if. lOl V Gorici, v soboto dne 3. septembra 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na donyi poŠiljaria : i \ vse leto . . 15 K # ;-]»/,. ^..., . 10,, .LJi_. Posamične številke stanejo I0vin\ | V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot' po Goriškem in GraoMnsKeln" in dvakrat v letu Jozni red železnic, parnikov in poštnih svea\ Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. 'i. J'., l.JJUUHI A!' TočaJ KL. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrii. Uredništvo j nahaja v Gosposki "ulici Št. 7 Goričf v 1. nadstr. na desno, Upvavništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. . : Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6. vin., 2-krat 14 vin., 3:krat 12 vin. vsaka vi sta. Večkrat'po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolofon »t. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabrfiček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. I Jovostrujarji" in šola. Kaj sta zakrivila: solkanski nadučitelj Bajt in kornenski učitelj Štrekelj? Ni je ustanove, katero bi naši iaui-čarski novostrujarji tako sovražili kakor ljudsko šolo na podlagi sedaj veljavnih šolskih postav pod vodstvom od njih neodvisnega učiteljska. Oni so neprenehoma na delu, da bi zasužnili šolstvo in nčiteljstvo. Po obstoječih zakonih šola ne sme biti ne moja, ne tvoja, ne njegova ali njena, ampak nužu. Za šolo skladajo pristaši vseh strank in vseh stanov; zato mora šola ustrezati skupnim potrebam. Ce pa pustimo v Soli gospodariti mlademu fanatičnemu kaplanu, ki zlorabi svoje mesto veroučitelja, taka šola ne ugaja skupnim potrebam. V šoli hočejo imeti glavno in absolutistično besedo ljudje, ki nimajo ue žene, ne otrok ter ne vedo, kako dragi so otroci in koliko težav, trpljenja in skrbi imajo roditelji radi njih; ljudje, ki ne poznajo iz lastne skušnje družinskega življenja in njega teženj glede otroške prihodnjosti. Ti fanatiki ne vidijo v otrocih mladih bitij, ki prihajajo v šolo, da bi si pridohm' za življenje najpotrebnejše /nanje, krepak pošten značaj, zmožnost, ustanoviti si dostojno eksistenco itd., ampak oni vidijo v otrocih samo prihodnje v o I i 1 c e v razne zbore, odbore in za častna mesta. Nobena cerkvena postava ali določba ne zahteva in ne sme zahtevati, da bi s e b r e z potrebe p o s t a v 1 j a lo v nevarnost zdravje šolskih otrok, a ianatičen kaplan vendar daje pri šolski maši poljubljat relikvije na tak način, da se morajo poljubljanja udeležiti vsi navzoči šolski otroci. Isti pušča ali celo pospešuje, da otroci poljubljajo križe, ki že I leta in leta niso bili umiti. 1 O cerkveni higijeni dalje govoriti ni f treba, ker je znano, kako malo ougovar-j| iajo cerkve zdravstvenim zahtevani. mSlovenska mati menda še ni rodila človeka, ki bi bi! videl vmivati katero spo-ednieo z higoni, sodo in milom, dasi se e dotika pogostoma mnogo mladih in arih grešnih, umazanih in bolehnih ust. Verskemu fanatiku v črni suknji ni Ifnar ue dr. Kodi. ne tuberkulozni bakci-škrotuloznih ali že jetičnih otrok; nje-^a goni pri delovanju verski fanatizem. Človeštvu ne more prinesti sreče. Tak verski fanatik hrepeni po vladi nad semi stanovi in nastopa kot absolutist. J3rugi naj «e ravnajo po njem, a on se noče ravnati po nobenem. On pozna sa-no svoje stanovske interese, za druge: e ne briga. Danes zahteva od učiteljstva Hn šolske mladine, naj hodita za krsto, ko " mrtvaški sprevod, gologlava, a sam 'odi pred krsto pokrit; drugikrat neum-|io kaznuje šolske otroke zaradi reči, ki e spadajo v njegovo področje: tretjikrat c zadira v učitelja javno ali prikrito; opet ob drugi priliki pojavlja samo-, bkistno nove verske vaje za šolsko mlačno ali nabira denar za uboge otroke, »ki |ih mečejo stariši tam daleč nekje v Aziji [u» gnoj in jih pobirajo misijonarji.« Za iroinaštvo uboge družine, kjer otroci od tradanja bolehajo, se ne briga s toliko 'nemo kakor za afrikanske in azijske ^troke. Šolska vodstva so odgovorna, da se rše samo one verske vaje, ki so bile do- ločene od knezoiiadškotijskega orditmri-jata sporazumno s c. kr. okrajnim ali deželnim šolskim svetom in od c. kr. okr. šolskega sveta sptoročene kot take šolskemu vodstvu. Mladeihu kaplanu nista mar ne ordinatijat, ne okrajni šolski svet; on ima svoje kaprice in vpeljuje verske vaje, da jih ni ne konca, ne kraja. Ce šolski voditelj ugovarja proti pretiravanim zahtevam, zanese fanatični kaplan uradno zadevo med ljudstvo in v časopisje ter skuša ljudstvo proti njemu našuntati in širi o njem zlagane vesti. j Kaj pa stariši šolskih otrok? - Ti si večinoma mislijo: Izročili smo otroke učiteljem; ti naj gledajo; tla bode tudi ka-tehet ž njimi postavno postopal; oni morajo poznati postave. Drugi se odmaknejo šikanam fanatičnega kaplana s tem, da vpišejo svoje otroke v katero mestno ali šulferajnsko šolo, kjer s«) otroci rešeni verskega fanatizma. Tako pripravljajo novostrujarski fanatiki pot šulferajnskim šolam, protestantizmu, ločitvi šole od cerkve in gibanju proč od Rima*. V ljudeh boljših stanov se vedno bolj utrjuje prepričanje, da so taki fanatiki zašli daleč preč od Kristusa in da je prvi pogoj prave vere. človeka osrečiti, ue pa ga