8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRn*.wrtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postaje I grupca Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 222 (9830) TRST, sobota, 24, septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA TISOČE MLADIH IZ VSEH KRAJEV ITALIJE NA SREČANJU V BOLOGNI V napetem vzdušju, vendar brez hujših izgredov začetek«mednarodnega shoda proti represiji» Italijanska komunistična partija in zgodovinski kompromis glavna tarča žolčnih napadov BOLOGNA — Kocka je padla. Za tisoče in tisoče mladih iz vseh krajev Italije, ki se ne spoznavajo v strankah zgodovinske levice ali v g banjih, ki so iz te nastale, se je včeraj v Bologni začel zrelostni izpit, tridnevni «mednarodni shod proti represiji v Italiji*. Ne glede na osrednjo temo v razpravi, je italijanska javnost namenila srečanju veliko pozornost, saj bodo morali mladi dokazati, ali so po hudih spomladanskih izgredih, ko niso znali preprečiti peščici skrajnežev in provokatorjev izpadov nebrzdanega nasilja, ki so zahtevali nekaj človeških žrtev, preboleli krizo, če so polifono dozoreli in res lahko pred stavljajo vsaj v daljši perspektivi tisto «alternativo» sedanji družbi, o kateri tako radi razpravljajo. Skratka dokazati bodo morali, ali in do kakšne mere so zmožni demokratičnega soočenja z neko stvarnostjo in konkretnega političnega dela. V kolikšni meri bodo izpolnili pričakovanja, je po prvem dnevu shoda, ki je potekal v znatni napetosti, vendar v bistvu brez izgredov (če izvzamemo nekatero ob robne primere), še preuranjeno u gibati. Rekli bi lahko le, da so besede tekle v potokih, stvarnih zaključkov pa je bilo bore malo. To je prišlo do izraza tudi na otvoritveni prireditvi, predstavitvi belih knjig o represiji v Italiji, kateri so prisostvovali vsi najvidnejši gostje srečanja: od francoskega filozofa* Felixa Guattarija do nekdanje komunistične poslanke Marie Antoniette Maciocchi in poslanca DP Mimma Pinta. V osrednjo dvorano renesančne palače »kralja Enza* se je strpalo nad tisoč ljudi, po večini mladih študentov, dva ali tri tisoč zamudnikov pa je stalo na stopnišču pred palačo. V govorih vseh, ki so posegli v razpravo, je bilo slišati že običajne in izvenparlamentami levici priljubljene teme: represija v Italiji obsta- Mn iiiiii m m m n im lili n n n nmiiiiiini m MiiiiMiiiiiiiimiiiiniiMMiim niMi niiiiii mi iiiii im iiimisiMiinii mil MED «L0TTA C0NTINUA» IN AVTONOMISTI SPOPAD ZA PRVENSTVO BOLOGNA - Po tolikih dneh pričakovanja, razprav, ugibanja in vpraševanja, kaj se bo zgodilo, se je včeraj v Bologni končno dvignil zastor: gibanje avtonomistov, kate remu vsa italijanska občila namenjajo veliko pozornost, se je prikazalo na »odru* — zgodovinskem središču »rdeče* Bologne — v vsej svoji folkloristični stvarnosti. G:e 'za desetine skupin in skupinic, ki jih združuje skupni cilj žolčnega napada na današnjo družbo in še zlasti na italijansko komunistično partijo, razdvajajo pa cilji in metode boja. In če so se sešli v- Bologni, da bi zgladili nasprotja, da bi dali nekoliko bol,f"cn*gAit>ko oodobo gibanju, je poskus, vsaj sodeč po dosežkih prvega dne, klavrno propadel. Stara bolezen italijanskih strank — delitev v struje in podstruje, ki so največkrat skregane med seboj — ima svoje klice tudi v telesu gibanja, ki hoče biti alternativa sodobni družbi. Ta razdvojenost, ta ■ spor Je bruhnil s silo na dan včeraj popoldne med skupščino v športni Palači, kjer sta se žolčno spopadli dve večji skupim, ki bi si radi zagotovili politično vodstvo celotnega gibanja. Na eni strani »Lotta continua* in organizacije, ki so izšle iz študentovskih bojev 1968. leta, na drugi strani skrajneži območja «autonomie», teoretiki o-boroŽeiiega spopada, šli so si v lase kot pes in mačka, se soočili, Se sprli ,se izžvižgali drug drugega in se končno pod večer ločili. Potem ko je le odločen poseg nekaterih poslancev (med temi je k Pomiritvi duhov najbolj prispeval Parlamentarec DP Minimo Pinto) Prepreči) neposredno fizično obra tuna vanje In danes bodo nadaljevali sejanje in teoretiziranje vsak Zase, seveda z ustrezno »prikuho* obtožb in protiobtožb. »Rimski kolektiv iz Ul. Volsci — so zvečer dolžili tekmece organizatorji, je povsem prezrl sklepe študentovskega gibanja iz Bologne in že zjutraj zasedel športno palačo ter si lastil celo pristojnost, da Preišče tovariše, ki so sproti ori-hajali. Samo čutu odgovornosti teh tovarišev gre pripisati zaslugo, da Se spor ni izrodil v spopad in da se nedopustno ravnanje ni spremenilo v še hujšo provokacijo, »Avto hornisti* očitno hočejo zaostriti na- ja in je zelo ostra, glavno krivdo za to pa ima (poleg seveda krščanske demokracije) italijanska komunistična partija položaj v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Kar zadeva vesti, ki so jih objavili nekateri časopisi in po katerih Še zlasti oster je bil v kritiki KPI i naj bi ugrabitelji odpeljali Schleye-filozof Guattari, ki je med drugim rja v Francijo, kjer naj bi pri Gre-poudaril, da so cilji gibanja pora- noblu imeli svoje operativno sre-ziti krivce represije: kapitalizem in dišče, je nemška policija uradno tradicionalistično komunistično par- dejala, da gre za gole domneve, sprotja v našem gibanju, mbnoooli zirati razpravo in se tako izogniti soočenju, kot osnovi za politično rast in utrditev gibanja*. | »Avtonomisti* so takoj vrnili go-1 stiteljem milo za drago in jih krat-komalo obtožili, da so prišli v športno palačo le na pretep. Osebne preiskave so opravičili s trditvijo, da so zlasti pripadniki «gibanja delavcev za socializem* (gre za oborožen ud »Lotta continua* trdijo) ho teli s silo uveljaviti stališča organizatorjev. Resnici na ljubo pa gre poudariti, da uvodni dan srečanja ni bil samo prepir. V avlah*-*«* ulicah, na trgih so se spontano sestajale in razhajale «komisije», ki so razpravljale — največkrat zelo kaotično —- o najrazličnejših vprašanjih: o dstrogo načelnih in političnih, do zelo drobnjakarskih in vsakdanjih kot so problem, kje dobiti in kaj dobiti za pod zob, ali kje prespati. (vt) tijo. V govorniškem zanosu pa je pozabil — kot je v kratkem komentarju za «11 manifesta* poudarila Rosana Rossanda — da medtem ko v Bologni z govorniških odrov gr mijo proti represiji, odlegli v nezaželeni vojni z državo in njenimi ustanovami. Bologna ni sprejela mladih go stav ravno razprtih rok, vendar živci prebivalstva niso popustili in življenje poteka povsem normalno, če izvzamemo mestno središče, ki so ga udeleženci shoda praktično zasedli. Približno tretjina trgovcev in gostilničarjev je zaprla trgovine in restavracije, ostalim pa je šlo blago dobro v promet. Ko je minil prvi dan brez incidentov, si je marsikdo oddahnil, večina pa čaka, kaj bo danes in jutri, čaka, da mladi opravijo zrelostni izpit, preden izreče dokončno oceno, (vt) brez sleherne stvarne podlage. Kardelj obišče ZDA BEOGRAD — član predsedstva Jugoslavije Edvard Kardelj bo na povabilo ameriške vlade 28. septembra odpotovčj na enotedenski obisk v ZDA. Med obiskom, na povabilo ameriške vlade, bo imel [»govore s predsednikom Carterjem, podpredsednikom Mondaleom in drugimi a-meriškimi predstavniki. Kardelja je pred odhodom v Washington včeraj v vili Tikveš blizu Osijeka sprejel predsednik Tito. PRIPRAVLJALNI ODBOR IZ BAZOVICE EM Z OPČIN, VZPI - ANPI, ANED, ANPPIA TER ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV pozivajo vso demokratično javnost in vse stranke in organizacije, ki se sklicujejo na svetle ideale osvobodilnega boja, da se udeležijo MNOŽIČNEGA ZBOROVANJA PRED OSKRUNJENIM SPOMENIKOM BAZOVIŠKIH ŽRTEV DANES, OB 15. URI Govorniki: DARKO METLIKA in RUDI VREMEC - domačina DUŠAN KOŠUTA, pokrajinski tajnik VZPI - ANPI ARTURO CALABRIA, pokraj. predsednik VZPI-ANPI Predseduje FILIBERT BENEDETIČ, predsednik odbora za pro-. slavo bazoviških žrtev. SODELUJE TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Podla dejanja lašističnih provokatorjev pred našimi spomeniki ne bodo nikoli izpodkopala temeljnih pridobitev junaškega boja iz naše preteklosti. llllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllUlllllllltlllllllllllllllllliiiiiliiiiiiiiiiiMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIJIIIItlllllllllllllllllllllll Schleyerjevi ugrabitelji so se zopet oglasili BONN — Po nekaj dneh popol nega molka so danes baje teroristi, ki so ugrabili predsednik zveze nemških industrijcev Hansa Martina Schleyerja, spet navezali stike z zvezni oblastmi. Včeraj je zahodnonemška policija potrdila tiskovni agencija DPA, da teroristi že nekaj dni niso poslali nobenega sporočila, vendar da jih to ne jsaskrblja. Danes pa so predstavni ki policije sporočili, da so Sehleye-rjevi ugrabitelji poslali novo sporočilo, na katero naj bi zvezni u- j govoril o bližnjih volitvah, ki tako rad za kriminalistično policiio' od- j od blizu zanimajo Trst in goriško govoril. Vsebina obeh sporočil, ki | pokrajino. Dotaknil se je le vpra so bila izročena s posredovanjem j sanja tržiške ladjedelnice, ko je ženevskega odvetnika Denisa Pa dejal, da bo treba stisniti pas, ' ' ------- kajti v prvih- mesecih letošnjega leta so se delavske mezde dvignile OSREDNJA MANIFESTACIJA V OKVIRU PRAZNIKA PRIJATELJSTVA Andreotti v Palmanovi opozoril na zelo hud gospodarski položaj Predsednik vlade ni niti z besedico omenil obnove porušene Furlanije in niti polemik o odložitvi upravnih volitev, kar zanima Trst in goriško pokrajino PALMANOVA — Kdor je menit, da bo predsednik vlade na sinočnjem zborovanju na osrednjem prazniku prijateljstva v Palmanovi govoril o tukajšnjih vprašanjih, je ostal razočaran. Andreotti ni govoril o obnovi od potresa porii-šeue Furlanije, ni govoril o jugoslovansko . italijanskih odnosih, ni lavcem Iržiške ladjedelnice, ki se I diteljev krščanske demokracije tu-danes srečajo z ministrom za de-1 di čilski demokristjansk1 predstav-Id Tino Anselmi, ko bodo izvedeli, nik Bernardo Leighton. Palmanova yota, je še vedno neznana. Kaže vsekakor, da ugrabitelji niso j»- f stavili novega ultimata in da se i za 30 odstotkov. Ne bo všeč de Prizor s shoda v Bologni: številni udeleženci so prespali prvo noč kai na ulici, pod oboki palač v mestnem siedišču. (Telefoto ANSA) ..................mini........................... Pogajanja S ALT v ospredju pogovorov mod predsednikom Carterjem in Cromikom Bela hiša uradno sporočila, da bo Carter novembra obiskal vrsto držav na štirih celinah WASHINGTON —• Ameriški predsednik Carter je sprejel v Beli hiši sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika. Pogovor je bil posvečen, kot poročajo iz ameriških u-tadnih krogov, predvsem sovjetsko-*»ieriSWm odnosom ter v tem okviru pogajanjem za omejitev strateške o-?orožitve. Carter je med drugim brazil Gromiku upanje, da bi čim-btej prišlo do srečanja med njim 'h sovjetskim predsednikom Brež-nievom. , Vprašanju pogajanj SALT, ki so benutno v zastoju, je bil posvečen ^ četrtkov pogovor med Gromikom 'h Vanceom, takoj po prihodu šefa Sovjetske diplomacije v \Vashington. %e državi morata najti kom.promi.s-bo formulo, ki bi zadostila željam l.ako Sovjetske zveze kot Združenih Mav. Ameriška diplomacija se je bav včeraj enostransko obvezala, dft bo spoštovala začasni sporazum, ket, od katerih .je lahko 1.320 več-- koničnih. Nova Carterjeva uprava ie letos spomladi zahtevala od Sovjetske zveze drastično proučitev načel, ki so botrovala prejšnjim pogajanjem ter .je zahtevala številčno