo optimistično presojanje prihajajočega leta. Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem Javnem lokalu predložijo »Trgovski list«! SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI L. MIKUS LJUBLJANA n MESTNI TRG 15 USTANOVLJENO LETA 1839 NA MALO1 / NA VELIKO 1 I j TRG.-IND. D. D. GREGORČIČEVA UL. 23 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill!lillllillllllll Želi Illllllllllllllllillliflllllllll![!llllllllllllllli1lll!llllllll!l svojim cenj. naročnikom in odjemalcem srečno In uspešno NOVO LETO 1929 in se obenem priporoča za nadaljno imiiiiimiiiiiiiiiii iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii naklonjeno st iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuuiiiniiiiiiiiiiiii I 4 4 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem IG. ŽARGI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 3 in 11 Srečno in veselo Novo leto 1929! Stavbno in umetno mizarstvo A. ROJ IN A & Co., LJUBLJANA SLOMSKOVA ULICA KOLODVORSKA ULICA 4 4 4 Srečno in veselo Nooo leto 1929 želi česalni salon za dame 0. Fetich-Frankheim Ljubljana Kongresni trg šteu. 19 I Srečno in veselo Novo leto PILARNA IVAN FIGAR Ljubljana, Vošnjakova ul. Srečno in veselo Novo leto 1929želi Hotel „ Št ruk elj” Ljubljana Dalmatinova ulica 4 4 4 Srečno in veselo Novo leto 1929 Eranc Palme Agentura in Komisija Celje — Ljublfana Maribor Srečno in veselo Novo leto 1929 K. Pučnik krojaški mojster Ljubljana Tavčarjeva ulica 5. O Srečno in veselo Novo leto želi Marija Rogelj manufakturna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta St. 26 V » Trgovci, oglašujte Trgovskem listu“! * 4 4 h Kavarna „E VROPA“ v Ljubljani in Svratište „Lovački rog“ v Zagrebu Anton in Terezija Tonejo Cenjenim gostom in prijateljem SREČNO NOVO LETO! M o 4 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica štev. 9 uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Srečno in veselo Novo leto 1929 želi Ivan Jančar, Ljubljana trgovina z barvami iimiiiimniniiiiiiiiiiiii Miklošičeva cesta štev. 4 uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii t Srečno in veselo Novo leto 1929 žeti mesarija Srečno in veselo Novo leto 1929 želi v C. 12 delikatese, špecerija, zajutrkovalnica Pl 1 Srečno in veselo Novo 4 M leto 1929 želi J! m 4; Mre] Doto 1 4 Piana, Rotalta ol.l 4 S pekarija 4 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi A. Kassi LMaoa, Židovsko ulico 1 krznarnica in izdelovanje čepic Srečno in veselo Novo leto 1929 želi Ivan Jax i sin tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev in koles želi v milimi B vrtnarstvo li SeiMteiOH ulica Slsi.i 1.12 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi Ant. Krisper Coloniale Ljubljana Lastnika: Alojzij Lilleg in Jos. Verlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. leli Eiffli Joii Jnr Srečno in veselo Novo leto 1929 žali Gostilna .Mesto Trst' nasproti javno bolnice A. M. Beranič, Maribor Srečno in veselo NOVO LETO 19291 TONE MALGAJ družba z o. z. stavbeni, pohištveni pleskar In ličar, sobo In črkoslikar - - LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 16 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi IVAN LEGAT Pr»a »pec. poprovllolnlcn In trgorina pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska 39, tel. tnt.434 0 1 0 * <3 1 t I I r Srečno in veselo Novo leto 1929 želi 11 prodajalna srečk Drž. razredne loterije Srečno in veselo Novo leto 1929 želi JHZmr uri restavracija Maribor, Pod mostom izvrstna kuhinja in brezalkoholne pijače raznih vrst Srečno in veselo Novo leto 1929 želi trgovina z zlatnino srebrnino in švic. urami Srečno in veselo Novo leto 1929 želi V Pia, Kolodvorska 3S trgovina tehn. potrebščin za mlinsko industrijo Srečno in veselo Novo leto 1929 želi 71d|. Ljutomerska testa ZB trgovina z meš. blagom, deželnimi