onesrečiti: da je njer.!a naloga dvigati, ne potapljati. Ako verski fanatiki zasužnijo šolo iu nčiteljstvo. pridejo tudi nad goriške Slovence španski časi in slovenskemu otroku, ki dovrši tako zasužnjeno šolo, se bode že na streljaj daleč poznalo, da je bedak in sposoben samo za volovska dela pod bičem izobraženega ptujca. Caveant consules!..... Kaj je zakrivi! solkanski nadiičHelj Bajt? Novi Cas«, gsasilo > novostrujarjev«, glasilo nadškofa iu kneza, je priobčilo v št. 27. dne 1. julija t. 1. članek z naslovom Nekaj nezaslišanega«. V tem članku pripovedujejo hinavsko, kako da šolska mladina strašno ljubi sv. Alojzija; -katehet šolskih otrok v Solkanu je hotel ljubezni iu spoštovanju, ki je nedolžna mladina ima do svojega sv. Alojzija, -malo zadostiti iu dajal je pri šolski maši z vso dostojnostjo otrokom poljubljati svetinjo (relikvijo) sv. Alojzija ...... Potem sledi udrilianje po g. Bajtu, nato pa »Bajtov odlok«: Št. 125. --- Častiti gospod Ciril Za- mar, kaplan! ..... Včeraj (21. junija) ste dajali pri šolski maši šolski mladini poljubljat rehkvije. Z oziroin na to, da je nčiteljstvo za šolsko mladino odgovorno, ko je ta pod njegovim vodstvom in varstvom iu tako poljubljanje pospešuje razširjanje tuberkuloze, katera je v Solkanu najnavadnejša bolezen, protestuje podpisano proti temu, da se dajo pri šolski maši poljubljat relikvije in izjavlja, da zadevo naznani c. kr. okrajnemu glavarstvu, če temu protestu ne ugodite. — Vodstvo ljudske šole v Solkanu 22, junija 1910. -i- Voditelj: Fr. Bajt l. r.« Kaj takega je tor^ storil g. nadučit. Bajt, da kričijo radi njega po novostru-jarskem listu in po »Slovencu«? Postava mu naravnost ukazuje tak odlok. Ce se je pa ravnal po predpisih, je storil le svojo dolžnost., Postave so od Boga, pravijo klerikalci, zato jih moramo spoštovati in se ravnati po njih. Kaj torej kričijo, če se je ravnal g. Bajt po, šolskih postavah? E, pa saj jim ni dosti ne za relikvije ne za sv. Alojzija,, ampak, klerikalcem se zdi za malo to, da je nastopil Ijudskošol- ski učitelj proti duhovniku; čeprav se je ravnal le po postavi, mu to zamerijo, ^akC.Bog varuj, kaj ukreniti proti kakemu duhovniku. Kaplan je velik gospod; če se drzne šolski voditelj kaj reči, ko kaplan ne dela prav, joj, to je velik greh; lop po njeni, molčati mora, nikdo ne sme odpreti ust proti kaplanu, pa naj počenja kar hoče. Na tem stališču stojijo klerikalci, s tega stališča so uprizorili grdo gonjo proti g. Bajtu pri šolski oblasti iu po svojih umazanih listih, kjer ni prostora za pravico in resnico. To gonijo in tulijo dan za dnevom, kjer morejo, kdor jih hoče poslušati. In v Soinogradu na Marijanskem kongresu je govoril sam goriški nadškof in knez dr. Sedej, rekši »da se spominja Iz skr-bečega in potrtega srca nezaslišnih škandalov, hi jih pno v z ročaje liberalno uči-tejstvo na Goriškem nekaznovano«.... Kaušen »nezaslišen škandal« je vz-ročil Bajt? Ker se je poslužil predpisanih mu določeb, ker je ravnal po postavi, ker je storil svojo dolžnost, ker je storil za ljudstvo dobro delo v zdravstvenem oziru, radi tega menda vendar ni vzročil nikakega »nezaslišnega škandala«? — Kaj imajo cerkv. gospodje tako malo smisla za higijeno v cerkvi, za zdravje vernikov, da . ričijo v tem slučaju o »neza-slišnem škandalu«, ko se je hotelo storiti nekaj proti širjenju bolezni!...) K, pa saj smo že povedali pravi vzrok | gonje. Lop po učitelju, ki ni klerikalec, ! ki se noče prav globoko do tal klanjati prečastitemu kaplanu ter se ne drži posvečene »flajde«! Vsak povod je dober. Iz mišice delati slona — v tem pa so klerikalci mojstri. Žalostno, prav žalostno pa je, da se taki gonji ua celo postavlja sam nadškof in knez! Kaj je zakrivil kornenski učitelj Št rekel j? Nič posebnega, le poslušajte! V šoli je imel minulo šolsko leto priznano nemirno učenko. Ko je nekega dne razlagal in so vsi učenci pazno sledili pouku, se je igrala ta učenka z neko rečjo. Ne vede, kako igračo ima, stopi k njej, zgrabi za igračo in vrže na mizo, kakor ima vedno navado. V tem, Ko je vrgel, je spoznal, da je »medajea«. Po poduku je vzela učenka »medajco« domov, kakor je dovoljeno vsem učencem domov nesti odvzete jim igrače. Da je '»medajea« odletela z mize v pljuvalnik, tega ni zapazil in tega ni zakrivil in ni hotel on. Naj bi bila še dragocenejša igrača, odvzel bi jo bil, ker mora učitelj, ako hoče imeti šolo za učilnico in ne za igral:šče, tako postopati. Kaj takega se lahko pripeti vsakemu učitelju! Vsakega učitelja pač mora jeziti, da se med poukom igra učenka, katere vrhutega še kar ni mogoče spraviti do miru. Priznano nemirna je ona učenka. Vse je tiho v šoli, vse pozorno posluša, samo ona znana nemirnica se zopet igra. Kaj naj stori učitelj? Pač to, da jej odvzame, igračo pa naj bo taka ali taka. — Štrekelj niti vedel ni, kaj ima v rokah ona deklica, ampak v opravičeni nevolji jej je odvzel igračo hi vrgel jo na mizo, kamor vrže po navadi nemirnim otrokom odvzete igrače.. Tako je ravna! kakor navadno, kakor vedno raVrta, /ko vzame otroku igračo. in kaj so naredili klerikalci iz tega? »Novi čas«, je prinesel v svoji 29. številki 15. juliJla članek »bi z o p e c j e d e