skrčenje orožja, kar pa se je Sovjetski zvezi zdelo, da gre v njeno škodo. Včerajšnji pogovor med Caitorijem {n. Gromikom je trajal tri uire. prisoten pa je bil tudi šef 'ameriške diplomacije Vanče. Ob koncu sovjetsko - ameriškega pogovora v Beli hiši je posebni Car ki so ga dosegli leta 1972 in ki bo zapadel 3. oktobra letos. S tem v zvezi je Vanče omenil Gromiku, da Bela hiša pričakuje od Sovjetski zveze, da se tudi ona obveže v tem smislu. Sporazum SALT iz leta 1972 do loča število raketnih izstrelkov ter predvideva za ZDA makshnalhu število 1.054 medcelinskih izstrelkov. za SZ pa 1,618. kar zadeva pa izstrelke, s katerimi so oborožene jxidmornice pa nai bi A-merika imela 656 izstrelkov in Sovjetska zveza pa 740. Američani so pred petimi leti sprejeli številč no premoč Sovjetske zveae ker sporazum ni predvideval omejitev , terje.v svetnik za vprašanja, varno kar zadeva strateške bombnike in sti Zbignjev Bržežinski sporočil ča-večkonične izstrelke. Isnijparjem, da bo pred rednik Carter Kasneje sta se Brežnjev in Ford kmalu odšel na potovanje, ki ga bo v Vladivostoku domenila, da iedr I popeljalo v države štirih celm, Carski arzenal obeh supersil ne bo ter bo odpotoval iz Wash ngtoria 22. smel preseči 2.400 strateških ra I'novembra, potovanje, med katerim bo obiskal Južno Ameriko, Afriko, Azijo in Evropo, pa bo trajalo 11 dni. Carterjev obisk naj bi »podčrtal tradicionalne prijateljske vezi med ZDA in državami, ki jih bo Carter obiskal* obenem pa naj bi razširil mednarodne odnose ZDA ter simboliziral sodelovanje med Ameriko in državami z drugim družbenim sistemom. Šef bele hiše bo vodil številno delegacijo visokih funkcionarjev Bele hiše, v kateri bo med drugimi tudi zunanji minister Cyrus Vanče. Carter se bo najprej ustavil v Brasilii, nakar bo odj»toval v Lagos, Novi Delhi, Teheran, Pariz, Varšavo in končno v Bruselj, kamor bo prispel 2. decembra in se bo še istega dne vrnil v Washington. Med svojo zadnjo etapo v Bruslju, bo Carter imel pogovore z belgijskim' kraljem ter s predstavniki Atlantske zveze in Evropske gospodarske skup nosti. (if) da je predsednik vlade dejal d» ti delavci gledajo z zavistjo na svoje japonske tovariše, ki izdelujejo Ladje z manjšimi stroški in da si bodo morali zavihati rokave, če bodo hoteli ladjedelsko industrijo rešiti iz krize in ji omogočiti konkurenčno sposobnost. O obnovi od potresa porušene Furlanije je goyoril senator Mario Toros (Palmanova spada v njegovo volilno okrožje); ki se je zahvalil vladi, da je sprejela predloge deželnih oblasti v zvezi z obnovo in dejal tudi, da noče deželna krščanska demokracija deliti z nikomer odgovornosti popotresne obnove. Nekoliko izven sodobnosti ra je bil župan Palmanove Battilana, ki je spomnil predsednika vlade in prisotno množico (približno 15.000 ljudi), da je bila Palmanova zgrajena od Benetk ob koncu 16. stoletja, da bi pred tujci branila Italijo in krščanstvo. Iz govora predsednika vlade Giu-lia Andreottija je bilo čuti, da govori zlasti publiki in nekaj tisočem fanatiziranih mladeničev katoliškega gibanja Comunione e liberazione in ljudem Palmanove in okoliških krajev, kjer ima krščanska demokracija še vedno zelo močno oporo. Tokrat je pozabil na ob čajno diplomacijo in je znal z nekaterimi efektnimi frazami pridobiti aplavz publike. Krščanski demokraciji je pripisal zaslugo, da se je Italija v [»vojnem času gospodarsko razvila, da se je število zaposlenih v industriji dvignilo od 3 na 8 milijonov, da si je izbrala mesto v svobodni evropski skupnosti narodov, da je prišlo do precejšnjih izboljšav na social nem področju. Mlade moramo opozoriti, da srno vse to napravili mi demokristjani, je dejal Andreotti. Ko je govoril o sporazumu med šestimi strankami ustavnega loka, ki je podlaga njegove vlade, je Andreotti dejal, da so prav v teh dneh sprejeli nekatere ukrepe, ki bedo preprečili nadaljnje širjenje vsakovrstnega kriminala. S tem v zvezi je naštel letošnja kriminalna dejanja in 32 v službi ubitih karabinjerjev in policistov in dejal, da so pred dnevi sprejeti ukreo: vperjeni rro-tl kriminalu in ne proti svobodi izražanja, če je to v mejah demokratične ureditve države. Piker je bil do francoskih profesorjev, ki trdijo, da v Italiji ni svobode. Oj»zoril pa je poslušalce, na lnid gospodarski položaj v državi in dejal, da nosi še danes Italija, kljub temu, da se je število v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo «maglio azzurro* v številu ur stavke v Evropi. Na eni strani beležimo pozitivne podatke v proizvodnji in izvozu v prvem polletju, na drugi pa smo v juliju zabeležili 7-odstotno manjšo proizvodnjo v industriji, .je dejal in trdil, da terja položaj izjemne ukrepe. V tem kontekstu je omenil nujnost, da si tržiški delavci zavihaio rokave, o čemer smo že poročali. Dejal je še, da je treba nujno rešiti vprašanje mladin ske zaposlenosti in obljubil, da se bo njegova vlada zares zavzela za to. Ob koncu svojega govora se je še enkrat spomnil sporazuma med šestimi strankami in zatem j»va-bil italijanske kulturnike, naj sodelujejo, pa čeprav s kritiko, v pobudah krščanske demokracije. Na odru je bil poleg deželnih vo- pa si je za to priložnost spet nadela obleko stare zaščitne trdnjave, saj je bilo moč vanjo le paš, pred govorom predsednika vlade pa je bilo okrog tega mesta vse polno policije. M. VV. RIM — Komisija evropskega sveta za države, ki niso člhnice je poverila komunističnemu senatorju Ugu Pecchioliju nalogo, naj sestavi poročilo o temi «Evrokomunizem in človekove pravice*. O poročilu bodo razpravljali v Stockholmu konec tega meseca. Po podatkih ISTAT vedno več mladinske brezposelnosti RIM — Odstotek brezposelnih, se pravi število ljudi, ki išče zaposlitev v primerjavi z vso delovno sila, znaša danes v Italiji 7;7 odst., na Jugu pa je dvakrat tako visok kot na Severu. Gre za rezultate zadnje trimesečne ankete, ki jo je izvedel osrednji statistični urad ISTAT in iz katerih je razvidno, da se je brezposelnost občutno povečala v primerjavi z obdobjem januar -april. V Italiji je milijon 692 tisoč brezposelnih, od teh .je 742 tisoč gospodinj, študentov in upokojencev, ki iščejo zaposlitev, se pravi oseb, ki za razlik« «d ostalih 956 tis m}, nimajo točnega poklica. Podatki ISTAT potrjujejo, da je pojav mladinske brezposelnosti zelo zaskrbljujoč: tri četrtine brezposelnih (1.253.000, se pravi 74 odst.) je mladincev med 14. in 29. letom, od teh pa je tretjina z maturo ali diplomo. Tito in Kadar o jugoslovansko madžarskih odnosih BEOGRAD - Predsednik Tito in madžarski partijski voditelj Janoš Kadar sta imela včeraj ob navzočnosti sodelavcev uradne pogovore v vili Tikveš v okolici Osijeka. Kot poroča Tanjug sta v prijateljskem vzdušju izmenjala mnenja o dvostranskih odnosih, vprašanjih iz mednarodnega življenja in razvoju v mednarodnem delavskem gibanju. Posebno j»zornost sta namenila notranjemu razvoju obeh sosedni socialističnih d-žav ter v zvezi s tem obravnavala vprašanja z gospodarskega, političnega, kulturnega, znanstveno - tehničnega in drugih področij. Spregovorila sta tudi o sodelovanju Zveze komunistov Jugoslavije in Madžarske socialistične delavsk. partije ter o širših vidikih sodelovanja na meddržavnem in par-tijskem področju. UgotovMa sta, da se sodelovanje med državama in partijama uspešno razvija in da pri tem ni nobenih odprtih vprašanj ali problemov. O-benem sta opozorila, da vse možnosti za sodelovanje še niso izkoriščene in da bi bilo treba osinose o-bogafti z nov mi oblikami sodelovanja. Tito in Kadar sta v pogovorih tudi naglasila, da je sodelovanje med državama in piartijama stabilno in da nekatere razlike, ki so normalne, nikoli niso ovi-ale uspešnega razvoja odnosov na vseh področjih. MADRID — Včeraj ni izšel noben madridski dnevnik, španski tisk je hotel tako izraziti svoj protest zaradi atentata na uredništvo barcelonske revije «E1 Papus*. pri katerem je ena oseba izgubila življenje. DANES V VIDMU Priznanja ZZR Jugoslavije štirim slovenskim borcem VIDEM — Danes ob 9.30 se bodo v palači Belgrado na sedežu pokrajinske uprave, srečali na delovnem sestanku predstavniki VZPI - ANPI za deželo Furlanijo Julijsko krajina in ZZB in SUBNOR Siovenije 'n Hrvaške. Ob tej priložnosti bo predsednik Zveze borcev republike Slovenije Janko Rudolf izročil štirim btvšim zamejskim slovenskim partizanskim borcem Armidu Ukmarju. Aivšsejti Renarju :n Rudiju Jančarju iz Trsta ter Vladu Dorniku iz Gorice »zvezne plakete*, s katerimi jih je na predlog ZZB Slovenije odlikoval Zvezni odbor Združenja zveze borcev Jugoslavije, kot priznanje za razvijanje prijateljstva in sodelovanja med sosednimi narodi. Odlikovanje bodo prejeli tudi trije furlanski borci. IttllllIMMlIlflllimiHItIHlIllIHnMMHMIHIMIIIIIIIHIIIIHIHIHIIIHIIIHtHmHlllllllllllfllMHMHIIIHHHHIHIHIIHIIHHIHMIIIIIIIHHnHIHIIHIIHIHHmilllllMIIIIIIIHIIItl PETINDVAJSETI KONGRES FUENS V ŽELEZNI KAPLI Območjem, kjer živijo manjšine priznati kar najširšo samoupravo Organizacija se otresa dediščine hladne vojne - Velikovško okrajne glavarstvo odredilo odstranitev dvojezičnega napisa v Pliberku in s svojim odlokom lepo ponazorilo manjšinsko politiko koroških oblasti CELOVEC — V Železni Kapli se je včeraj začel 25. kongres federali stične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), organizacije, ki se že vrsto let ukvarja z eksistenčnimi problemi tistih evropskih narodov, katerih obstoj je še vedno ogrožen. Na kongresu je navzočih več kot 80 delegatov, kot gostitelja pa sta letos nastopila Narodni svet koroških Slovencev in pa hrvatsko kulturno društvo z Gradiščanskega. Kongres bo v Železni Kapli zasedal še jutri, v nedeljo pa bodo udeleženci odpotovali v Istro, kjer se bodo seznanili z življenjem manjšin v Jugoslaviji. Po vsebinski plati naj bi se 25. kongres te mednarodne organizacije, ki obstaja in deluje že od leta 1949, ukvarjal predvsem z dvema tematskima področjema: z možnostmi za vključevanje tistih narodnostnih skupin, ki žive v državah vzhodne Evrope (izhodišče za razpravo o tem naj bi bilo poročilo o obisku delegacija FUENS v Romuniji), in pa i vprašanji, ki se nanašajo na reševanje manjšinskih problemov v okviru tako imenovane avtonomiza-cije, se pravi s priznavanjem kar najširše lokalne samouprave območja. na katerih živijo manjšine. Razprava obeta biti plodna še po-sebe j zato. ker se v FUENS krepijo tiste sile. ki bi se rade do kra ja znebile dediščine povojnih let in hladne vojne: FUENS je namreč svojo kariero pred skoraj tremi desetletji začel kot organizacija, ki je združevala predvsem nemško govoreče manjšine po vsej Evropi: dandanes združuje FUENS praktično vse manjšine, ki živijo v zahodni Evropi. Druga dediščina hladne vojne pa so bile številne begunske organizacije. za katere je praviloma najbolj značilna poteza revanšizem, pomešan s šovinistično nestrpnostjo; to pa je v diametralnem nasprotju z iziiodi.