pridelki in jajci Telefon 48 r r r t Srečno in veselo Novo leto 19291 želi Tvornica „BAKULA“ in stukaturnega trsja JOSIP R. PUH - LJUBLJANA GRADAŠKA ULICA 22 Zaloga parketov in strešne lepenke. I fr r Srečno in veselo Novo leto 1929 želi h it n« gostilna i mr LJUBLJANA Kolodvorska ilica II. 21 Srečno in veselo Novo leto 19z9 želi Franc Pergler tovarna vozov Maribor, Mlinska ul. 42 I I Srečno In veselo Novo leto 1929 želi •v sodarsko podjetje I I I I Srečno in veselo Novo leto 19291 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem „BUDDHA“-ČAJ TEA IMPORT d. z o. z., iiniiKiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Ljubljana uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii . - Srečno in veselo Novo leto 1929 želi DELIKATESNA TRGOVINA K. Jarc „pri Turistu" LJUBLJANA Dunajska cesta 7 Kranjske klobase na drobno debelo. 4 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi Kavarna „]adran“ Maribor Aleksandrova cesta Srečno in veselo Novo leto 1929 želi Iliri modna trgovina, export „OROl' čevljev ročnega izdelka I 4 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi » v*v 4 4 4 4 I I Mnogo poslovnih uspehov v letu 1929 želimo vsem našim cenj. odjemalcem GREGORC & Ko veletrgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita ter vele-pražarna za kavo v Ljubljani r r % t I r Srečno in veselo 1929 osem odjemalcem mojih domačih proizvodov U „ ADRIA FILIP ŠIB ioornica pecionih praškoo Ljubljana 99 M E R A K L želi vsem svojim cenj. odjemalcem veselo in srečno žNovo leto IIIUIIIIIIUllIUilDUlillllllllll 1929 MEDIC-ZANKL imiiimimiiiiiiiiiMi družba z o. z. iiiiiiniiiiiimiiiiiiiiit tovarna olja, barv in lakov LJUBLJANA 4 4 4 4 4 4 4 I Veselo in srečno Novo leto 1929 & Veselo in srečno Novo leto 1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem ANTON KRISPER LJUBLJANA želi vsem svojim cenj. odjemalcem PIPAN Ji PlE KEM--KOMERa pl Jr r\ 1 N Ot V- /----- DRUŽBA z o. z. LJUBLJANA 4 v r r r r r i t r r r r r Srečno in veselo Novo leto 1929 lllllllllllillllll želim vsem svojim cenjenim odjemalcem llllllllilllllilll JOSIP KOBE špecerijska in delikatesna trgovina Zastopstvo Vacuum Oil Komp. Skladišče petroleja in bencina NOVOMESTO Kvalitotna znamka Veselo in uspešno Novo leto 1929 želi vsem poslovnim prijateljem ,ADRIA' tovarna žitne kave ™ GLINCE - VIČ Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kr. Dvorni dobavitelj iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Anton Verbič, Ljubljana delikatese, špecerija r i r r r Srečno in veselo Novo leto 1929 želiva vsem svojim cenj. odjemalcem POVH & MEDIC m INDUSTRIJA PERILA NOVOMESTO 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 r Srečno in veselo NOVO LETO||1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem drogerija fotomanufaktura „ADRIA“ Ph. Mr. S. BORČIČ Ljubljana \ , Šelenburgova 1 ir v Srečno in veselo NOVO LETO 1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem ELEKTROTVRDKA A.VERBAJS LJUBLJANA Gosposvetska 13 (Kollzej) Srečno in veselo NOVO LETO 1929 želi vsem svojim cenj. obiskovalcem HOTEL MIKLIČ LJUBLJANA nasproti glavnega kolodvora r r r i r Srečno in veselo NOVO LETO 1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem I. KOSTEVC iiiaiuiiiii manufaktura iiiiiiiiiiu LJUBLJANA Sv. Petra cesta Stev. 4 f r i Srečno in veselo NOVO LETO 1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem K. JURMAN kraljevi dvorni optik LJUBLJANA 4 Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Osvald Dobeic velatrgoolna galanterije In pletenin Ljubljana, Pred Škofijo 15 Srečno in veselo Novo leto želi vsemjcenj. odjemalcem Ivan Pakiž Ljubljana,'; Stari trg štev. 20 Ure, zlatnina, srebrnina In Juaell o Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Alojz Fuchs juuellr Ljubljana, Šelenburgova 6 I t Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem KONFEKCIJA „FRANDE“ nasproti dramskega gledališča Srečno in veselo Novo leto seli vsem cenj. odjemalcem OBLAT Aleksander Ljubljana Hilli1 O^O^O^O^O^rO^O^O^O^O^O^O^a^rO^rgg srečno novo leto ŽELI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TVRDKA Levstek & Oblak RAKEK Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem KASTELIC IN DRUG trgovina s papirjem na veliko LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 6 Generalno zastopstvo Zdrusen.h papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke, d. z o. z. v Ljubljani. Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave SLAVKO KOLAR, Ljubljana Dunajska cesta štev. 22 Vsem cenjenim odjemalcem in naročnikom iz trgooskih, industrijskih in obrtnih krogov srečno Nov Učiteljska tiskarna in knjigarna v Ljubljani Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem TVRDKA NOVAK specijalna trgovina s suknom Ljubljana, Kogresni trg št. 15 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Lovro Demšar Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem PARNA PEKARNA =.-^- t r r r r r r r r r r r r r r r r r a I I r Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem CARL POLLAK D. LJUBLJANA t r t r i r <3 I I r r o -M © © O © oc © > © S >© © u GG T H E R E X C o LJUBLJANA © -4 co © 3 © © B © ©- e_. © a © © 3 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi Oitoa kanita •v It 1.7 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenj. odjemalcem lllllllimi CENTRALA llllllllllll • v vrvarna Ljubljana Podružnice: MARIBOR, Vetrinjska 20 CELJE, Kralja Petra c. 33 KAMNIK. Šutna štev. 4 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenj. obiskovalcem Kavarna Kopališče r r t i r r r r r r r r i r i r r SREČNO NOVO LETO _____ ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. ttlMHSSHM ODJEMALCEM HtllSEHHHH Pavel Bertoncel VALjt.M MLIN DOMŽALE TAMČNI MLIN Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem JERNEJ LOŽAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20 Izdelovalnica športnih in modnih oblek Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvornica konjaka in likerjev, veležganjama VIKTOR MEDEN Ljubljana, Celovška cesta št. 10 Telefon št. 2071 Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Umetniški zavod za litografijo ČEMAŽ AR &, DRUG Ljubljana, Igriško ulica štev. 8 Srečno in vesele Novo leto želi IVO SCHUS trgovski zastopnik Ljubljana d r r t n fr a $ t fr fr <3 I I r r Srečno in veselo Novo leto 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Srečko Potnik in drug parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov, marmelade i. t. d. Ljubljana, Meteljkova ulica štev. 13 Srečno in veselo Novo leto 1929 žeti vsem svojim cenjenim odjemalcem Konfekcijska industrija in modni atelje Josip Ivančič, Ljubljana Šelenburgova ulica I Dunajska cesta 7 Srečno in uspešno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemnlcem Vekoslav Podlogar Ljubljana - Logatec r i n veselo Novo leto 1929 r r 4 r l i zele sledeče tvrdke: r i r 4 ■s r 4 I Restavracija I I 4 r 4 4 4 LJUBLJANA trgovina z železnino Ljubljana Resljeva cesta št. 20 a LJUBLJANA r 4 4 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 2 Ljubljana Dunajska cesta- 6 r Šelenburgova ul. 3 4 4 4 I 4 I 4 r r r r r r r r r r i r r □ r r r r r r r r r r r i i Iv. pleskarja in ličarja Ljubljana Karel Kotnikova ul. p M P M P 4 4 mizarstvo * LJUBLJANA Linhartova ulica 8 O 4» O 4 4 4 4 Trgovina z železnino Ljubljana Sv. Petra cesta 35 4 D 4 4 4 4 *s* 41 4 trgovina z usnjem Ljubljana Sv. Petra cesta 32 4 4 4 4 4 4 4 trgovina z železnino 4 4 4 4 4 4 carinsko - posredniški in špedicijski bureau Ljubljana Kolodvorska ul. 41 Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. 