n«!, kjer pripoveduje, kako draga in ljuba je bila ona svetinjiea »n asi dobri.de-k 1 i e i« (ki ne da nikoli miru' v šoli!), spomin na prvo sv. obhajilo; »učitelj Štrekelj pa zapazi to svetinjieo, skoči k deklici, odreže svetinjieo, vrže v zid, da pade v pljuvalnik,« Koliko laži! Kako zvito, prefrigano zasukano! Kako pretirano,, kako zlagano! Res, svetinjiea jej je bila draga iu ljuba — za igračo jo je imela! In kdo tiči za gonjo proti Štrekjju? Slavili Kornenski dekan, star sovražnik Štrekljeve rodbine. Saj je našim čitate-Ijem še v spominu, kaj je počel leta 190lf. v družbi s takratnim iproslulim kaplanom L. proti državnemu poslancu Al. Štrek-lju; kako je nekdo s priporočili iz farov-ža komenskega hodil po Dalmaciji ter iskal obtežilnih rečij za g. Al. Štreklja! Ta dekan je napravil ovadbo na šolsko oblast, iz komenskega farovža izvira vsa gonja proti učitelju Štreklju. Tam so preobrnili vse, popačili resnico ju sedaj strašijo okoli z »nezuslišnimi škandali«. Tudi ob ta »nezaslišni škandal« se je obregnil sam nadškof In knez! Kuj res nima naš ljubeznivi ntetropolit drugega dela kot preganjati uc.tt.je na temelju neresničnih podatkov? Kako to, da kar na slepo verjame novostrujarskim lažni-kom?! Glede škandalov pa bi mu svetovali, naj išče rajši med gg. iiunei nszasli-šne škandale! Tam jih je polno! Najprvo pred pragom duhovskega statut, potem pred drugimi! Dosti! Čitatelji vidijo, kaj vse uganjajo klerikalci, kaki nesramni lažniki so, kako podli pretvarjalci resnice! Opisana slučaja jih bijeta (po lažnivih ustih tako, da so reveži blamirani ter je njihova peklenska hudobija razkrita. Povedali smo resnico. Oba slučaja sta taka, da ne potrebujeta nikakega opiavičevanja in ne zapustita posledic zA seboj. Laž, obrekovanje, natolcevanje sq njih sredstva! (Z dežele). Teden za tednom so napadali učiielj-stvo v Gorici iu iz Gorice na nezaslišane načine »n o.v o s t r u 'j a r j i« • in »p «-I i t i č n i o t r o Č a j i« posebno v posebnem glasilcu. ki nosi ime, »N o vi čas«. A tudi »Primorski list«, .»Gorica«-,-»Slovenec« so odpirali svoje predale izbruhom nekrščanske ljubezni, t. j. satanskemu sovraštvu do stanu, ki ni še klonil na celi črti tilnika pred novodobnimi pa-gani. Saj nismo več' preobčutljivi, koža nam je čez in čez podplat poštah vsled napadov od raznih strani; vendi.: nismo mogli več molčati, ampak zagrabili smo za pero ter podali nekoliko odgovora. Naš odgovor, ki ni bil drugega nego odmev iz gdzda, v katerega so politični otročaji teden za tednom kričali na vse grlo vse, kar jim je prihajalo iz umazane duše, naš odgovor jim je zmešal še tisto malo otročajske pameti, kar. so je še imeli zdrave. . , Zahreščalb je, vpiti so začeli kakor oni tat, ki je bežal pred policijo, ki mu je bila na sledu: prirhite tatu! Tatovi časti iii dobrega imena so klicali po policiji! ' "Itiizkupnr So. Jo! Roka pravice jih je ddsegla ter neusmiljeno zagrabila za vrat ter jih pokazala svetu take, kakor-šni so -,' ti rok o v n j a Č i »novega časa«. Kako se ie to zgodilo? Čujte, ljudje božji! .'¦¦¦. ¦'. .. , Tiste umazane cunje v Gorici so morale biti premajhne, ali preslabe, da bi v nje povili vse.izbruhe neukročene strasti- sovraštva proti u č i t e i j s k e mu stanu, zato so se iz Gorice zatekli v Ljubljano ter objavili v »Slovencu«z dne 29. avgusta članek »Zagonetne razmere na Goriškem«. In oglasila se je »Gorica«, glasilo dr. Gregorčiča in večine slov. deželnih poslancev na Goriškem (v št. 69. z dne 30. avgusta 1910.), in odgovorila: »Dopisnik, ki nič ne pozna razmer, je brez dvojbe imel le namen mahniti po naših poslancih«. »Člankar, besni prismoda in lažnik, pa tudi ne pozna in noče- poznati (ker je tat časti učitelj, stanu! Op. pis.) državnega šolskega zakona, iz katerega navaja nekaj iztrganih besed, ki dajejo ves drug pomen, nege ves dotični paragraf v zvezi z deželno šolsko postavo. Taki lažniki in obrekovalci se postavljajo na čelo v boju zoper liberalno nčiteljstvo! Proč s takimi blazniki, ki k o m p r o m i t it je j o stvar, pred-no jo vzamejo v roke. Laž, obrekovanje, natolcevanje niso sredstva, s katerimi naj se pobija liberalizem. V: to je treba čist« vesti in čiste pameti!« Dobesedno ta!ko je obsodila »Gorica«, glasilo dr. Gregorčiča, ubijalce časti učiteljskega stanu. To nam ie v popolno zadoščenje. Kaj pa knezonadškof dr. Sedej?! — Pod njegovo patronanco, z njegovim blagoslovom, morda celo z njegovim dena-rom so se uganjali napadi, Kedaj se otrese besnih prismod in lažnikov, obreko-valcev, blazni ko v, ki jim služijo kot sredstva laži, obrekovanje, natolcevanje?!! Kdaj zakliče tudi on: Proč s takimi blazniki, z ljudmi,ki nimajo čiste vesti in ne čiste pameti?? Ako ne bode knezonadškof dr. Sedej poslušal — ne našega glasu, — ampak glasu »Gorice«, ki je glasilo dr. Grer gorčica, profesorja bogoslovja ter se bo dalje pajdašil z »besnimi prismodam! in lažniki, obrekovalci, blazniki, katerim služijo kot sredstva laž, obrekovanje, natolcevanje«: ako ne pahne proč od sebe ljudi, ki nimajo čiste vesti in ne čiste — pameti; ako tega ne stori, bodemo imeli odgovor po pregovoru: »Povej nam, s kom občuješ in vedeli bodemo — kaj si«! Moll-ov Seidlitz-prašek je za ne ieloden trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dicgimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje 3e sodaijsko lasleduje. RsIIq-vb Franc, žganje in sel xa ribanje iivota. — Eoleiine olajlnJoSe in ofcrepfrtfoJe sta-roznano sredstvo proti trgattfn in prehlajerijo vsake vrste. Oriff. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in naročilnicah. Glavna lekarna A. IDIL, c. in kr. dvorni laloimk, Dunaj, TuchUsben 9. Zaloga v Gorici, v lekarnah: G. Criatofoletii • - --- *. A.Gironcoli. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. (Katehetsko vprašanj e). — Monsignor Kragelj v Tolminu se je potezal' 18 let za kateheta na ljudski šoli v Tolminu, povdarjajoč, da nimajo 3 duhovniki v Tolminu dovolj časa veronauk poučevati. Posluževal se je v dosego svojega namena v presledkih raznih primernih pa tudi neprimernih sredstev. Tako n. pr. potezanje v kraj-nem šolskem svetu, v okrajnem šolskem svetu, v starašinstvu itd. Vsikdar in povsod je naletel na odločen odpor. Povdar-jalo se je v vseh treh korporacijah, da imajo 3 duhovniki v Tolminu dovolj časa, poučevati veroaauk, zadolženi okraj pa nima denarja za plačevanje četrtega, duhovnika kot kateheta v Tolminu. Monsignor Kragelj je rekurfral svoj Čas na naučno ministerstvo; pa je tudi tu propadel. Tedanje naučno ministerstvo je zavrnilo njegov rekurz, rekši, da ta zadeva spada v kompetenco plačujoče kor-poracije. Letos je monsignor pridobil knezonatiškoia, naj se potegne pri Sol. svetu v Tolminu za kateheta. Tudi kne-zonadškofovi prošnji ni mogel pomnoženi okrajni šolski svet ugoditi iz omenjenih razlogov in ker ni v prevdarku postavke za kateheta. Po tolikih letih je monsignor dovedel to vprašanje vsaj na pravo pot. Po postavnih določbah odloči namreč ministerstvo, ako nista ordinar-jat in plačujoča korporacija edina. Po današnjem političnem kurzu se je vedelo že naprej, da odloči ministerstvo za kateheta. V vsej nagiici je ministerstvo kar diktiralo ustanoviti mesto kateheta v Tolminu, razpisati službo in ga imenovati. Sedaj je bilo veselje v Izraelu. Kateheta bomo imeli s šol.-letom t. j. s l.sept t. 1. v Tolminu! Pomnoženi šolski s\LJeL*e napravil, v svojej. doslednosti in naj)od-lagi postavnih določb (pritožbo na upravno sodnijo proti ministerški odredbi. — Ker nima pritožba odlašujoče moči, so imenovali (baje dež. šol. svet) rihember-škega kaplana Brezavščeka katehetom za ljudsko šolo v Tolminu. Brezavšček si je prišel te dni ogledat Tolmin in svoje novo katehetsko mesto. A k a t en e ta za letos ne bode! — Kaj se je neki zgodilo, ni še natančno znano. Verzije so v tem naenkratnem preobratu različne: Duhovščina pravi: zarad pomanjkanja duhovnikov (pred par meseci niso tega vedeli!), knezonadškof bi v slučaju namestitve kateheta premestil 1 kaplana iz Tolmina. Ako bi bilo to res> potrjuje s tem tudi on, da imajo 3 duhovniki v Tolminu dovolj časa, veronauk poučevati; zopet se govori, da je šel po 18 letnem potezanju monsignor h knezonadškof u odklonit kateheta, ker bi bil na slabšem, da bi zarad njega izgubil 1 kaplana; in slišijo se zopet glasovi, da so na ta način prišle prizadete oblastnije najložje iz zadrege, rekši, da je treba vendar-le počakati zadnje, pravoveljavne besede upravne sodnije. Jedno pa je gotovo: kateheta ni. - Iz kanalskega okraja. Iz Kala. — Že v »Soči« od preteklega četrtka se je kratko opisalo, kako so hoteli nasprotniki skaliti mir pri plesni veselici. Dopis iz Kaia v »Prim. listu« pa naj bode oovod sledečim vrsticam, katere naj v še lepši luči pokaže te svetohlin-ce. — Dopisovalec »Prim lista« je zelo kratkoviden, ker vidi le »liberalne« mladeniče in ne našega društva. V dopisu govori o financijelnem uspehu plesa in o naših še tako suhih mošnjiekih; pravi, da so morali dokladati in veliko šteti. — Štelo se je, a doktadato se ni. Mi tudi, ¦hvala nimamo še tako suhih mošnjičkov, a Vaši so presuhi. Samo povejte nam, kdo in s čigavimi kronicami se je štelo in dokladalo za razna božja romanja in za stroške slušateljem nekdanjega socijalne-ga kurza v Gorici Kje se je mnogo dni zapravljalo in mnogo popilo, bi znal povedati klerikalni krčmar, osobito takrat, ko se je plesalo vso noč, da se ni prizaneslo prihodnjemu dnevu še celo ne za časa sv. maše. Takrat je bilo vse prav in v redu, zinil ni nihče besedice. Kaj č' mo, bilo je na katoliški podlagi in na. tej se lahko pleše tudi v času sv. maše. Kaj pravite o tem, g. nune. Daši je bilo v nedeljo v cerkvi toliko besed o plesu, se je vendar takrat molčalo. Dvojna mera! Kje je doslednost! Tudi župan je bil takrat kratkoviden. Tam bi tbil umesten nastop policista. Svetle kronice se še dobijo pri nas za ples, katerega prirede spet- na angeJjsko nedeljo kot odgovor na nedeljsko cerkveno pridigo. Da zve javnost, česa so zmožni ti pobožnjaki, kadar " je treba nasprotovati, naj jih pobeli naslednje: Neka tukajšnja vsega potrebna ženica je v plesni noči v svoji prikriti sveti jezi vrgla na mimoidoče lastne odpadke. Gosp. Anton Pirih h. št. 129 zna tudf povedati, kako so izurjeni v metanju kamenja na svojega bližnjega. Le slučaju se je zahvaliti, da se je mož o pravem Času izognil, drugače bi 'ga kamen zadel in poškodoval. To je sad politike, ki je vz-kril iz semena — katerega? Naj cenj. či-tatelj ugane! - Društvo. Iz ajdovskega okraja. \ Iz Sv. Križa na Vipavskem. — Dne j 30. avgusta smo pokopali na novem po- j kopališču dva mrliča, ki sta imela nena- j vadno lep pogreb, namreč g. p. G e 1 a z i j ' K o bal, vikarij kapucinskega samostana, rojen v Vrhpoljn, znana dobra in poštena 4uša, in ko j na to gč. Marija V a I i č, ki je umrla v Trstu vsled opeklin. Izpolnila se ji poslednja želja, da ji počiva truplo v domači zemlji. Prepeljalo jo je sem novo pogrebno podjetje g. H. Stibiel iz Trsta. Pevski zbor »Bralnega društva« je zapel običajne žalostin-ke svoji zavedni članici. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gč. Mirni Kalin 1&'88 K. Velike Zabije. (P 1 e s. Tu d i »č u k i« plešejo. »Škofje žaloste n«.) — Kje je še kdo, ki ne pozna nekega »golo-bradega« Bonaventure. Zabeljci ti ga gotovo prav dobro poznajo. Ta človek je v nedeljo pital napredne fante s takimi priimki, katere more izreči samo gosp. pater Bonaventura. Kaj pa ga je tako razburilo? Pravi, da ga Veliko-Žabeljci ne pozdravljajo. Slišal sem pa domačina, ki mu je rekel: »Že ta tretji bot sem jih pozdravil, a mi niso odzdravili!« Ali slišite g. pater. Ce Vas kdo pozdravi, je Vaša dolžnost, da mu odzdravite! Tudi Vi morate deti tisto Vaše črno torilce z glave, drugače bomo mislili, da imate vrabce pod njim. Z onimi priimki, s katerimi pitate napredne vaščane, pa bo bolje, ako boste pitali svoje »čuke«. Oni so vredni teh priimkov, ne pa mi! »Neotesani, neolikanci, neizobraženci«, to so gotovo primerne besede za Vaše »čuke«. — Govorili ste tudi nekaj radi plesa. (Narodno izobraževalno društ. »Bodočnost« je namreč priredilo ta dan javni ples.) K plesu ne sme katoliški kristjan. Ples je hiša razuzdanosti. Škof bo žalosten, ko zve da ste plesali.« Tako vneto je govo-1 ril g. pater. — A kaka izprememba po-t poldne. Godba je zaigrala. Mladina se je vrtela, da je bilo veselje gledati jo. Zdaj pa čujte! Marsikdo se bo vprašal, kaj pa je z Žaibeljskimi »svetovnoznanimi čuki« in »sovami«. Po dnevi jih res ni bilo videti. Pa saj čuk je nočna ptica. Ko se je zvečeriio, so zapustili čuki svoje luknje in prileteli — kam? — Prileteli so na ples. Da, da, neverjetno — a -resnično. — »Čuki« žabeljski so plesali na plesu nar. izob. dr. »Bodočnost«. Pa kako so se vrteli. Žabeljski »hrnistef« je tako opletal, da je bilo kaj. No, g. pater, ali slišite: »Vaši, pa ples. Škof je žalosten, on joče«. Da, da lahko joče, na one, na katere je stavil ves svoj up, oni se mu zoperstav-ljajo, in gredo plesat. Ampak, g. pater, to pa še ni velika reč, če jo obrne kak »čuk«, da jo pa obrača, zatisnite si ušesa, g. pater, da jo obrača »tretjerednica«! Škof je žalosten! Docela je potrt! Potolažite se, g. pater, s tem, da Vam povem, da se je pobožna »tretjerednica« opravičevala po storjenem grehu s tem, da je rekla, da ni šla plesat »radovoljno«. — Smešno, kaj. ne! Ha, ha. — Pa pustimo posamezne slučaje. To pa je in tudi ostane za vedno, da so Žabeljski »čuki« plesali v Velikih Žabtjah v nedeljo, dne 28. avgusta zvečer. Iz krminskega okraja. Novostrujarji v Medani. — V nedeljo 28. pr. m. okoli 11. ure po končani maši, so se pripeljali trije odrešeniki novostrujarji pod vodstvom takozvanega kranjskega Kremžarja, da odrešijo naše pobožno ljudstvo pogube in zmot. Mislili so si baronskega sprejema, vendar so se spogledovali, ko je zapuščalo ljudstvo kar trumoma vas in se mirno odpravljalo proti domu. Seveda se je takrat Krem-žar res nakremžil. Ob U. uri je bil shod napovedan. Ljudi se je kar trlo in gnetlo, tako, da so cenili sarno možkih vseh skupaj menda 200—180 = ? Da ne govorimo o ženskih, ker jih je ibilo nešteviloU) Nakremžani Kremžar je glede na toliko število ljudi govoril na shodu — pardon otvoril le nekak pomenek v ustanovitvi »Slov. katoliško- izobraž. društva«. Med drugim je govoril o geslu: »vse za vero, dom, cesarja«! povdarjat je posebno to, da njih »Slov. zdrnžbarsko soc. zveza« ustanovlja društva le tam, kjer vidi zadnjo potrebo, in se hlinil ljudem z vero, kakor da bi bilo medansiko ljudstvo do- slej brez vere in da bi potrebovalo no-vostrujarske izobrazbe. Kaj ni dosti pobožno in verno naše ljudstvo? Pa menda je prinesel on krivo vero v Medano!! Po končanem kremžarjem hinavskem govoru se je oglasil za besedo bogosloven Reja z Dobrovega, -'»-tudi ie slovensko »goriziariCitaliani« tako, da bi morali pravzaprav ujpisati slo-, venščino za,občeva!ni jezik, vabijo Slovence k .sebi, ali U. t. m. pa »ščavkše v mesto ne smejo! —r hLaii 4&ž 6A a hi, z a p o m n 11' e' s i t o, i m e j t e t o v e d - j 110 pred očmi ter vedite, da živijo v G o r ie i slovenski t r g o v ci i n ob r tn i k i! Ko prinašajo denar Slovenci, takrat ne govore Lahi nič o »calata«, ampak: dober dan gosipodar! dober dan, gospodinja, v nedeljo 11. t. m. bo pa »calata« in s kamenjem hočejo počakati Slovence! Bridko se mora maščevati to nad njimi! i— Gorica tako nima- bodočnosti za babe, ko poneha renegatstvo, koliko pa jih bo? Pred Lahi smo bili Slovenci v Gorici in nalforže