šči FUENS, ki se poteguje za sožitje med narodi na podlagi polnega spoštovanja narodnostnih pravic. Prav na zadnjem kongresu je FUENS spremenil statut tako, da so ! nu Železne Kaple izročila peticijo, lahko poslej redni člani organizaci- ] v kateri .je za področje celotne je samo predstavništva tistih naro- občine zahtevala popolno dvojezič-dov, ki žive na svojem avtohtonem J rK)St v ;avnem življenju, kot to ozemlju, ne pa tudi različne begun- j ,zhaja iz 7 člena državne bogodlie. ske organizacije. ki_ FUENS pravi- Idiličn0 predstavitev predstavui-loma vlečejo v taksne spopade, ki kov koroških oblasti je danes no-nimajo nobenega opravka z resmč ! kvarilo tudi velikovško okrajno nuni cilji te organizacije. glavarstvo, ki je objavilo odlok n Udeleženci kongresa bodo danes poslušali tudi poročilo o položaji: manjšin v Avstriji. Kot je bilo moč pričakovati, še tudi ob včerajšnjem odprtju kongresa ni bilo moč izogniti obči koroški atmosferi: oba govornika, ki sta kongres pozdravila v imenu koroških in pa kapelskih oblasti, sta namreč to priložnost izrabila za to. da tako avstrijsko manjšinsko zakonodajo, kot tudi dejanske odnose med prebivalstvom obeh jezikov na Koroškem prikažeta v kar najbolj idiličnih barvah. To pa je seveda izzvalo reakcijo slovenskih predstav nikov, ki jih je nato podprla še delegacija slovenskih organizacij iz Železne Kaple. V odgovor na izvajanja predstavnikov oblasti sta tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip VVarasch in Da >lo-sedanji podpredsednik FUENS Reginah Vospernik zanikala, da bi Avstrija s sedmojulijs^o zakonodajo izpolnila obveznosti 7. člena državne pogodbe, hkrati pa zatrdila. da sta manjšinski organizaciji še nadal.je pripravljeni na pogajanja z avstrijskimi oblastmi, vendar pa na takšna pogajala, na katerih bo govor o uresničitvi 7. člena državne pogodbe, ne pa na pogajanja o tem. kako naj se Slovenci upognejo pod diktatom sed-mojuli.jske zakonodaje. Dejstvo ie namreč, da imajo avstrijski oblastniki. kadar koli Slovencem ponu jajo pogajanja, v mislih diktat, ne pa enakopraven pogovor. Kar zadeva delegacijo slovenskih organizacij Železne Kaple, p« je imela leta poj»Mne kratek pogovor z delegati;, pri tem je župa- odstranitvi tistega dvo.jezičnegd napisa, ki so ga bili Slovenci pritrdili na pročelje Pliberške slovenske posojilnice potem, ko so orožniki v začetku meseca nasilno odstranili dvojezični napis ob cesti. Okrai-no glavarstvo je v utemeljitvi odloka ugotovilo, da je napis nedopusten, ker da je preveč i»doben pravemu, zaradi česar naj bi bil ogrožen oromet. Rok za odstranitev je tri dni. pritožba pa ne zadrži izvršitve, kar pomeni, da bodo morali lastniki pliberške slovenske hranilnice napis odstraniti v roku treh dm. Prepis odloka, ki tako lepo ilustrira manjšinsko politiko koroških oblasti, bodo jutri razmnožili in razdelili udeležencem kongresa. MARJAN SEDMAK Tiskovna konferenca tajnika PSOE RIM — Tajnik španske delavske socialistične stranke (PSOE) Febpe Gonzalez, ki je prispel včeraj popoldne v Rim. je imel tiskovno konferenco, na kateri je govoril o perspektivah in vlogi svoje stranke v novi španski realnosti, o odnosih med socialisti in demokratičnim centrom, ki je trenutno na vladi ter s komunističi» partijo Santiaga Carrilla. Socialistični stranki, je dejal Gonzalez, se ne mudi stopiti na oblast ter prepušča sredinski UCD (Sua-rezova stranka) odgovornost vladanja. dokler bo španski parlament tako želel. DANES POPOLDNE PRED SPOMENIKOM BAZOVIŠKIM JUNAKOM MNOŽIČNO PROTESTNO ZBOROVANJE ODGOVOR NA FAŠISTIČNO IZZIVANJE K čim večji udeležbi vabijo vse demokratične politične sile, ustanove, organizacije in društva • Ogorčenje in zahteva, da se odkrijejo in kaznujejo krivci atentatov na spomenike padlim ■ Poziv predsednika deželnega sveta Arnolda Pittonija Pred skromnim spomenikom bazoviškim junakom, ki so v boju proti fašizmu padli na kraški gmajni, ko je bila še daleč zarja svobode, bo danes popoldne velik protestni shod, ki ga organizirajo pripravljalni odbor iz Bazovice in z Opčin, združenje partizanov VZPI - ANPI, združenje bivših političnih deportirancev ANED, združenje političnih preganjancev ANPPIA ter odbor za proslavo bazoviških žrtev. Vsa demokratična in antifašistična javnost je ogorčena zaradi žalitve spomina na bazoviške junake in na 71 ustreljenih talcev pri Opčinah, ker je zadnje vandalsko početje člen dolge verige fašističnih izzivanj, ki prihajal do izraza s pisanjem fašističnih in_ protislovenskih gesel ter o-skrunjenjem spomenikov padlim za svobodo. Te verige pristojni organi aiso še pretrgali in krivci niso kaznovani. Zaradi tega bo današnji shod počastitev spomina na padle za svobodo in žrtve fašističnega ter naci- č">ega teror h, potrditev veljavno sti idealov antifašističnega in osvobodilnega boja, spodbuda k enotnosti in budnosti, ostra obsodba novega fašizma in ''potuhnjenih sil ter več a’i manj znanih krogov, ki ga pod-p:ra;o, ker so jim trn v peti demokrata, enakopravnost, mirno sožitje in sodelovanje med narodi. K čimvečji udeležbi na današnjem protestnem shodu vabijo vse demokratične politične sile. občinske u-prave, organizacije, ustanove in društva. Včeraj si je oriedal onustošeni spomenik bazoviškim junakom oredsed-rik deže)ne"a sveta Amaldo Pifto-ni, ki je izrazil globoko ogorčenje deželnega sveta sDričo ogabnega početja, ki ima očiten fašist:čen pe čat in spada, je dejal Pittoni, v vzdušje nasilja ter ustrahovania, ki bi ga hoteli ustvariti na Tržaškem. Poudaril je še ,da je treba okrepiti mobilizacijo prebivalstva, pristojne obla=ti pa morajo čimprej odkriti in izročiti sodnim oblastem krivce ter zagotoviti spoštovanje vrednot odporništva in osvobodilnega boja. Zgoniški občinski svet, ki se je sestal v četrtek, je soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža globoko ogorčenje in protest vseh občanov, zahteva, da oblasti izsledijo materialne in moralne krivce, poziva k večji budnosti demokratične javnosti. ker gre za ponoven izbruh sovraštva in ustvarjanja napetosti. Zgoniška občinska uprava je tudi o-dobrila sklep, da nakaže 150.000 lir kot prispevek za popravilo oskrunjenih spomenikov. Devinsko - nabrežinski občinski odbor je tudi izrazil svoje ogorčenje ter poziva varnostne organe, da u-strezno ukrepajo in odkrijejo ter i-zročijo sodstvu fašistične vandale, ki s svojimi podvigi žalijo spomin na padle in čustva vseh slovenskih in italijanskih demokratov. Danes se poročita v Ricma-njth MATILDA in DUŠAN GULIČ Vso srečo jima teli ŠD Breg. Kmečka zveza ostro obsoja fašistične atentate na spomenika bazoviškim žrtvam ter talcem na Opčinah. Kriminalni dejanji spadata v programe reakcionarnih in neofašističnih sil, da bi izpodkopale temelje demokratičnih institucij* ki so se rodile in zrasle iz odporniškega gibanja in v narodnoosvobodilnem boju. Slovenski in italijanski kmetje, ki so v antifašističnem boju prispevali z ogromnimi žrtvami, z ogorčenjem ugotavljajo stopnjevanje fašističnega izzivanja in nasilja. Kmečka zveza poziva vso demokratično javnost k še večji budnosti in aktivnosti ter vabi vse kmete, naj se množično udeležijo današnjega zborovanja v Bazovici. Mladinska skupina »Skdanc* iz Križa, ki deluje v okviru PD Vesna, ogorčeno obsoja fašistična atentata na spomenika bazoviškim, junakom in 71 ustreljenim talcem na Opčinah. Poziva vso napredno mladino iz zamejstva, naj se strne o-krog idealov odporništva in antifašizma in naj se enotno in odločno bori proti fašizmu in slehernemu primeru njegovega obnavljanja. Napredne Križane poziva, da se danes masovno'udeležijo antifašističnega shoda v Bazovici in tako izpričajo našo vero v svobodo in v medsebojno razumevanje med narodi. Vaško mladino pa vabi, naj se zbere ob 14.30 ob spomeniku padlim NOB v Bazovici, od koder bomo skupno krenili k spomeniku bazoviškim junakom. Danes opolnoči povratek k sončni uri Danes ob polnoči bo treba pr c makniti kazalce na uri za 60 mi-t nut naza.j. S tem bomo nadoknadili uro spanja, ki smo ga izgubili v noči od 21. na 22. maj, ko je stopila v veljavo poletna ura. Pisali smo že o nevšečnostih, ki .jih bo povzročila ta sprememba, a kljub temu ne bo odveč, če ponovimo, da bo istočasno ob enih ponoči stopil v veljavo zimski vozni red vlakov. Prva posledica bo čaka nje vlakov na postajah, da sc prilagodijo novemu voznemu redu. Za vsak primer, da ne bo preše nečenj, objavljamo na zadnji stra ni vozni red vlakov. Razen na železnicah ne bo večjih zastojev, razen v mednarodnih povezavah. In tu je glavna boleča točka poletne ure, o kateri se razpravlja že precej časa. Precej evropskih držav je že uvedlo poletno uro, a nobena ni med seboj uskladi a pričetek in konec te ure, zato je EGS sklenila da bodo poskusile njene članice, ki uvajajo poletno pro. uskladiti istočasni pričetek in konec. Po vsej verjetnosti bomo to doživeli že prihodnje leto. MiiiiimiiMiimiiiiiiiiiiMniiiiiiiiMiiiiiMiMiiiiiiiiniiifiiitiiiifiiiiiiitiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiHiMiiiiiiiiiiitiMiMuiiiiniiiiimiiiimMtiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiii V PONEDELJEK NA SEDEŽU POKKAJINSKE UPRAVE Delo zdravstvenega konzorcija se začne z umestitveno skupščino Prva naloga jo izvolitev predsednika in 12 . članskega vodstvenega sveta Enotno upravljanje zdravstvenih storitev na področju tržaške pokrajine Priznana raba slovenščine pri vsem delovanju konzorcija V ponedeljek, 26. t.m. se bo končno, po dolgem obotavljanju, ki mu je' bržkone botrovala običajna skrb krajevnih demokristjanov, da bi si zagotovili kontrolo nad vsemi važnejšimi javnimi ustanovami, sestala na sedežu pokrajinske uprave umestitvena skuščina zdravstvenega konzorcija. Kot je znano, so se že pred več meseci krajevne uprave in zdrav stvene ustanove sklenile združiti v konzorcij, ki naj poskrbi za enotno upravljanje zdravstvene službe na vsem področju tržaške pokrajine, z racionalnejšo uporabo že obstoje čih struktur in ureditvijo temeljnih zdravstvenih storitev na ozemlju. Naloge, ki jih bo konzorcij moral opravljati gredo od zdravstvene vzgoje, šolske medicine, nadzorstva na delovnih mestih, zaščite naravnega okolja, skrbstva za ma 55* tovalnic, športne medicine, umskega zdravja, ‘EfčmozčIravhiškifPTitfo-ritev in zdravstvene statistične službe. Njegov namen pa ni le racionalizacija doslej razpršenih zdravstvenih služb, amnak njihovo de mokratično upravljanje z neposrednim soodločanjem in nadzorstvom prebivalstva prek njegovih izvoljenih predstavnikov. Konzorcij predstavlja torej zametek ureditve, ki se že dolgo napoveduje s splošno zdravstveno reformo. Predstavništvo pričlanjenih ustanov v skuščini zdravstvenega konzorcija je zato nekako sorazmerno s številom prebivalstva, ki ga za stopajo, tako da ima tržaška občina 15 predstavnikov, ki vsak razpolaga v skupščini z 18.125 glasovi, miljska 4 s po 3.276 glasovi, na-brežinska 3 s po 2.514, dolinska občina ima prav tako 3 predstav nike s po 1.894 glasovi, zgoniško in repentabrsko občino pa pred stavlja en sam svetovalec s 1.394, oziroma 702 glasovoma. Tržaška pokrajina ima v skupščini 8 predstavnikov, ki vsak «velja» 9.384 glasov, deželna bolnišniška ustano va 3 s po 4.692 glasovi, otroška bolnica »Burlo Garofolo* prav ta ko 3 s po 4.692, pokrajinski proti-tuberkulafni konzorcij pa enega s 7.507 glasovi. Skupaj je v skupščini predstavljenih 411.731 glasov, s katerimi razpolaga 41 svetovalcev. Umestit veni seji bo predsedoval tržaški občinski svetovalec Dušan Hreščak. knt0naj5taxejši član skupščin^,, ,fe ne pride do nepredvidenih zapletljajev, bodo že. na tej seji -izvolili predsednika in dva-najstčlanski vodstveni svet, pri ce mer je pri prvih dveh tajnih glasovanjih potrebna absolutna, pri morebitnih nadaljnjih pa relativna večina glasov. Zanimivo je vedeti, kako se glasovi razporejajo po strankah, zla- MIUttltlUIIHIIIIHIIIIIHIIIIIIItllllllltlltmiMHMMninUllllimMiaillllimitllllMMttlllirillllllllllltMMIIIIIHHHIt DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV MLADINSKA