Zakon o narodnih šolah. (Nekaj §e vedno aktualnih vprašanj iz debate o Radojevičevem načrtu šolskega zakona v Glavnem Prosvetnem Svetu.) Pri seji dne 2. decembra * se je razvia debata o tem: ali naj obsega zakon o osnovnih šolah tudi meščanske šo1e , a 1 i pa na j se za nje sestavi nov ziakon. Po dolgi diskusiji, ki so se je udeležili skaro vsi člani sveta, se je z glasovanjem odločilo, da ni potrebno, da b» zakon o ljudskih šolah obsegal tudi mešCanske šole. Na drugi seji se je raizpravljalo o sraotru osnovne šole ter je bilo z malimi izpremembami sprejeto besedilo čl. 1. načrta objavljenega v 53. številki »Učit. Tov.« 1. 1921. V glavnem so bili sprejeti od predloženega načrta vsi čl. do 17., ki predpisuje trajanje šolske obvezniosti. Ta člen je spremenjen, ter se glasi: Obveznost in osemleten obisk naj se prične takoj, toda izpelje naj se stopnjema s krajevnirni razmerami, računajoč s številom šol in učiteljstva. Toda * N. P. št. 92. Prinašamo to debato v informaci.io, ker nam pripomore k lažjemu razumevanju sedanicga načrta šolskega zakona. odredbe čl. 1., 5., 14. in 16. tega zakona se morajo izpeljati najkasneje do konca 1930. leta. Predvsem se stavlja državi v dolžnost: da pripraivi do konca leta 1930. vse za obvezni osemletni osno\oii pouk vseh otrok, dečkov in deklic, ki so dorasli za šolo. Dokler pa ne nastopi ta možnost, obstoji tendenca, da se z zimskimi tečaji in s skrajšanjem učnega načrta za 3. in 4. šol. 1. omogoči, da z danim številom šol m učiteljstva, ki ga imamo, izvede vsaj šestletni osnovni pouk šolskih otrok v celi državi po deželi, ki po sedanjem srstemu po zaključenem četrtem šolskem letu osnovne šole prenehajo s šolanjem. Na seji Glavnega prosvetnega sveta dne 7. decembra 1921.* se ie nadaljevala debataf o poedinih točkah načrta za osnovne šole. Najdaljša razprava se je razvila o čl. 16. in 17. Po dolgi debati se je odločilo, da se doba osnovnošolskega pouka mora brez odloga povečati zato se je za ta člena sestavilo novo besedilo. čl. 16. in 17. izdelanega načrta sta spojetia in zamenjana z novim besedilom čl. 16., ki se glasi: »Šolska doba v osnovni šoli traja 8 let in se deli v 8 razredov (šoi let). * N. P. št. 94. Obveznost in osemletna dobai po tem zakonu se prične takoj ter se stopnjema izpelje. Po deželi. kjer sta vsaj dva učitelja(ici), se takoj uvede šestletni pouk, kjer je pa več učiteljstva in drugih ugodnosti, pa se izpelje osemletni osnovni pouk. Natamčnejše odredbe o tem predipisuje mtoister prosvete. Odredbe čl. 1., 5. in 14. tega zakona pa se morajo izpeljati najdalje do konca 1930. leta. Nato so se izmenili tudi člen 18., 19. in 20. s sledečim besedilom: »Osemletno osnovno šolo morajo dovršiti vsi otroci, dečki in deklice, ki so normiailno razviti, razen onih, ki po končanem četrtem razredu odidejo v druge državne šole. V prvih štirih razredih je pouk povsod enak. Urejen je tako, da nudi učencem potrebno sposobnost za prestop v višje razrede osnovne šole ali pa v nižje strokovne, meščanske in srednje šole. Kdor odide v druge šole, mora v nj.:h prebiti vsad 4 leta; v nasprotnern slučaju se mora vrniti v osnovno šolo.« Čl. 21. postane 18-ti in se glasi: »V višjih štirih razredih se pouk prilagodi krajevnim razmeram in živUenskim potrebam. Na deželi naj ima kmetiški, po mestih pai trgovsko-obrtni značaj.« Na seji dne 8. decembra t. 1. se je nadaljevala razprava. Čl. 21. dobi št. 18. ter se naj v prvem stavku »V višjem tečaiju« glasi: »V višjih štirih razredih«, v tretji vrsti se pa izpusti beseda »praktičnega«. Izraz »višji tečaj« se tudi v ostaiih členih zamenja z besedami: »višji štirje razredi« (šolska leta). Nato sta sprejeta tudi čl. 19. in 20. (v objavljenem tekstu 22. in 23.) tako kot sta objavljena. Ravno tako je sprejet tudi „. 21. (prej 24.), pri čl. 22. (v načrtu 25.) pa se je razvilia razprava, v kateri so se posamezni govorniki izpraševali. ali je z ozirom na razmere mogoče, da zgradi vsaka, pa tudi najubožnejša občina takoj svojo lastno šolo. Na predlog g. M:l. Popoviča se ie sprejelo sledeče besedilo: »Šolska in politična občina ni treba da se zliagajo. Vsaka politična občina pa mora imeti vsaj po eno šolo«. Nato je bil sprejet čl. 23. (26.) po predlogu. Pri čl. 24. je izpuščen celi drugi odstavek ter se glasi: »Šola se imenuje po kraju, kjer je, šolska oboina pa po svoji šoli.« ČI 25. je sprejet v celoti. Cl. 26. je izpopolnjen z novim odstavkom, ki se glasi: »On preskrbi izdeliaivo in potrjuje načrte za šolska poslopja in stanovaTija z ozirom na terenske razmere. (Dalje prihodnjič.)