4 4 4 4 4 4 M. URBAS lasti tasta? las pristne kranjske klobase lastnega izdelka LJUBLJANA Slomškova ulica št. 13 Poleg mestne elektr. Telefon interurb. 3322 p 4? 4 4 4 4 Brata EM nasl. pleskarstvo, likarstvo in črkoslikarstvo Ljubljana Vošnjakova ulica št. 8 P M p 4 O 4 4 4 4 Sim Kunčič izdelovalec soda vode LJUBLJANA Sv. Petra cesta 45 prodaja drv in premoga. J. 4 4 4 Si. Petra cesta i Z 4 4 4 j." V «1 E • r It 4 4 4 4 4 4 4 A. PAOLI trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki Ljubljana Sv. Petra cesta 38 Sv. Petra nasip 37 4 4 4 4 4 trgovina s kanditi na debelo Ljubljana Sv. Pelra cesta 40 T. talim i Si. Petra testa 4 4 4 4 4 p •v K mesnica Gosposvetska c. 6 Tovarniška zaloga usnja L. Cankarjevo nabr. 1 4 4 4 4 ,4 p Tovarna 99 r i. Ljubljana 4 4 4 4 4 4 □ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 □ I r r r r b 0 r t 1 fr a r r r r d r r i t t r fr 0 1 I I r r r i r r i 0 f 1 r i i i r i r r r „ SLADKOR" družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 (palača Ljubljanske kreditne banke) = želi vsem svojim p. n. odjemalcem —.......... Srečno in veselo Novo leto 1929 PARNA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA FRANC DOLINAR Pred Škofijo št. 11 LJUBLJANA Poljanska c. št. 19 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem || srečno in veselo Novo leto 1929 SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1929 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM KSJ OLK, LJUBL/Ajv RESLJEVA C. 24 V^1 VELETRGOVINA Z ŽITOM IN MOKO SREČNO IN VESELO NOVO LEI O 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ........iliiliiiiiill KNJIGOVEZNICA .......... A. Janežič, Ljubljana FLORIJANŠKA ULICA [ŠTEV. 14 Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov SREČNO fN VESELO NOVO LETO 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem C< „Papirografija ■IIBIBIIIIIIII družba z o, z. IIIHIlIlHIIIIIjlllllllililljlU Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujem^ želeč jim SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1929“ Jernej Jelenič, Ljubljana tovarna vinskega in špiritovega kisa Stara pot št. 1 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem Ljubi anska Gradbena družba z o. z. Ljubljana SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem Schneider &Verovšek trgovina z železnino Ljubljana trgovina z železnino I 7 J I 4 I I I 4 I I I I I I P I I I I I P 4 I I 4 4 I I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 p V1NOCET" LJUBLJANA = želi vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno Novo leto 1929 trgovina vinskega kisa d. i o. z. ANTON STACUL LJUBLJANA želi vsem svojim cenjenim odjemalcem" | srečno in veselo Novo leto 1929 SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1929 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM P R E L o n ^ II LJANA ^ ,rGOSPOSKA ULICA ŠTEV. 8 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 SREČNO IN VESELO NO želita vse n ETO 1929 >jim cenjenim naročnikom v Pavel in Marija Šimenc cvetličarna na Sv. Petra cesti in pokopališki vrtnar So. Križ - Ljubljana SREČNO IN VESELO NOVO LEJO 1929 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem „K U V E R T A“ družba z o. z. tvornica kuvert in konfekcija papirja Vožarski pot 1 LJUBLJANA Karlovška c. 2 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem Rosmann &Tschurn Ljubljana SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojini cenj. odjemalcem MERCINA & DRUG trgovina s papirjem na veliko LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠT. 3 Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarno za dokumentni in kartni papir BRATJE P1ATNIK, RADEČE 4 4 4 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem KNJIGOVEZNICA * I. Dežman, Ljubljana Wolfova ulica štev. 8 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 n i i 2 