BREZPOSELNOST ŠE VEDNO PEREČ PlIOBLEM Pogovori posl. Cristoforija z deželnimi predstavniki Izvajanje zakona šl. 283 uskladili z obnovo Furlanije Včeraj je bil na deželi gost pod | tajnik na ministrstvu za delo po- j slanec Cristofori, ki se je pogovarjal s predstavniki delovnih organizacij in predstavniki uradov za delo ter deželnim odbornikom Dal Masom o .problematiki mladinske zaposlitve in to v sklopu nedavnega zakona št. 285. Predvsem se je zanimal za delo, ki ga je dežela Furlanija - Julijska krajina o pravila na tem področju in kako poteka sodelovanje med deželo in državnimi organi. Poslanec Cristo fori .je dejal, da si ministrski svet želi čim tesnejše sodelovanje s posameznimi deželami in upošteva vsako pobudo ali predlog, ki bi pomagal pri čim boljšem izviŠe vanju nalog, ki jih predvideva za kon o mladinski brezposelnosti. Odborfiik za delo Dal Mas je uglednega gosta informiral o pobudah, ki jih dežela prevzema, da bi usklajevala problem mladinske zaposlenosti z obnovitvenimi deli za preporod Furlanije. V okviru pogovorov so izrazili prepričanje, da je izvajanje zakona o mladinski brezposelnost, tesno povezano z gospodarskim preporo dom vse države in v ta namen je centralna državna uprava izda. rešitev i če ne bi predsednik rajonske kon-zulte za Skedenj Cannone dal na razpolago sedež konzulte, kjer bo učilnica za 5. razred. Slovenskim škedenjskim staršem so izrazili svojo solidarnost tudi italijanski starši, saj se zavedajo, da taki problemi prizadenejo celotno skupnost in morda že jutri bi lahko potrebovali solidarnost slovenskih staršev. • V dvorani v Ul. Rosario so od prli razstavo «Laudato si', mi Signo re», ki jo prireja ljudska knjižnica v sodelovanju s tržaško mestno knjižnico in s knjižnico beneškega samostana San Michele in Isola. Razstava je posvečena 750-letnici smrti sv. Frančiška Asiškega. Na otvoritvi je bil prisoten poleg drugih osebnosti tudi vladni komisar dr. Molinari. Drevi v katedrali sv. Justa koncert violinista C Rossija Drevi ob 21. uri bo v katedrali sv. Justa koncert violinista Cri-stiana Rossija, ki bo izvajal sklad be Corelli.ja in Bacha. Rossi je znan glasbeni urnetnik ki je za svoje izvajanje prejel že precej priznanj, med temi tudi mednarodno nagrado za violiniste na natečaju v Muenchnu. Rossi poučuje violino na konservatoriju »L. Cherubini* v Firer. cah, je pa tudi diplomiran pianist in organist. * Na drevišn.jem- koncertu ga bo spremljal na orglah Severino To-non, ki je tudi priznan glasbeni ustvarjalec, saj nastopa na koncer tih po vsej Italiji. Danes se poročita LOREDANA GEC in LUCIJAN ČANDEK Mnogo sreče na skupni življenjski poti jima želi prosvetno društvo »Slavko Škamperle* PRIHODNJO SREDO IN ČETRTEK V TRSTU st,i ob vesteh, da si je krajevna KD že zagolovila večino, čeprav majhno, v dogovoru s PSDI in PRI, ob podpori še kakega neod visneža. Dvanajst demokristjanskih pred stavnikov razpolaga s 139.804 glasovi, 13 komunistov (pokrajinski odbornik Pessato zastopa tudi pro lituberkularni konzorcij) s 100.292, 5 socialistov z 42.683, trije social demokrati z 32.201 glasom, dva republikanca z 22.817, dva neodvisna prav tako z 22.817. dva predstav nika SSk s 14.076, misovec in li beralec s po 18.125 glasovi. Med člani skupščine je tudi 8 Slovencev (5 komunistov, 2 člana SSk in 1 socialist), statut konzorcija izrecno priznava rabo slovenščine pri vsem njegovem delova nju, zalo je pričakovati, da bo že ponedeljkova seja potekala dvb-jezično. Formaliziran prenos delnic na Rizzolija Borio od ponedeljka novi direktor «11 Piccola» Ferruccio Borio, novi direktor «11 Piccola*, bo prevzel oosle v ponedeljek. To je včeraj uradno sporočila uredniškemu odboru druž ba SET (Societa editoriale triesti-na), ki je založnik tržaškega italijanskega dnevnika. S kratko noto MEDNARODNO SREČANJE 0 KONTEJNERSKEM PROMETU Resne težave zaradi različnosti upravnih, pravnih in carinskih norm, ki jih je treba čimprej odpraviti Prihodnjo sredo in četrtek bo v Trstu mednarodno srečanje operaterjev in ustanov, ki delujejo na področju prometa s kontejnerji. Prisotni bodo predstavniki prometnega ministrstva, državnih železnic, podjetij,*ki gradijo ali poprav ljajo kontejnerje, ladjedelnic, plovnih družb, bank in zavarovalnic ter Mednarodne trgovinske zbornice. Namen srečanja je, da pripravi predloge o usklajevanju carinskih norm in o uvedbi enotnega dokumenta, ki naj ima mednarod noi veljavo za ves čas, ko traja transport kontejnerja. Študjjo nameravajo predložiti pristojnim mednarodnim ustanovam, da se čimprej odpravilo težave, ki izhajajo iz različnosti upravnih, pravnih in carinskih pravil ter iz različnih kriterijev pri gradnji in Razvrstitvi kontejnerjev. Iz raziskave, ki jo je izvedla specializirana ustanova iz Londona, namreč izhaja,, da je v sedanjih pogojih pred- Danes se poročita LUČKA PEČAR in RENATO ŠTOKELJ Obilo sreče 'in zadovoljstva v skupnem življenju jima želi kolektiv Z T T videti za kontejnerski promet gospodarsko izgubo do leta 1988. Na srečanju bodo tudi predstavili akte s prve konference o tehnično-zava rovalnili problemih kontejnerskega prometa, ki je bila septembra lani v našem mestu. Seja sindikata slovenske šole V ponedeljek, 26. t.m. bo odboro-va seja. Na dnevnem redu bodo razprava o diskriminaciji ob razdelitvi dežele v šolske okraje v škodo slovenski šoli, o akcijah proti novi diskriminaciji, med temi tudi razprava o morebitni protestni stavki ter o usodi slovenskih otroških vrtcev, ki jih je upravljala u-stanova ONAIRC. Zaradi važnosti problemov na dnevnem redu vabi tajništvo odbornike, da se seje točno in zanesljivo udeležijo. OBČINA DOLINA vabi na 22. PRAZNIK GROZDJA v Boljuncu jutri, 25. t.m. ob 15.30 Godba iz Doline ob 17.00 kulturni spored; folk. skupini «Sava» iz Kranja in »La Caprivese* iz Caprive: zbor »Prešeren* iz Boljunca in otroški zbor »šopek* iz Mačkolj. Zvečer Igra ansambel »Pomlad* Dobro založeni kioski! V primeru slabega vremena bo kulturni spored v boljunskem gledališču. FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH . ; wil«- prireja .. v nedeljo, 25. septembra 1977, ob 15. uri na svojem vrtu PRAZNIK MLADIH Sodelujejo: otroški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, evropsko znani rokohitrc in čarodej iz Ljubljane ter ansambla ZVEZDE in GALEBI. Po končanem sporedu bo za ples igral ansambel TAIMS. Poskrbljeno bo za pristen domači prigrizek. V primeru slabega vremena bo program v prostorih Finžgarje-vega doma. VABLJENI Mladina iz Gropade priredi pod okriljem ŠZ Gaja danes in jutri Š A G R O v na gropajskem igrišču. Vabimo vas na domačo prireditev, na kateri vam bomo postregli s sr-njakpm, klobasami in polento. Začetek ob 18. uri. Za ples bo igral ansambel Janeza Grilanca TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bodo zaradi šolske sezone njeni prostori odprti tudi ob ponedeljkih do vključno 3. oktobra. Na pobudo občanov, »prijateljev lista Unita*. bo jutri 25. septembra v dvorani in v vrtu Ljudskega doma v Miljah praznik komunističnega tiska. Praznik se bo začel ob 16. uri s pozdravnim nagovorom župana W. Bordona. Za pijačo in hrano bodo postavili stojnice. Potovalni urad Aurora priredi od 2. do 9. novembra polov«nje v Leningrad Kijev in Moskvo Potovanje sovpada s proslavami 60-letnice Oktobrske revolucije in predvideva ogled velike vojaške parade v Moskvi. Cena 340.j)00 lir Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 60261. Ker je na voljo le omejeno število prostorov, se vpisovanje zaključi nepreklicno v ponedeljek. 26. septembra. TUTTOZOO 77 17./27. septembra URNIK: 9.-13. / 14.-20. PRODAJNA RAZSTAVA ŽIVALI ZA DRUŽBO VSTOPNINA: 1000 LIR (ZNI2ANA 800) VHOD TRG DE GASPERI 1 Tržaški velesejem STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni - druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) Cene za abonente Parter I. (sredinski sedeži) Parter II. (ostali sedeži) Balkon 17.000 lir 14.000 lir 5.000 lir 9.000 lir 5.000 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in sn ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124;- Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje: tei. 371-121 VERDI V torek, 27. septembra bo v gledališču1 Verdi. koncert argentinskega pianista Daniela Rivere. ki bo izvajal Beethovnove skladbe. Začetek koncer1 ta 'JeoobriMl uri. Vstopnice so naprodaj pri osrednji blagajni gledališča. To je prvi koncert in uvod v glasbeno sezono gledališča Verdi, ki se bo uradno začela 27. oktobra. TEATRU STABILE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Vpisovanje abonmajev pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Potrditev fiksnih abonmajev do 30. septembra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Kino Ariston 17.00—21.45 , »Tre donne* Ro* berta Altmana. S. Duval, S. Spaček. Barvni film. Mlgnon 16.00 «Blow-up». Vanessa Red' grave. Barvni film. Nazionale 16.30 »11 poliziotto sprint*. Maurizio Merli. Barvni film. Grattacielo 16.00 'AVagon-lits con n-micidi*. Gene Wilder, Jill Clayburgh. Barvni film. E*celsior 15.30 «11 principe e il P°' vero*. Raquel VVelch, Oliver Reed. Fenice 16.00 »Airport 77». Barvni film-Eden 16.00 «Tre tigri contro tre tigri*-R. Pozzetto. C. Ponzoni, E. Monte' sano, D. Di Lazzaro, P. Villagg'0, Ritz 15.30 »La spia che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach. Curt Jurgens. Barvni film. Filodraminatico 16.00 »La moglie ero-tiča*. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni ,film. Cristallo 16.00 «11 viaggio dei dan' nati*. Orson Welles, James Mason. Aurora 16.30 »Califomia*. Giulano Gejnma. Barvni film. Capitol 16.30 «11 gatto dagli occhi d' giada*. Corrado Pani. Prepoveda11 mladini pod 14. letom. Barvni filri-Moderno 16.00 «Sal6 o le ,120 giornat* di Sodoma*. Pier Paola Pasolinij*' Prepovedan mladini pod 18. leto«1. Barvni film. Ideale 16.30 »Gli esecutori*. Rog*r Morre in Stacy Keach. Barvni filri1' Impero 16.30 «Questione d onore* VP Tognazzi. Prepovedan mladini P°" 14. letom. Barvni film. Vittorio Vencto 16.45 »La battaglia ° Midway». Charlton Heston, HeWf Fonda. Barvni film. Astra 15.30 «King Kong*. Barvni fil1*** Radio 16.00 »Novecento*. Barvni fil1**" Volta (Milje) 17.00 «La divina creari ra», Laura Antonelli, T. Stamp *n M. Mastroianni. Barvni film. Razstave Slikarska raz*tava Vinke Zakrajški' ve v NŠK bo odprta do 29. t.m- ,. uradnih urah knjižnice. Slike so tu. na prodaj — informacije v knjižni1. Mali oglasi MLADICE, 20 tednov stare jug0i vanske ovčarje »Šarplanince* pro^1 z rodovnikom: samec 100 000 J samica 50.000 lir. Telefon 727» Mladinski dom Boljunec izreka s^' Jeniu sodelavcu Renatu Križmanu K11 boko sožalje ob izgubi matere. PRIMORSKI DNEVNIK 3 NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI V TRŽAŠKEM ARZENALU PREDSTAVNIKI POLITIČNIH STRANK ZA REŠITEV LADJEDELSKE KRIZE Treba je posodobiti ladjevje, saj bo le tako ladjedelnicam zagotovljeno delo Včeraj je bila v Trstu Turna stavka v obratih ITC, GMT in AT3M. To je odgovor za zavlačevanje pri reševanju problemov la-d ede-scva. Obenem je bla v tržaškem arzenalu skupščina delavcev ladjedelske stroke. Skupščine so se udeležili Doleg sindikalistov federacije kovinarjev, ki je oklicala stavko, tud.' sen. Jelka Gerbec, predsednik pokrajine Ghersi, odbornik tržaške občine Lonzar, pokrajinska tajnika Rosset-ti (KPI) in Garbone (PSI), za KD De Carli in Battellini. za PRI Fra giacomo in za PDUP Quadrifoglie. Politični predstavniki so