bomo tudi za njimi! Goriški župan Bombig ima sedaj dela čez glavo. Pa ne da bi morda iskal pitne vode za Gorico ali sredstev, da bi mesto plačalo ogromne dolgove, katere mu je naložila na rame laška nesposobnost, lahkomiselnost in zapravljivost; ali da bi si ogledal nesnagi) pO" stranskih ulicah in predmestjih, da bi morda trotoar popravil ali storil kaj za olepšavo mesta in promet s tujci — o ne, tega ne išče, ampak on hodi okoli in išče, kako bi na-ktestil slovenske mestne občane 11. t. m. Na čelu gonji proti Slovencem stoji župan Bombig. Kje je tista proti drugim narodnostim tako obzirna vlada, da pouči župana Bombiga, da je kaj takega nedopustno ter ga kaznuje?! E, proti Slovencem je dandanašnji vse dovoljeno. Se v dobro mu bodo šteli gonjo proti njim!! Bombiga redijo nemalo slovenski denarji, no, zato pa tako ruje proti Slovencem v mestu ter se postavlja na čelo pocestnim tolovajem! Res, lep župan! Pa tudi za njega pride ura sodbe! Shod proti Slovencem sklicujejo Lahi v Gorici za torek 6. t. m. — Preprečiti hočejo namreč kolesarsko slavlje! Sploh bi se ne smelo vršiti, tako sodijo laški vsemogočneži. Na shodu bodo divjali proti Slovencem, zasramovali bodo Slovence, cel slovenski narod bodo neizmerno žalili, potem pa bodo hoteli iti po mestu demonstrirat proti Slovencem! — Branilo se jim tega ne bo!! Slovenci si to zapomnijo prav dobro. Povedali smo že, da če ne bo miru ,jih bodo bolele glave in žepi! Laški banditi v Gorici se pripravljajo na dan 11. t. m., ko bo kolesarska slavnost, na poboj Slovencev s težkimi palicami, z bokserji, s kamenjem. Posvetovanja imajo in »kaporioni« nabirajo ljudi, ki nimajo nič zgubiti, da bi napadali Slovence. Nekaj takega kakor pred dvema letoma, a ne Ie nekaj takega, nekaj hujšega nameravajo. — No, Slovenci ne izostanejo z odgovorom. Pocestni laški junaki ne ustrahujejo Slovencev, to naj si zapomnijo, pa če tudi jim pošlje vlada v pomoč bajonete in sablje! Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za šolsko leto 1910/11 — spričo naknadnega namestnistvenega odloka — že v torek, dne 13. t. m. od 9—12. dopoldne ter od 3—6. popoldne. Ta dan se morajo tudi zglasiti osebno pri ravnateljstvu oni dosedanji gojenci, ki imajo zvršiti še kak po-navljalni ali naknadni izpit. — Vsi drugi dosedanji gojenci, ki nameravajo pose-čati zavod še v prihodnjem šolskem letu, morajo do imenovanega dne prinesti osebno v ravnateljstvo ali po pošti poslati zadnje šolsko izpričevalo. Od dne 14. do vštetega dne 17. t. m. bodo pismeni in ustni sprejemni, ponav-Ijalni in naknadni izpiti. V pondeljelc dne 19. t. m. bo otvoritvena služba božja. Gorico zapusti slavnoznani novostru-jarski gimnazijski suplent -dr. Karol Capuder; imenovan je za prov. gimn. učitelja v Kranju. Bil je hud novostrtijarski petelin, ki je zanašal med mladino klerikalni strup. Sreča za Gorico, nesreča za Kranj! C. kr. žensko učiteljišče, v Gorici, deška in dekliška vadnica. (Naznanilo s popravkom).^ — ty$ledodloka c. kr.na^ mestništva od dife 31. avgusta prične šolsko leto na c. kr. ženskem učiteljišču v 'Gorici ter deški in dekliški vadnicl 19. septembra 1910. V p i savan j e se vrši: i š-r-A,T-&e.n s k.twL.č i t e 1 j i š č e.: 15. in 16. ¦ s e p t. od 0—l'2. ure predpoldne. —. Gojenke 1. tečaja semorajo priglasiti 1 5. s ep t. od 9—12. ure predpoldne pri ravnateljstvu zavoda. Dne 17. s e p t. pričnejo ob 8.-uri ponavljahii .izpiti. U. Ža deško in dekliško'vad-. n i c o bo vpisovanje 1 7. š e p t. od 9—12. predp. Reden pouk prične 20. s c p t. — Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišč*. '< Več laških trgovcev v Gorici graja odločno gonjo »Corriera« proti Slovencem. Sicer je po laških botegah obilo mladičev, ki komaj čakajo, da primejo težko palico v roke ter gredo ž njo nad Slovence ali denejo v žep kamenje, da ga bodo metali za Slovenci, vendar so tu tudi trgovci, ki gledajo s skrbjo na dan 11. septembra, kaj bo; seveda ne iz kake ljubezni do Slovencev, ampak zato, ker živijo od Slovencev in jih vsak bojkot, pa če bi trajal le ,par dni, potlači tako, da postanejo krotki in nedolžni kot jagnjeta. Po kolesarski slavnosti 1908. so hodili k nam jokat, da niso nič krivi oni ter prosili so za božjo voljo, naj se ne bojkotuje laških trgovcev; pri tem so padale ostre besede iz njih ust na naslov magistrata in »Corriera«. Ali bo letos zopet tako? Pred dvema letoma so pognali laške prodajalce tudi iz raznih naših trgov. Če bodo Slovenci odgovorili na n a m e r a v a n e n a p a d e z bojkotom »laške Gorice«, naj se gredo zahvalit prizadeti na magistrat in pa h »Cor-rieru«! C. k, pripravnica za učiteljišča v Podgori. Vsled novega odloka c. kr. namestniši .