i» * *s ♦ • /v\J festcitintierski 10/55 Pi., ki ne sdrulule it mo vseh dciecisj znanih prednosti „thvysferle%ih“ aitonscbifcv, temveč im® ie [ mnogo vež novih izpopolnitev. Mirna vožnja tudi na najslabših cestah, vsled novega hidravličnega blažilca (aniortizatorja). Popolna sigurnost tudi pri 100km tempu, vsled hidravlične De Soto Lockheed četverokoln« notranje čeljustno zavore in vsled nizke lege težišča, ki ga imajo evropski vozovi. - Nobeno zanašanje. Veletvorni motor s Stromberg razplinjačem, torej najizdatnejša poiaba gonilnih snovi. — Carter -zrašnik. Generalno zastopstvo zn [Slovenijo Dolenc 4 Tonnies avtomobiltsa prodajna [družba z o. z. Ljubljana, Dvorakova;3 .(Obnova) IIIIIIIIIHillHIIIIIIIIIIIII milil Tel. Int. 2762 ||ll!iimil!lllll1im!llill!liillt!t!lil Product tof ^Chrysler Corporation Detroit^ U. S. m & RAZSTAVA od_1. do 4. jan. v .hotelu Union Ljubljana. A. S I KK 1 RAJ N O koristno darilo je samo .GRITZNER* in .ADLER' šivalni stroj, ter pisalni stroj Znižane cene, najlepše opreme edino le pri JOSIP PETELINCU Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Teief. št. 2913. DRUŽBA Z O. Z Tvornlca kuvert in konfekcija pepiria LJUBLJANA Vožarski pot št. 1 Karlovška cesta št. 2 ^illUlllllUllilllillllUlinillUIIIIUIIIIIIIllllllUilllilUlllllllli|ltlHlllllllllltll!llllllilUI!ltllllli!lllllll!llllllllllllllllllllll|lllllllMli:|lllltliilllllillil!iilillllll!!!Hil)lll U B L J A. N]A - Ure, zlatnine In srebrnine Luštna protokol ir a na, tovarna v S\ici Motvoz Grosuplje Utatiizdelek Tovarna motvoza In vrvarna d. d. Mm\ Grosuplje pri umni Priporoča se veletrgovina železnine »MERKUR« Peter Majdič Celje. L MikuS, Ljubljana Mostni trg IS dežniki e dežniki e Kvalitativno najboljše nogavice’ volnene in flor, rokavice. triko perilo, v«»tje, puloverje, 2< pne robce, naramnice, kravate, ovratHke, srajce, razne čipi e in vezenine, kompletno potrebSiine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike --------- edino le pri -------- JOJ. PETELINCU, Ljubljana, Na veliko 1 Te»efon 2913. blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na malo! Hotel ..Mariborski dvor“ A. OSET, MARIBOR Auto-garnte. Kopalnice. Moderne sobe. Klubove sobe. Tol-f n ) R. RANZINGER, LJUBLJANA| Telefon 3000 (RAJKO BANKIN OKR) Mafon SO« Spedicljsko podjetje, »klodliCe, carin- I sko posredništvo, prevajanje pohištva ( NajbolJSe VOLNENE ODEJE za postelje In KOCE nudi: Tovarna volnenih irdelkou Peter Majdič, Celje. Kupuje tudi OVČia VOLNO pa najvlSjih cenab. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAMaA Ustanovljeno leta 1889. Telefon it. 231S. Brata Moskovii, Ljubljana Oglejte si našo zvečano in moderno urejeno veletrgovino usnja in Čevljarskih potreb* Stin. Vse strojarske maSiobe (degras in flš-tran) kakor tudi Quebracho>Extrakt stalno na zalogi. VELETRGOVINA kolonljalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Zaloga svate prelene kave, mletih dllav In rudninske vede. To (na In solidne postrežba I Zahtevajte cenik! K, .njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih cenah mm TISKARNA MERKUR Hiiiiui LJUBLJANA um GREGORČIČ EVA 23 TELEFON 2852 Lastna knjigoveznica Za večja naročila zahtevajte proračune! VELETRGOVINA j A. ŠARABON v Ljubljani prlperote Špecerijsko blago RUDNINSKO VODO SSriMiSEvZH&ESSSSMBaSSuSiSSSZeSSZSmTaeal H Kreditni zavod za trgovino in industrijo Uubliana, PreSernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke! Kredit Ljubljana w m Telefon Stev.: 2040, 2457, 2548} Interurban: 2706, 280« ' Peterson International Banking Code r Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroCIla, r predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, saffedepositi Itd. (■■■Ul !■■■«■■—■«■«■■■■■■■■! Ureja dr. IVAM FUSSS. — In - uiuu»uijba« a. a. >MiiRKlIK< Ju>t i»ia,jaitilja m O. MIHAl»KK, LijUDljan*.