izrazih' svojo solidarnost v tem težkem POZIV MLADIM Mladinski odbor pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi izraža svojo ostro obsodbo fašističnih atentatov na spomenika bazoviškim žrtvam in ti/lccm na Opčinah. Podli dejanji spadala v vrsto provokacij, ki jih pripravljajo reakcionarne sile z neofa-šisti na čelu, da bi v državi ustvarile ozračje napetosti. Mladinski odbor poziva vso mladino k stabii budnosti in aktivnosti v demokratičnih organizacijah, da se preprečijo nadaljnji napadi na razvoj demokracije in napredka italijanske družbe. Mladinski odbor pri SKGZ poziva zato vse mladince, da se množično udeležijo današnje manifestacije pred oskrunjenim spomenikom bazoviškim žrtvam (po možnosti v krojih, športnih dresih, narodnih nošah itd.). Zborno mesto mladih je na vaškem trgu oh spomeniku padlim v NOB v Bazovici ob 14.30, od koder bomo krenili skupno do strelišča. Praznik grozdja v Zgoniku Danes se v Zgoniku prične dvodnevni praznik grozdja, ki ga organizira domači mladinski krožek. Kioske bodo odprli ob 18. uri, od 20. ure dalje pa bo igral za ples ansambel Lojzeta Furlana. Jutri bedo kioske odprli ob 13. uri, ob 15. uri pa bodo v kulturnem delu sporeda nastopili mešani zbor iz Doberdoba, moški zbor Rupa-Peč in moški zbor iz Divače. Sledilo bo nagrajevanje najtežjega grozda, od 19. ure do polnoči pa bo plesna zabava z ansamblom Lojzeta Furlana. trenutku za delavce, ko je v trži-ški ladjedelnici 500 delavcev v dopolnilni blagajni, drugih 300 delavcev je doživelo isto usodo v Palermu. Kot rečeno, so vsi izrazili solidarnost, predsednik pokrajine Ghersi pa je zahteval stalno sodelovanje med krajevnimi upravitelji, sindikalisti in delavstvom da po-, odborov m svetov, a ki pogosto ^ stane mestni odbor za zasčTo tr- seže tudi na ,it,č ^ £ iaskega gospodarstva aktivni de- s pravl£ utemeljitvijo, spre- lavmk pri gospodarskem razvom jema sk, plačne vsebine. Kot Trsta. To zahtevo te podpri, ind.j plW 'nMf fiafefao žšvttntev slcle-Pokrajinski tajnik KPI. ki je de 1 kretnemu reševanju problemov italijanskega ladjedeistva. Ladij primanjkuje, državno ladjevje je zastarelo, ladjarji so prisiljeni najemati tuje 'ladje, ladje delstvo pa propada., To je diagnoza ladjedelske krize, terapija pa je enostavna, a jo vlada zavlačuje v nedogled: preureditev državnega ladjevja z odpravo starih ladij in z izgradnjo novih, to pa zahteva točno načrtovanje, s tem bi ■ se prihranilo pri najemninah za tuje ladje in bi so- zagotovilo ladjedelnicam ' neprekinjeno delo. Prav tako je treba reorganizirati vso proizvodnjo, da bo struktura od rudnika in livarne do ladje do potankosti načrtovana. Ne pojmljivo je zapravljati kapital, ki ga predstavlja strokovnost tržaškega delavstva. Prav ob tej strokovnosti je sen. Gerbec posredovala pričevanje sovjetskih mornarjev, ki so bili z delom v tržaškem arzenalu nadvse zadovoljni. Po skupščini so si politični in krajevni predstavniki ogledali arzenal, predvsem pa novo gradnjo, plovilo za polaganje podmorskih cevi, ki s svojo mamutsko razsež nostjo kraljuje nad ladjedelnico. slovena* Ul. Valdirivo 30, tel. 64459. iinin ii imiinmiiiiiiiiiiiii m mu,mi,IIIIMIUMIIIIUI|fll|l|||MI|||||)||<||||||||||||)||)|(|||||)||||||||||||) NA ČETRTKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Imenovani predstavniki pokrajine v številnih ustanovah in odborih KD nezadovoljna :• novo sestavo pokrajinskega uzo.nega odbora Drugi del četrtkove seje tržaškega pokrajinskega sveta je bil namenjen imenovanju predstavnikov pokrajinske uprave v razne ustanove. Zaradi dolgega birokratskega mehanizma i-menovanj, ki predvideva tajno glasovanje za vsakega predstavnika posebej. pa tudi zaradi nesoglasja med strankami pri sestavi pokrajinskega nadzornega odbora, se je seja zavlekla pozno v noč. Najvažnejše je bilo nedvomno 1-menovanje novega pokrajinskega nadzornega odbora, organa, ki nadzoruje delovanje občin tržaške pokrajine in ki preverja pravno o-snovanost vseh sklepov občinskih Tečaji slovenskega jezika Te dni se vršijo vpisovanja v tečaje slovenskega jezika (štirimesečni in letni, na različnih težavnostnih stopnjah, za odrasle in otroke), ki se bodo začeli v oktobru. Vse informacije nudi tajništvo cEnte ita-liano per la conoscenza della lingua ial, da srečanja ne smejo biti prilika samo za izraze solidarnosti, od besed je treba preiti k dejanjem. Komunisti se bodo vsestransko zavzeli, da se problem ladjedeistva čimprej reši. Sen. Gerbec pa je rekla, da se bo osebno zavzela v parlamentu, da se pro-bletn tržaškega ladjedeistva pozitivno reši. Pokrajinski tajnik PSI Carbone je med drugim dejal, da se ne smemo skrivati za orespek-livami gospodarskega dela osimskega sporazuma, prosta industrijska cona na Krasu bo nedvomno dala novega zaleta tržaškemu gospodarstvu, moramo pa obdržati tudi vse tisto, kar že imamo in v Prvi vrsti ladjedelstvo. Vsi govorniki, med njimi tudi sindikalisti, so poudarili novo stanje v političnem položaju po dogovoru s strankami ustavnega loka, to pa hi dovolj, treba je preiti h kon- pa miljske občine po namestitvi prevajalca - za _ Slovenščino. Odbor sestavljaj) 'predsednik: ki~ga imenuje dežela, pet efektivnih članov in pet namestnikov. Po daljših jx>svetih po krajinskih tajnikov strank so bili izvoljeni za efektivne člane Marsilli (KPI), Centis (PSI), Jevnikar (SSk), Visintini (KD) in Drabeni (PRI), za namestnike pa Pierangelini (PLI), Floridan (PSDI), Bin (KPI) ter Severi in Cantoni (oba KD). Z izidom volitev so bili nezadovoljni še zla sti demokristjani, ki so že omenili možnost, da bi imelo to nezadovoljstvo posledice na prvi seji skupščine pokrajinskega zdravstvenega konzorcija. Pri vseh ostalih imenovanjih pa ribolov je demokristjan Baldini, v pokrajinski turistični' ustanovi bodo zastopali pokrajinsko upravo Volk (PSI), ki ga je za to pooblastil predsednik Ghersi, Spadaro (KPI) in Pagliaro (KD). Za predstavnico v pokrajinskem odboru za ljudsko izobrazbo je bila izvoljena Italia Drioli (KPI). za predstavnika v komisiji za nadzorstvo nad sirotišnicami Rocco (neodvisen), za pred stavnika v združenju za boj proti rakastim obolenjem Panizon (KPI). v pokrajinski tehnični odbor je bil izvoljen Stagni (PSI), v upravni svet delavskih zadrug pa De Vecchi (PS Dl). Dve imenovanji zadevata tržaško univerzo: v upravnem svetu bo zastopal 'pokrajino predsednik Ghersi, v konzorciju za raziskave pri fizikalnih inštitutih tržaške univerze pa Delta Lčggia (PRI). Končno je bil izvoljen za predstavnika tržaške pokrajine v velesejemski u-stanovi podpredsednik odbora Marto-ne (KPI). Na četrtkovi seji so imenovhii tudi pokrajinski odbor za šolske gradnje, ki ga sestavlja pet županov tržaške pokrajine. Izvoljeni so bili tržaški župan Spaccini,’ devinsko nabrežinski župan Škerk, miljski župan Bordon, dolinski župan Švab in repetabrski župan Colja. Drugi dan tečaja o kirurgiji ožilja V kongresni dvorani ni bilo nobenih težav. V upravni svet driatico* v Grljanu je avtonomne ustanove za ljudske hi-1 še so bili izvoljeni De Rosa (KPI), Stasi (PSDI) in Terzuoli (KD), za preglednika računov pa Di Papli. Predstavnik pokrajine v odboru za STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU REPERTOAR za sezono 1977-78 V abonmaju Oton Župančič VERONIKA DESENIŠKA (tragedija v petih dejanjih) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Režija: JOŽE BABIČ Brauislav Nušič OBLAST (komedija v dveh dejanjih) Prvič v slovenščini integralno besedilo Prevod: MILAN JESIH Režija: MIROSLAV BELOVIČ Aleksej Arbuzov IRKUTSKA ZGODBA (igra v treh dejanjih) Prevod: MILE KLOPČIČ Režija: MARIJO URŠIČ Dano Fo SEDMA — KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po’ meno) (komedija v dveh dejanjih) Prevod: BORUT TREKMAN ' Režija: JOŽE BABIČ *** GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE *** GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba Izven abonmaja Miroslav Košuta VITEZ NA OBISKU (mladinska igra) Krstna uprizoritev Režija: MARIJO URŠIČ Kole Čašulc VRTINEC (igra v dveh dejanjih) Prvič v slovenščini Prevedel: JANKO MODER Režija: LJUBIŠA GEORGIJEVSK1 Alviero Negro BUNKER (komedija v dveh dejanjih) Prvič v narečju beneških Slovencev . Prevod: BOŽO ZUANELLA Režija: JOŽE BABIČ Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preteklih sezon so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije. Posebna dejavnost UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN PROSVETNIH DRUŠTVIH. hotela «A-bil včeraj drugi dan dopolnjevalnega tečaja o kirurgiji ožilja. Na okrogli mizi, ki jo je vodil prof. Pezzuoli ,so obravnavali anevrizmo, to je prekomerno razširitev žil odvodnic, Udeleženci razprave so podali izčrpno sliko obravnavane teme in podrobno analizirali vzroke in simptome, ki privedejo do obolenja. Razpravljali so tudi o diagnozah in načinih zdravljenja anevrizme glede na mesto, kjer se obolenje pojavi. Prof. Pos-sati iz Bologne je poudaril pomen takojšnje diagnoze in kirurškega posega, ki mnogokrat lahko bolniku reši življenje. Prof. Vaccari in prof. Gallucci sta obravnavala oblike anevrizma, ki se pojavi okrog ‘prsnega koša, prof. D’Addato pa je podal postopke, ki jih je treba sprejeti, če sc bolezen pojavi na jetrnih žilah, medtem ko je prof. Tessarolo obravnaval infekcije perifernega ožilja. Nadvse izčrpen je bil nazadnje o-pis tehnik in potrebnih kirurških posegov za zdravljenje zelo nevarnega obolenja, anevrizme. Uspešno nadaljevanje razstav« «Tuttozoo» Na velesejemskem razstavišču pri Montebellu se uspešno nadaljuje sejem «Tuttozoo». O uspehu te pobude pričajo vsakodnevni prihodi novih živali, ki nadomeščajo prodane primerke. še več pa je radovednežev, v prvi vrsti otrok, ki z zanimanjem in občudovanjem gledajo razstavljene živalice. Prodaje so se same po sebi osredotočile v bolj dostopne živalske vrste, dostopne glede denarja pa tudi glede prostora, saj je treba pri nakupu upoštevati predvsem prostorske zmogljivosti. Psički, mucke, glodalci in eksotične ptice so glavni predmet prodaj, čeprav ne manjkajo tudi drugi bolj izredni nakupi. V teh dneh, ko učenci in dijaki šele uglašajo svoje šolske izkušnje, bi ekskurzija na ta sejem predstavila za otroke izvrstno posladitev. obenem pa bi se otroci marsičesa naučili. Spoznavanje narave je na naših šolah večkrat pepelka med predmeti, manjkajo učila, slika živali ne prikazuje dovolj zgovorno, tu pa imamo sedaj kot nalašč «v iz ložbi» najrazličnejše živalske vrste. Kateri izmed mestnih otrok je kdaj videl modrasa, gada. belouško in ?ož*i±j\i -jo | '1 xpi) ijnUinl ZARADI NAMESTITVE NOVEGA RAVNATELJA Stavka dijakov trgovskega zavoda Izredna seja zavodskega sveta - Nihče na šoli ne želi, da bi se ponovile stare izkušnje Ob včerajšnji stavki dijakov, učnega in neučnega osebja na trgovskem zavodu »Ivan Cankar* v Gorici, smo od dijakov trgovske šole prejeli naslednje tiskovno obvestilo: «Dijaki, profesorji in neučno o-sebje državnega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici so na izredni seji soglasno sklenili stavkati tri ure, ker bi namestitev novega ravnatelja škodovala sožitju, ki je bilo do danes na našem zavodu odlično. Sodelovanje med dijaki, ravnateljem in profesorji je pripomoglo, da so dijaki v zadnjih treh mesecih želi dobre uspehe, ki .so žal bili nedosegljivi v preteklosti in da je trgovski zavod pridobil na ugledu. Vsak čian tega zavoda, najsi bo dijak, profesor, tajnik ali postrežnik, lahko trdi, da v naši šoli ni nasprotnih taborov in da smo bili vsi kot velika družina.. Vsi smo mnenja, da bi zamenjava ravnatelja1 pomenila korak nazaj in da bi škodovala šoli sami. Negativne izkušnje iz preteklosti so jasen dokaz, da bi takšna zamenjava škodovala zavodu. V času, ko si šola v Italiji prizadeva, da dobi nove, sodobnejše oblike uče- nja in samoupravljanja-, bi namestitev novega ravnatelja pomenila hud udarec njeni učinkovitosti. Dijaki si pridržujejo pravico, da v primeru neusjjeha današnje stavke posežejo po drugih dovoljenih oblikah boja, ker so trdno odločeni o-nemogočiti zamenjavo ravnatelja.