>, bode vpisovanje že 17. t. m. in ne 19., kakor je bilo objavljeno. »Gorica« je povedala, da dr, Stepan-čič radi tega ni nastopil dopusta kot deželni odbornik, ker je več sodnih svetnikov na dopustu pa on naprošen nadomešča. Jemljemo na znanje in pričakujemo, da menda že drugi mesec'nastopi dopust, ker dopusti svetnikom potekajo. Ostane pa v veljavi trditev »Gorice«, da b rez dopust a ne more opravljati p o p o I-n o m a deželnoodboniiške službe! Denar pa 1-e popolnoma vleče!! Od falzificiranja živijo. — Med Lahi je nastalo veliko veselje, ker se bo štelo pri ljudskem štetju po »občevalnem jeziku« vsled odredbe Slovanom sovražne vlade. Veselijo se. češ, da tako odpade slovanska »agitacija«, pokaže pa se ita-lijanstvo, kolikor da ga je v resnici! Od samega falzificiranja živilo. Tako zaničujejo Slovane, pri ljudskem štetju pa jih upišejo za Lahe kar na tisoče in tisoče! Kje bi bili ti reveži, če bi ne imeli prilike, upisati Slovane za Lahe?! Mesarji v Gorici so zopet povišali ceno mesa! In sicer kar za 8 h pri kilogramu! Kdo bo še jedel meso? Malo boj-Jkota bi nič ne škodovalo! Dijaška veselica. — V nedeljo 4. septembra priredi dijaški pevski kvartet v Koprivi na Krasu zabavni večer z lepim vsporedom. Poleg pevskih, vijolinskih in solovih točk igralo se bode tudi burko in spevoigro. Cene: Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 70 v, stojišča 40 v. — Začetek ob 6 uri in pol zvečer. Vrši se ob vsakem vremenu. »Struna« v Idriji priredi dne 7. sept. ob \/>9 uri zvečer v realčni telovadnici koncert v korist podpornim društvom za slovenske visokošoloe v. Pragi in na Dunaju. Na vsporedu je 8 točk: (orkester, gosli-solo, klavir-solo). Pred tukajšnjo okrožno sodnijo se ae vršila razprava proti A. Medveščeku, A. Humarju, A. Danevciču in A. Podgorniku, da so poškodovali Rožo Bitežnikovo po obrazu z nekim strupom; obraz ima skvarjen in jedho oko. Storili so to, ko je šla r svojim ljubčkom. Podgornik je oproščen, drugi so kaznovani na 3 mesece ječe vsak. Bitežnik zahteva 4000 K odškodnine. Priloga. — Današnji' številki smo priložili »Slovensko gospodinjo«. List izdaja »Kotinska tovarna« za kavino primes. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni. Gironcoli-OLubich. V, /teh dveh lekarnah bo tudipo-počna služba v času od 4. do 11. t. m. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat >Agrd-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. I vrelec. Dlatetlftia namizna PlJaua « obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo In Izmeno anovi. _________ Zelo koncentriran medlclna-en vrelec, priporočljiv pri kromčnemželodcnemkatarn zaprtju, Brlghtovih lediodi! vranicnik oteklinah, Jetrni }™ni, zlatici, snovoizmens-k!h boleznih, katarih dihal- nili organov.______________ Zdravilen vrelec največje vsebine tvoje vrste. Zlasti i uporaben pri kroničnem cre-I Yef"e,:l! H*taru' obstipaol.il, SoICnlh kamenih, toISfflc! trganju, sladkovni bolezni. Telovadno društvo »Sokol« v Črni- eah priredi v nedeljo dne 4. t. m. svojo letno veselico. Na vsporedu je orodna telovadba, skupine in ples. Okoiičansko mladino in vse prijatelje sokolstva vabimo, k tej prireditvi. Odbor. Iveza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Naš prapor« v Pevini priredi v nedeljo, dne 25. j t. m. javno tombolo s koncertom vojaške godbe. Dobitka: činkvina 150 K, tombola , .-500 K. Srečke se razprodajajo po 40 vin. j Kmetsko - izobraževalno društvo v j Batujah priredi v nedeljo, dne 4. t. m. društveni ples v prostorih g. Slamiča. tako izdaten, da }e banka zaprla vse svoje blagajne ter sklicala občni zbor na dan ,! 9. t. in, : ;-:.v; .r'--, ¦ -o "- Poštni urad v Išlu na cesarjev jubilej. — Ta urad je imel 18. pr. m. izredno dosti dela. Došlo je 2028 brzojavk, oddanih, je bilo 665; brzojavnih besed je bilo sprejetih in oddanih 112.740. Na telefonu so bili 204 interurbani razgovori, lokalnih 2500. Brzojavka nemškega cesarja je obsegala 500 besed, skoro toliko tudi tzo-javka italijanskega kralja. Cesar je od-; govoril do zvečer osebno na 50 gratula-cij. Radiotelegramov je bilo 25, tudi s pamika »Trieste«, ko se je vračal v Trst.* Železniška nesreča. — Tovorna vW ka, došla iz Prerava in Krakova, sta za-; dela drug ob drugega. 3 osebe so smrtno^ nevarno ranjene. Kolera na Ruskem. — V nekaterih gubernijah ie ponehala, v drugih pa še razsaja. V guberniji Kerzon je obolelo v zadnjem času 30.000 oseb za kolero; tritisoč jih je umrlo; V gnberiiji Hapkov je bilo slučajev 3284, v guberniji Poltava 249. Newjork šteje sedaj 4,766.883 prebivalcev. V 10 letih se je pomnožilo prebivalstvo za J milijon 30Q.000 prebivalcev: Tržaški trgovec Hladnik je bil spoznan pred poroto v Ljubljani krivim hudodelstva goljufije ter pregrešika zoper varnost lastnine; obsojeni jena7 mesecev ječe, Hladnikova žena je oproščena. Tako je skončala logaška a-fera s piluliami, o katerih se je dognailo, da če bi bila Hamerlicova vseh 50 hkra-tu povžila, bi bila šele umrla. Hladnik je ostal v zapčiru. Klerikalni pjanama i^a Koroškem. — Krščansko-soc. stranka in visoka duhovščina se zavzema za to, da bi vlada sanirala razmere >v koroški Zadružni zvezi ter jej pomagala z milijoni, katere sta dva n unča zapravila! Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« se udeleži jutri dirke bratskega kol. društva »Danica«. — Za naše društvo bo dirkal naš dirkač, Vekoslav Šinigoj. — Odbor. Jutri v nedeljo dne 4. t. m. se vrše cestne dirke ob v s a k e m v r e m en u ob 3. uri popoldne Miren-Gorica, katere priredi kolesarsko društvo »Danica«. Razne vesti. Acrentai in San Giuliano, zunanja ; ministra avstrijski in italijanski, sta bila. ' kakor smo že omenili, 1. t. m. v posebni avdijeiici pri cesarju v Išlu. Cesar je z izredno ljubeznivostjo sprejel italijanskega ministra. Poroča se, da se je med obema ministroma doseglo popolno spora-zumljenje v vseh političnih vprašanjih. Glede obmejnih konfliktov se izdajo za obmejne straže posebna navodila. Amerikanci v Evropi. — Letos je bilo v Evropi na letoviščih okoli 200.000 bogatih Amerikancev. Sodi se, da turisti in letoviščniki v Evropi potrosijo okoli 5 milijard K na leto; okoli 2QrA tega .so plačali Amerikanci. t: »Banca popolare triestina« ie bila prišle v stiske. Nastal je run, ki je bil Mali oglasi. flajmanjla pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obseln$]!i se računa ta fsako besedo 3 vfn. NajpripravnejSe inseriranjo ta trgovce in obrtnike. Koliko Je mnnjfilh trgovcev }n obrtnikov v Gorici, katerih na dof.eii ova ulica šfefl. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. AgFo-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- "- vanje blaga ¦ POZOR! Umetna gnojila,gi-iica,žveplo,krmila, semena, stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje, itd. AgroKerksr preskrbi sploh .sano Ma&o. - Agro-Herknr kapnje vse pridelke -.. in izdelke. - Cene najugodnejše! Postrežba točna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! idlikovana pekarija in sladčičaFna indrej fajt Odvetnik Dr. S fante Gorlea TckaliSče Frana Josipa štev. 2 r- Podrnžnica v nI. Manicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Rimske toplice U IrŽiČU (Monfalcone) Primorsko. Stalna temperatura 38—40". Učinkuje proti revmatizmu, protinu, bolečinam v bedrih, živčnim boleznim itd. ------Zdravljenje pod zdravniškim nadzorstvom. — Avtomobilni omnibus. — Cenike in pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo kneza Aleks. Thurn in Taxis-a v Devinu (Primorsko). je — preselivši se iz Dunaju — odprl svojo pisarno v Goriei, Via Petrarea 3, /. nadst. [pri mestnem vrtu, tik Trgovskega Doma]. Uradne ure t 9~ 12, J - 6. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. Častite dame! Ne obotavljate se več in prepričajte se s poskusom, da Pilnalčkov dela in I UHHI hrani krasno in nežno polt. liOliVjhAko se umivamo z „LAN0- LOR", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti po svoji ¦ DUfll sestavini nadomešča popol-itflMlmrflt no kremo. En komad „L4- KOLA' prodaja se za 70 vin. Dobiva se v Gorici pri sledečih tvrdkah: T o r o š, D r o b n i č i n drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri gosp. M. Sin kar. Kdor hoče. neposredno naročiti, temu se pošlje po sprejetju v naprej nakazanega zneska pol ducata za K 4 50 ali pa 1 ducat za K 8 franko. Izgotavlja edino = J. PILNACBK == Hradec Hrdlouč, na CeSkem c. in kr. duorni 7iiiag«telj, stara če§t*a to- wrna toaletnega mila, parfumou, cerkuenih, voSCetiih in poluuoščenih sueč. nauadnih sle- arinouih parafinoulh sj čk l ilouodošli azorci za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici In trgovini z gotovimi oblekami = Anton Krušič, == krojaški mojster In trgovec v Goriei Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da j"e došla rau-nehev ^lika množina razno:i.n h uzorceo blaga kakovosti iz ausirijskih in angležkih icuaren najrazličnejših za vsaki stan. Žlindra zajamčena Kdor takoj kopi dobi še poseben po najnižji ceni dobi se samo pri Agre -IHerkiir-jii, v-i^iiaDiinTato, Dobe se tudi vsa druga gnojila. 0 najem se isce SOSTILHH z zemljiščem, blizu Gorice ali ob vipavski železnici Ponudbe z pogoji pod „Gos-tilna" na upravo „Soče". Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št, 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno in debeo. Cene breas konkurence. GORICA lBufiledaliSkJHl.5t.i4 ; -|« M. Gai 4. ! Kilni pasovi. — Preveze za život. < > Elastične nogovice in preveze za | 1 krčne žile. Ortopedični aparati in , I razne priprave za bolnike. ! i Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, i 1 termometri, raznovrstni klistirji, » I zračne blazine in vsi gumijasti i • predmeti. i > Parfumi, mila, glavniki, ščetke za S ' zobe, ogledala, čevlji za deževno < > vreme in nepremočljivi dežni ' plošči. S KreteH«.. Br«telle. POZOR! h- v Gledališki ulicf nt. 14. Redka prilika! Neka tovarna, ki je trpela vsled povodnji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih flanelastih odej najnovejših uzorav in lepili barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so primerne za vsako gospodinstvo. Dolžina 190 cm, širina J35 cm. Razpošiljam po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje modnih barv ia uzorcev za K 9" 4 odeje (konjske) za K 10"— Kdor bere to ponudbo naj takoj naroči, — in ne bo se kesal. OTON BEKERA, c. kr. financ, nsdstr. v p. HHCHOD (CeSko). A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ni;h:!;Cih !vrd«t !r Istre, Dalmacije, Milfette,Bari hi Ki« s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96, 104, 112, 1-20, 1*28, 1-36, 1*44, i"60, i'80, 2'-, 240, za luči po ?2 Tla. •------- Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštuine prosto na dom. Posodo se pušCj kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------miia in sveč.------------------- Cene zmerno.