* Predsednik zavodskega sveta Sa-verij Rožič, ki je danes sklical izredno sejo zavodskega sveta (obvestilo objavljamo v okvirčku) je pri šolskem skrbniku protestiral pro ti premestitvi ravnateljice Rosalie Loik na trgovski zavod ter opisal tudi razloge nasprotovanja, ki so bili svoj čas že sporočeni javnosti in šolskim oblastem in ki izvirajo predvsem iz objektivne nevarnosti, da bo navzočnost nove ravnateljice na šoli izpodkopala sodelovanje in s tem tudi uspešnost dela na njej. Tako opozorilo šolskim oblastem je bilo toliko bolj opravičeno, ker je svoj čas ravnateljevanje Loikove na trgovskem zavodu že bilo deležno negodovanja zaradi posledic, katerim so se — kakor vidimo iz di- jaškega pisma — tokrat pripravljeni izogniti. Predsednik ustanove Udine espo sizioni Paolo Braida je v svojem nozdravu predsedniku vlade dejal, da njegova navzočnost ne daje samo večje veljave tej gospodarski manifestacija, pomembnemu pripomočku za gospodarsko rast Furlanije, ain pak je hotel spodbuditi proizvodni sektor, ki je bil s potresom tako prizadet, k večji ustvarjalnosti. Braid je dejal, da je največji pou darek na sejmu ravno na hiši. kot na dragoceni vrednoti, ki so jo Furlani vedno visoko cenil’ in ki jo simbolizira furlalnski Fogolar, ognjišče. V spomin na VidehWobVsk -j£>fw klppil Aodvepttiij.u miiijiit3lJio! Ognji", šče. ; , :, - Andreotti se ,jc za dar- prisrčno zaj hvalil ter rekel, da bo kratek', ker so razstave zato, da si jih človek ogleda, ne pa, da se na njih govo ri. Poudaril je skrb vlade za od pravo zamud, kar zadeva stanovanjsko gradnjo te- napovedal program dogovorjene gradbene dejavnosti med šestimi strankami, podpisniki programskega sporazuma. Izrazil je 'željo, da na področju gradbeni-; šiva ne bo več špekulacij in tudi ne spotov o pristojnost: med raznimi ustanovami glede lokacij in gradbenih dovoljenj, ki so zavirali razvoj gradbeništva. «Srečen sem, da sem tu, kjer se poudarja pomen hiše v človekovem življenju, in upam, da bomo z napredkom na tem sektorju pomagali odstranjevati gospodarsko krizo,* je dejal Andreotti. Potem si je bežno ogledal sejem (čez dve url je že govoril na velikem zborovanju v Palmanovi) ter se prav za kratek čas zadržal samo pred jugoslovanskim paviljonom, kjer je . predsedniku gosjx>darske zbornice Nova Gorica Mitji Furlanu čestital za lepo ureditev razstavnega prostora. Jugoslovanski paviljon, oblikovan v suroven lesu, je delo «Graficen-tra* pri Založništvu tržaškega tiska. V njem razstavljajo slovenska turlsCčna joodjetja. «Manufaktura» iz Nove Gorice. «Slovenijales», ki zastopa podjetja «Meblo», «Marles», ^Jelovico* in «Kli* iz Logatca ter «Kovinotehna» Celje. Razstavo je letos že tretjič priredila gospodarska zbornica Slovenije. Na sejmu je izredno veliko stilne- tltlllllltflMIIIIMIIItlllllltlllltllllllllllMIItlMIMIIIIItlMI V ) '? ' Drevi kotalkarska revija v Standrežu V štandrežu bo danes zvečer na ploščadi, doma «Andrej Budal* zaključna kotalkarska revija mladih kotalkarje in kotalkarjev prosvetnega društva fOlon Župančič*, No- ■f . cojšnji nastop se prične ob 19. i ljice Sonje Cernecca. Štandrežci u- __: ___:; ■__t - _____iii • ■ uri, revijo bodo ponovili jutri ob 16. urj. Na naši sliki je skupirja članov kotalkarskega odseka na . večerni vaji pod vodstvom vadite- pa.jo,. da bo danes in jutri vreme «držalo* in da bo trud vadi teljice in kotalkarjev bogato po plačan. ga in sodobnega pohištva za opremo sprejemnic, spalnic, jedilnic in kuhinj, nadalje so razstavljeni o-krasni predmeti ža stanovanja, zapirala, gospodinjski stroji, elektronika. itd. Na prostem je nekaj montažnih hiš, počitniških prikolic in šotorov. Pred tem so tudi v vili Manin v Passarianu, prav tako cb Andreoiti-jevi navzočnosti — odprli sk"bno u-l-cjeno, čeprav prostorsko gledano nekoliko majhno razstavo dragoce nega stilnega pohištva. Ba/jtužeiii prostori vrtca v Ul. Torriani V Gorici se dogajajo zares nezaslišane stvari. V četrtek so na zdravniškem pregledu ugotovili, da je bila uslužbenka v slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Torriani možen prenosnik salmoneloze in so jo zaradi tega poslali domov ter ji predpisali ustrezna zdravila; slovenski otroški vrtec so pustili brez ustrezne opoldanske malice. Kljub zahtevi otroške vrtnarice niso v občinskem zdravstvenem uradu smatrali, da je potrebno nujno razkuženje prostorov vrtca. V zvezi s tem je včeraj zjutraj socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch poslal županu interpelacijo v kateri ga sprašuje kako je sploh mogoče, da se nekaj takega pripeti v našem mestu. Omenjeni svetovalec je tudi zahteval ta*, kojšnje razkuženje prostorov in menil, da je občinska uprava slabo ravnala ker ni dala pred začetkom šolskega leta zdravstveno pregledati vsega osebja, ki je v otroških vrtcih in tudi \i osnovnih šolah. Letos maja je že bil p>odoben primer v italijanskem občinskem vrtcu v Ulici Cipriani, kamor se zdi, da je sal-moneloza prišla iz bližnje vojašnice. Takrat so vrtec za nekaj dni zaprli in ga temeljito razkužili. Zaradi tega, je menil Waltritsch v interpelaciji, bj bilo prav zdravstveno pregledati vse osebje še pred začetkom šolskega leta. Baje doslej takih pregledov sploh niso delali. Včeraj opoldne so v vrtec v Ulico Torriani vendarle prišli uslužbenci občinskega zdravstvenega urada in vrtec razkužili. Kot nam je povedala otroška vrtnarica ni sedaj v vrtcu nobene nevarnosti in bo ta v prihodnjih dneh deloval redno. Izterjevanje davkov v Sovodnjah Občinska uprava iz Sovodenj sporoča, da bo davčni izterjevalec pobiral davke na županstvu dne 26. septembra od 9. do 12. ure. Ob nedeljskem odkritju partizanskega spomenika v Dolu bosta od 9. do 13. ure zaprti občinski cesti Poljane - Palkišče ter Devetaki -Vižintini - Palkišče. Sprememba voznega reda na progi št. G Mestno avtobusno podjetje sporoča, da stopi v nedeljo, 25. septembra, v veljavo sprememba nedeljskih voženj avtobusov proge št. 6 (Pošta - Pokopališče) Urnik je naslednji: . Odhodi izpred pošte: ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 ,16.05, 17.10, 18.00 uri (zadnja vožnja gre samo do Sv. Ane). Odhodi od pokopališča; ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 15.20, 16.25, 17.30. Ob delavnikih ostane v veljavi dosedanji vozni red. je padel kot avstrijski vojak pri Doberdobu, brat Vladimir je umrl med vojnama v Zagrebu, sestra Marija por. Caharija živi v Novi Gorici. Brat dr. Rudi je vršil vsa povojna leta važno funkcijo na gospodarskem področju v Novi Gorici in je umrl leta 1974. Riharjeva družina je bila v Gorici in na Primorskem na splošno zelo poznana in cenjena. Pokojni dr. Karel se je rodil v Gorici 9. julija 1995. Za zdravnika je doštudiral v Turinu in Padovi, prakticiral na Dunaju in v Gorici. Rutarjevi so bili med prvimi, ki so pričeli sodelovati z Osvobodilno fronto v mestu Gorici in jo tudi organizirati. Leta 1943 Se je oženil z Darinko Mervič iz druge zelo znane goriške slovenske družine, leto kasneje se jima je rodila hči Marija. Od jeseni 1943 do poletja 1944 je dr. Karel Rutar opravljal zdravniški poklic v Gorici, vendarle je stolno hodil na teren, zlasti v Brda in v Spodnjo Vipavsko dolino, kjer je zdravil partizane in terence. Delo ni bilo lahko, ker so mu vedno bili za petami fašisti in domobranci. Zato se je poleti 1944, po pogovoru z dr. Jožo Vilfanom na zborovanju v Šmarjah na Vipau-skem. odločil iti. v partizane. Javil se ie na poveljstvu 9. korpusa na Lokvah, imenovan ie bil za sanitetnega referenta Kobariškega vojnega področja ter bil na tistem področju, 'ki je vključevalo tudi Beneško Slovenijo, do konca leta. V decembru 1944 so ga poklicali na korousno poveljstvo, kjer ie prevzel pokrelno bolnišnico 30. divizije. Bolnišnica se je premikala iz kraia v kraj. Ob osvoboditvi v mg ju 1945 }e bil neka) dni v vojaški bolnišnici v Postojni. 10. maja se je vrnil v svoje rojstno mesto. Nekaj časa je zalem delal v bobiišnici v Šempetru, kasneje se je vrnil v Gorico in odorl ambulanto na Travniku. Povojna leta je mirno živel, zanimalo ga je le njegovo zdravniško delo. kot smo že omenili je bil občinski, in šolski zdravnik v Ste-verjanu. Naši ljudje tako iz mesta kot s podeželja so ga imeli zelo radi. Pnareh bo danes, ob 12.30. iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Travniku. Od tu bo sorevnd krenil na glavno go riško pokopališče. Pokojnikovi družini izrekamo naše iskreno sožalje. Tekmovanje kovinarjev Slovenije NOV.. GORICA - V Novi Gorci se je začelo prvo delovno tekmovanje slovenskih kovinarjev. 174 va-rilcevw.-orodjar.jev in strugarjev iz vseh večji' delovnih organizacij se bo pomerilo za republiške naslove, najtettjŠIh 23 pa bo zastopalo Slovenijo na zveznem tekmovanju, ki bo od 5. do 10. oktobra v Zagrebu. Tekmovanje je odprl podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Sloven je Emil Tomažič, ki je med drugim v slavnostnem govoru poudaril p>omen tekmovanja, govoril o odnosih z Italijo, o uresničevanju zakona o združenem delu ter o pri-pravah na kongrese. Na koncu so v poslali tov. Titu brzojavko s pozdravi in najboljšimi željami ob njegovih in partijskih jubilej h. Ob otvoritvi prvega delovnega tekmovanja so pripravili tudi kulturni program, v katerem so sodelovali godba na pihala iz Prvačine, združena pevska zbore organizacije združenega dela »Vozila* in »Iskra* ter člani mladinskega gledališča iz Nove Gorice. Tekmovanje kovinarjev se bo nadaljevalo še danes. Kino (,orica VERDI 16.30—22.00 «Una donna alla finestra*. R. Schneider in P. Noi-ret. Barvni film. CORSO 16.30- 22.00 »Paperino e Com-pany in vac-anza*. sledi <11 levriero picchiatello*. Barvni risanki. MODERNISSIMO 17.00-22.00 I MM, > sSlife mgm sstsrrss fe ŠS.ŽTi ■wmm špansko Ijudslvo zelo rado sega po dnevnem in tedenskem tisku, ki se je sedaj, po izločitvi frankizma, malone razbohotil. Na sliki «glave* nekaterih najbolj razširjenih časopisov. ....................................................................................................................... covih časih so na take položaje prišli samo najbolj zvesti franki-sti. «E1 Pais* podpira v določeni meri enotno socialistično delavsko partijo, čeprav je večkrat precej kritičen do nekaterih načinov dela te stranke. Odločneje uprt v levico je ma-dridsld,,.PQPpWi)evnik «Diario 16* (beseda «f>iario» pomeni «dnev n‘ik»), ki "'bolj ndkrfto zagovarja spcialishcho pomilo in tudi politiko združevanja'" okrog PSOE vseh sedaj ločenih socialističnih skupin. «Diario 16» se tudi zavzema za levičarsko alternativo, za pritisk socialistov in komunistov na sedanjo vlado. Precej svojih bralcev sta izgubila konservativna, monarhistična in katoliška dnevnika «Ya» in «ABC», ki sta v času diktature z obilnim milijonom dnevne na-, klade monopolizirala bralstvo v Madridu in v vsej Španiji. Danes prodajata sicer še veliko več kot «E1 Pais*, vendar je v tujem tisku opaziti, kako tuji stalni ali občasni dopisniki v Madridu, ko poročajo o Španiji, vedno citirajo, kaj piše «E1 Pais*. Ta je namreč uglednejši. Manjše število bralcev pa ima-' ta uradni glasili Komunistične partije Španije «Mudno obrero* in Španske delavske socialistične partije «E1 Socialista*. Prav tako nimajo več bralcev listi fa-langistične desnice, ki so imeli svojčas velik vpliv. Vendarle je v teh dveh primerih precejšnja razlika. Medtem ko desničarskin listov nihče ne bere več, so partijski listi levice bolj formativnega kot informativnega značaja in namenjeni predvsem političnim voditeljem. Itak imajo levičarji precejšnjo oporo v informativnih dnevnikih, ki z dobrohotnostjo gle dajo na razvoj španske levice. V Kataloniji pa dobesedno kraljuje dnevnik «La Vanguardia e-spanola*. Ponaša se s tem. da je bil ustanovljen leta 1881. Ker ima zelo veliko vsakodnevne reklame (celo več kot milanski cCorriere della sera*), je tudi bogat s stranmi. Vsak dan ima v offsetu tiskano bogato fotografsko prilogo, ob nedeljah na no-sreduje bralcem tudi barvne reportaže o znanih slikarjih, celo o Rubensu. Časopis je odraz bogate katalonske industrije, ki je najmočnejša v Španiji, je pa istočasno odprt do avtonomistični teženj katalonskega ljudstva in do tendenc večine katalonskega prebivalstva, ki se je na letošnjih volitvah 15. junija opredelilo za levičarske stranke. V konkurenci z njim so listi cDiario de Barcelona*, ki izhaja že od leta 1792, «El Correo Ca-talan*, «Mundn diario*. Slednji, ki je odraz katoliške organizacije Opus Dei, je zelo borbeno razpoložen in včasih v svojih o-cenah prekaša italijanske levičarske .ekstraparlamentarce . OVEN (od 21.3. do 20(4.) Pustite. da se dogodki razvijejo po svoji poti. Težavno razumevanje z drago osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite, da ne spravite v nevarnost svoj uspeh. Spoprijeti se boste morali z malodušjem. DVOJČKA tod 21.5. do 22.6.) Deležni boste nenadne poslovne sreče. Zadoščenje s prijatelji. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugodno vzdušje za praktične uspehe. Ne bojte se kritik prijateljev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Proti- Horoskop slovne situacije v teku jutra. Ne zaupajte zainteresiranim osebam. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes ukrepajte odločno. Z uspehom boste pomagali prijatelju v nesreči. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne pričakujte nemogoče sreče. O-gibajte se ljubezenskih pustolovščin. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Vaša upanja se bodo uresni- čila. V srčnih zadevah bo sreča na vaši strani. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Drznost danes ni priporočljiva. Izpolnite neko staro obljubo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne vlagajte denarja v posel, ki ne zagotavlja uspeha. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lotite se posla z zaupanjem. Vaši odnosi z zunanjim svetom ne bodo najboljši. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izvrstna zamisel. Postopno boste razčlenili svoj čustveni problem. Poglavje zase je edini dnevnik v katalonskem jeziku «Avui» (Danes), ki je začel izhajati lani. To je' odraz krogov, ki se zbirajo okrog samostojne katalonske manjšinske koalicije «Pacte cle-mocratic de Catalunya», njegovi lastniki so nekateri poslanci in bančni mogotci te koalicije. Ljst je ob lanskem izidu dosegel velik uspeh, prodajali so ca v več kot 60.000 ižčbdih:';ščdar^ ’je” njegova naklada padla. Morda "iz" dveh razlogov. Ker ni list bogat s stranmi, novicami in dopisniki in dobijo zato bralci večje zadoščenje pri branju drugih v španščini pisanih dnevnikov, in ker je list začel zagovarjati konservativna stališča katalonske avtonomistične stranke. Ta je odraz meščanskih krogov in zagovarja predvsem manjšinske težnje, pušča pa ob strani socialna vprašanja.. Katalonski volivci so letos junija izvolili 15 socialističnih, 11 avtonomističnih. 9 Suare-zovih in 8 komunističnih poslancev. Medtem ko se suarezovci ne ogrevajo za avtonomijo, so socialisti in komunisti za drugačno obliko avtonomije, ki mora biti istočasno jezikovna in tudi socialno politična. Morda je prav zaradi tega naklada «Avui» padla na komaj eno tretjino lanske. Tako vsaj trdijo V barcelonskih novinarskih krogih Da bo tako, dokazujejo tudi različno visoki kupi časopisov v kioskih. Španski dnevniki posvečajo precej pozornosti ne le večjim mednarodnim političnim dogodkom, marveč tudi majhnim vestem. V dneh, ko sem bil v Španiji, sem iz tamkajšnjih časopisov izvedel za potres pri Kranju in za, nesrečo avtobusa pri Grljanu. Istočasno pa so ti listi ’ dajali precej poudarka stavki delavcev v vseh španskih pristaniščih, ko .je hotela pristati čilska vojna ladja, na kateri so bili čilski mornariški kadeti. Delavci so stavkali in je niso hoteli popraviti, ker je bil na njej v času Pinochetovega vojaškega udara zapor, v katerem so mučili španske protifaši-ste. Precej poudarka so dajali španski listi dogodkom v arabskem svetu in to je tudi razumljivo, saj je imela in ima Španija od vedno tesne vezi z arabskim svetom. Naravnost hlastno pa je bilo pisanje o nujnosti vstopa Španije v Evropsko gospodarsko skupnost. V Španiji so še vedno v veljavi frankistični zakoni o tisku. Ker v * španskih listih najdemo vsak dan reportaže o škandalih, ki niso všeč zainteresiranim, imajo odvetniki in sodniki polne roke dela z lažnimi ovadbami zaradi žaljenja časti. V dnevnikih zasledimo zaradi tega skoro vsak dan posebno rubriko o procesih, na katerih so novinarji obtoženi «o-brckovanja*. Kot vse v Španiji .je tudi oo-frankistični tisk v reorganizaciji. V glavnem so lastniki dnevnikov in tednikov bančni mogotci in pisanje listov velikokrat ne odraža lastnikovega stališča. Zato so na dnevnem redu tudi odpusti. Po mnenju nekaterih lastnikov so časopisi napravili predolg korak in zato je treba tu pa tam izvesti kakšno «čistko». Ta proces reorganizacije pa bo trajal še nekaj časa. Poglavje zase so tedniki, ki so naravnost «eksplodirali». Da bi si pridobili kupce, imajo skčro vsi, brez izjeme, na prvi strani golo mladenko. In tudi na notranjih barvnih straneh je precej prostora posvečenega mladim golim filmskim zvezdam ali drugim golim ženskam. Seveda gredo slike od umetniških pa do pornografskih To je le vaba za to da ljudje kupijo časopis, kajti ostali članki so vsebinsko «resne» narave. Tudi v tertl^Kž^ejpi 'Spanci precejšnjo željo, da bi požabili na štiridesetletno frankištičnb'’diktaturo, ki je bila poleg1‘Vsegtt''osta-" lega tudi svetohlinska. Spominjamo se, kako se niso smele Španke še pred desetimi leti kopati v bikiniju in kako je španski delavec, ki se je vračal iz Belgije na dopust, moral v zapor, ker so mu našli policisti v kovčku kak izvod Playboya. Španski tisk je torej močan motor demokratičnega razvoja drža- ve, ki je izšla na miren način iz štiridesetletne diktature. Ni pa njegova naloga enostavna bodisi ker še vedno obstaja močan odpor proti tej demokratizaciji tako v vojaških kot v najbolj konservativnih gospodarskih krogih in, povejmo. po pravici, tudi v nekaterih krogih meščanstva, ki se je 15. junija opredelilo za Si/arezovo koalicijo demokratičnega centra. Naloga pa ni enostavna tudi ker je med Španci še zelo veliko analfabetizma in do teh ljudi zaradi tega ne prodre časopisna beseda. Po analizah neke velike baskovske banke je bilo pred dvema letoma med kmečkim prebivalstvom v Španiji še 45 odstotkov analfabetov. In v Španiji se še veliko ljudi ukvarja s kmetijstvom. Več kot v drugih državah zahodne Evrope. MARKO VVALTRITSCH ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Kinoteka KING KONG 1932 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.15 Karilagan: štirje filipinski plesi 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Paper Moon 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Scuola serale per aspiranti italiani Danes je na sporedu peto, zaključno nadaljevanje zabavne oddaje, ki jo je pripravil Dino Verde. V njej sodelujejo Anna Mazzamauro, Orazio Orlando, Arnoldo Foa, Jenny Tamburi in Maurizio Misceli. 21.35 Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa Izmenjava - TV film 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob zaključku' DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 18.15 Sai che ti dico? 19.10 Izžrebanje loterije 19.15 Dribbling Tedenska Športna oddaja Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 EDVARD VIL, WAI,EŠKI PRINC 21.35 GOLO MESTO - film Film je režiral Jules Dassin. V glavnih vlogah nastopajo Barry Fitzgerald, Howard Duff, Dorothy Hart itd. Ob zaključku DNEVNIK 2‘ -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Maček Filemon 9.15 A. Ingolič: Udarna brigada 9.30 Modri plašček 10.00 35 let jugoslovanske vojne mornarice 10.30 Dogodivščine morskega konjička 10.45 Sodobna medicina: Astma 11.05 Cesta in mi 11.15 Cement naš vsakdanji 11.55 Veliko ljudsko zborovanje 13.30 P. Gejdoš: Nemirna ljubezen — nadaljevanka 16.30 Nogomet: Budučnost - Par- livnn f8:25 Obzornik 18.45 Huckleberrg Finn - film 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.00 TV ŽEHTNIK 21.35 Moda za vas 21.45 V družbi morale - film 23.30 DNEVNIK Koper 16.30 Nogomet: Budučnost - Partizan 19.25 Košarka: evropsko prvenstvo 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 NA ZATOŽNI KLOPI: ZGODILO SE JE V BE-VERLY HILLSU v. 22.25 Kosava - film meseca Zagreo 18.25 Otroški spored 19.25 Evropsko prvenstvo v košarici 21.00 DNEVNIK 21.30 Filipinski nacionalni balet 22.20 Evropa v naših rokah ŠVICA 19.05 Clancgjev sklep 20.35 Izžrebanje loterije 20.45 Scacciapensieri 21.45 Llsbon - film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Pq-ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05, Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Ppedpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni.almanah; 14.io Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo jih spet; 17.05 Iz Beethovnovih del; 18.05 «Matu-ra» - enodejanka. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.30, 8.00, Glasba za dobro jutro; 9.15 Pravljica; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 V svetu kulture in umetnosti; 10.45 Glas- jenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Lahka glasba; 11-00 Vtisi in komentarji; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show down; 14.30 Te lahko tikam?; 15.50 Na vulkanu; 16.30 Konec tedna; 17.20 Zlata doba; 18.05 La formica argčntina -komedija; 19.20 Premiera plošč; 20.00 Sgap; 20.55 La traviata - o~ pera; 23.10 Lahko noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00-13.00, 15.00, 19.00, 20.00 23.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 9.08 Glašbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10-35 Mladina poje; 12.03 Sedem dni na radiu; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 ba in nasveti; „11.15 .Poslušajmo Kmetijski nasveti; 13.40 Domači jih skupaj: 12.05'Glasita; po žeijahr 'bapfeVli 14.30 Priporočajo vam. . .1 14.00 Plošče: 14.35 LP ploščar 15.15 Popevke; v!WH6» Gasadei< i<16i30iiuJ nami je; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih 100 kW; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni vveek-end; 23.00, 23.45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebu- 15.05' Glasbena abeceda; 15.25 S -pesmijo-po"Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 S knjižnega trga; 18.00 Studio ob 17.00: 19.05 Gremo v kino; 19.45 Orkester Nelson Riddle; 20.35 Lahko noč, troci!; 20.45 Ansambel Milan Ferlež; 21.00 Glasbena panorama! 22.30 - 24.00 Oddaja za izseljence; 24.05 S pesmijo v novi teden; 1-30 Zvoki iz naših krajev; 2.03 Melodije. ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 -1919) IV. Ivan Koštial (1877 -1949) Polnih 13 let je bil profesor slovenščine na moškem učiteljišču v Kopru in Gorici. Med «obraze učiteljske generacije* sodi bolj kot kdorkoli, saj je njegova pojavnost, naposrednost, premočrtnost, pikra kritičnost in prodornost duha, njegova učenost in delavnost pustila močan vpliv, in to najbolj podzavesten pri tnla dih ljudeh, ki so šli -»skozi njegove roke*. Ivan Koštial se je rodil v Gradcu kot sin Čeha, osnovno šolo in gimnazijo je, obiskoval v Gradcu, študiral na filozofski fakulteti na Dunaju in v Gradcu, kjer je opravil državni usposobljenosti izpit iz slovenščine in klasičnega jezikoslovja. Posvetil se je profesorski službi in v njej ostal do konca. Začel je na gimnaziji v Novem mestu, dve leti je bil na H. realni gimnaziji v Ljubljani, od 1902 do 1919 je bil profesor na moškem učiteljišču v Kopru in Gorici, v letih 1915 -1918 pravzaprav vojak pri cenzuri v Novem mestu. Po končani vojni je poučeval na novomeški gimnaziji do upokojitve (1935) in nato živel v dolenjski metropoli do smrti. Preživljal je številno družino. Koštial je pravi fenomen med slovenskimi jezikoslovci. Raziskoval je zlasti slovenski besedni zaklad, imenoslovje, etimologi,jo in pomenoslovje. Pisal je o slovenskih elementih v nemškem besednem zakladu, o rodbinskih imenih, priimkih in osebnih imenih. Bivanje v Kopru mu je dalo priliko za študij glagoljaštva v Istri in še posebej na Slovenskem. Ko se je v Gorici seznanil s furlanščino, je pisal tudi o slovenskih besedah v njej. Kot lingvist se je ukvarjal s kletvicami, pa z erotičnim imenoslovjem slovanskih, germanskih, romanskih in drugih narodov. Preučeval je slovenščino v slovni-škem in pravopisnem pogledu, napisal Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine, sestavil je Schimpffov Nemško-slo venski in Slovensko-nemški slovarček, ki je izšel v Gorici. Kakor Oton Župančič, se je tudi on gnal( za odrsko (zborno) slovenščino. Njegov jezikoslovni opus je izredno velik in raznolik, njegovo delo ima pomembno mesto v naši lingvistični znanosti. Kot učenjak bi prav gotovo sodil na akademsko pot, na univerzo bolj kakor za kateder srednje šole, najbolj bi sodil v inštitut, delo z dijaki mu je bila tlaka, bil pa je kljub vsemu pro fesor posebne sorte. Dijaki so ga spoštovali in visoko cenili z njegovim čudaštvom vred, bil je prava avtoriteta znanja, v svoji stroki je zanje vedel prav vse, čeprav je bil na področjih prak tičnega življenja nebogljen. Pri razlagi je šolsko snov povezoval z življenjem, komentiral je, kadar je bilo potrebno, s pikrimi in duhovitimi oznakami, ki so zadevale v živo. Bil je pokončen mož, ki je vsakomur povedal, kar je mislil. Med nekdanjimi Koštialovimi u-čenci je krožilo in še kroži toliko anekdot, da bi jih bilo za ceio knjigo. Kot premočrten patriot je očividno težko prenašal trijezičnost koprskega učiteljišča, zlasti vsiljevanje nemščine. Privoščil si jo je, ko je nastopila prilika, recimo, da mu je dijak ušpičil neko barabijo. V hipu, preden se je grešnik zavedel, je profesor, kakor da ga je kdo s šilom, skočil kvišku in spustil vanj rafal v c.kr. pedagoškem duhu: «Lauskerl - pobalin - mulo di strada!* Fran Mašera (1876 -1969) Doma je bil iz Kobarida. Mašeri izvirajo pravzaprav' iz enako imenovanega zaselka na južnem pobočju Matajurja, torej na beneški strani. Od tam so se razširili po sosednjih vaseh. Profesorjev ded se je iz Avse pri Livku priženil v Kobarid. Profesorjev oče, tudi Franc, je imel pet otrok. Najmlajšega je dal v šole, na gimnazijo v Gorico in na dunajsko univerzo, kjer je J'" plomiral iz prirodoznanstva 'n matematike. V letih 1903 - 1908 je poučeval na moškem učiteljišč'* v Kopru, nato'do leta 1915 n® goriškem ženskem učiteljišču, P° krajšem presledku je med v'°-inJ’ poučeval na zaposlovalnih tečajm goriških učiteljišč v Ljubljani *h se požrtvovalno posvečal skr“ za učiteljiščnike in učiteljiščnice v begunstvu, tudi preko me' svoje učiteljske dolžnosti. Po k<’n čani prvi vojni je ostal na ti8 bljanski realki v Vegovi nikjer je poučeval do upokojit'®-Umrl je v Ljubljani, star 93 I® ' Ker je bil sam zelo delaven in skrben ter strog do samega seb®1 je bil zahteven tudi do svoj1 dijakov. Tako mu je na prim® skupina učiteljiščnikov v Kop® kmalu po dijaški stavki leta uprizorila nekakšne demonstracij ske izgrede zaradi pretežkih o18 tematičnih nalog. Ravnatelj Bežek ter profesor j® Koštial in Mašera so bili strog vzgojitelji, ki dijakov niso vajali. Profesor Mašera je vzg«)! pri strog in dosleden tudi pri svojih otrok. Telovadili so Sokolu, sodelovali pri tabornišk*1 takrat skavtski organizacij*-Najmlajši njegov sin, narodni 11 bil ob kapitulac,J 1941 častnik n častni' se roj Sergej, je Jugoslavije leta rušilcu «Zagreb», zasidranem Boki Kotorski. Skupno s kom Milanom Spasičem sta uprla predaji dragocene ladje sovražniku, podminirala jo, razstrelila in si izbrala s grob na dnu Jadrana. Pri vseh vojnih mornaricah ^ svetu je bilo malo primerov ^ likega junaštva. V spomin na rojstvo teh dveh branilcev ^ drana so danes spominska ležja v raznih krajih: v ^. j Beogradu, Kotoru, Boki Krtolah, Splitu, Piranu in j. Gorici; spominsko ploščo na ti so jima vzidali že med vOJ »Zasebni hoteli" Razprava o načrtu nove ustave razgibala sovjetsko javnost — Zanimiva mnenja o zasebni lastnini državljanov OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 21. se.pt. — »Ko smo se seznanjali s črnomorsko obalo, smo videli v Gagri, Picundi ln Suhumiju zasebne dvo in trinadstropne hiše, spremenjene v hotele. V takšni hiši živi po 30 do 40 dopustnikov in vsak izmed njih plača ,za ležišče po dva rublja dnevno. Mislimo, da bi bilo treba sprejeti in v novi ustavi zapisati takšne določbe, ki bi preprečile podobne pojave.« Tako se glasi pismo, ki so ga poslali v partijsko glasilo »Pravda« trije njeni bralci: ključavničar, Inženir in profesor. Pismo treh bralcev dejansko nadaljuje »vročo temo« o zasebnem delu in zasebni lastnini, ki jo je načela »Pravda« pred dvema mesecema v zvezi z 12. členom načrta nove sovjetske ustave.' Štirimesečna razprava o načrtu nove ustave se že približuje h koncu, čez dva tedna, to je 4. oktobra, se bo sestal vrhovni sovjet ZSSR, pretresel na deset tisoče predlogov, ki so jih v svojih pismih centralnim uredništvom posredovali sovjetski državljani ter nato, po 40 letih, sprejel novi temeljni zakon dežele. Razprava o načrtu nove ustave je izredno razgibala sovjetsko javnost. Zlasti nekateri členi so pritegnili izredno pozornost ljudi: denimo tisti, ki govori o varstvu narave, pa tisti, ki prvič zapisuje pravico do zasebnega dela (v obrti, kmetijstvu ter v storitveni dejavnosti, ven dar pa s strogo omejitvijo na zasebnika in člane njegove družine), nato tisti, ki ščiti pravico do kritike. Precejšen odmev pa je imel tudi 12. člen načrta nove ustave, ki govori o zasebni lastnini sovjetskih državljanov. V zasebni lasti imajo lahko delovne dohodke, prihranke, hišo, ohišnico, gospodinjske aparate, predmete za zasebno rabo in zabavo. Imajo lahko tudi krpo zasebne zemlje, na kateri smejo rediti živino in perutnino ter pridelovati povrtnine in poljščine. V 12. členu pa je posebej zapisano, da državljani imetja, ki je v njihovi zasebni lasti, ne smejo uporabljati za pridobivanje »nedelovnih dohodkov«, ali pa na škodo družbe. Ravno to določilo je zbudilo največ odmevov med sovjetskimi bralci, ki so terjali, da je treba v novi ustavi natančno začrtati mejo med »delovnimi« in »nedelovnimi dohodki«. Spet drugi pa so omenjali drugo plat zasebnega poljedelstva. Enim, recimo, ni prav, da takšni zasebniki če-sto v poletnem ali jesenskem času pod raznimi izgovori pustijo delo v tovarnah in se posvetijo delu na svoji zemlji. Drugi pa se pritožujejo, da nekateri zasebniki soremenijo vso ohišnico v tonle grede, na katerih pridelujejo zgodnje kumare in drugo povrtnino, ki Jo potem po visokih cenah prodajajo v «evem)h mestih. Po sredi so pač špekulacije, ki jih rojeva preprosta tržna logika ponudbe in povpraševanja: kjer je pomanjkanje, se pojavijo špekulanti. Tega se še zlasti Doslužuieio v klimatsko ugodnih južnih območjih dežele, zlasti v za-kavkaških reoubliksh. Svoj-čas so Gruzinci služili na trž- nicah Moskve, Leningrada m drugih severnih mest mastne rublje z južnim sadjem in zelenjavo. Pred leti so jim zaprli republiške meje. Namesto njih so se pojavili zagoreli trgovci z značilnimi črnimi čepicami z všltimi belimi ornamenti — Uzbeki. A nekateri bralci so načeli še drug problem. Nekaj čisto drugega je, so opozorili, če kolhoznik služi denar s prodajanjem na tržnici tistih pridelkov, ki jih je pridobil z lastnim delom, kot pa, če lastnik nekega stanovanja, ki ga je dobil od države, oddaja sobe v najem, ^lli pa, če svojo zasebno hišo oddaja drugim. Neki bralec iz črnomorskega letovišča Jalta je bil v tem pogledu še zlasti kategoričen. »Zakaj naj bi imel meščan zasebno hišo?« se je vprašal in terjal, naj bi v novo ustavo zapisali, da je potrebno postopno odpraviti zasebno lastnino na hiše v mestih, posebej še v letoviščih. Zdaj trije drugi bralci; ključavničar, inženir in profesor, podpirajo mnenje bralca iz Jalte. V velikih črnomorskih letoviščih da so zrasli pravcati zasebni hoteli, iz katerih črpajo lastniki mastne zaslužke. Seveda pa rešitev najbrž ne bo tako neusmiljeno drastična, kot predlaga bralec iz Jalte: na črnomorski obali je namreč še vse premalo hotelov in sanatorijev za milijone dopustnikov iz prostrane dežele. Državna gradnja poteka prepočasi, da bi za dovoljila naraščajoče potrebe. Nujen bo pač določen kompromis z zasebno pobudo. TIT DOBERŠEK Prostor za kritiko Na Madžarskem v razpravah poudarjajo, da je demokracija nujna zakonitost nadaljnjega razvoja socializma POSEBEJ ZA DELO BUDIMPEŠTA, 20. sept. — V madžarskih razpravah na temo »demokracija Ip ^pvlftlizem« se čedajje holj uveljavlja prepričanje, da se ta družbeni red ne sme bati demokracije, prav nasprotno, da je demokracija neizogibna zakonitost njegovega nadaljnjega razvoja v smeri »razvitega - socializma« in da je edino, o čemer velja ustvarjalno in učinkovito razpravljati, neka druga tema: kako naj državljan čim bolj celovito uveljavi pravico, da ga bodo večkrat vprašali za mnenje o temeljnih smernicah in vprašanjih razvoja na tej pomembni stopnji. Poleg tega temeljnega so načeli še številna druga vprašanja: kako v družbo vgraditi mehanizem kritike, ki naj bi bila koristna pobudnica odgovornih in smotrnih razprav, kako vsem članom družbe, celo tistim, »ki stvari še ne vidijo Jasno«, zagotoviti udeležbo v razpravi o Javnih zadevah, tako da bodo »z na mi« m ne le »ob nas«, kak-i zagotoviti demokratičnost razprave na način, ki bo vzel pogum nastopanju s »puzi cij oblasti«, kako torej začeti dialog, v katerem bodo zmagali argumenti ln ne osebnost, in naposled, kako doseči, da človek, ki Je vso razpravo prepričan v pravilnost tujega mnenja, ne bi bil hkrati tudi »poraženec«. Pri tem si Madžari za izhodiščno točko jemljejo ugotovitve, da se resnica »rojeva na tleh stvarnosti«, prav nauk marksizma-leninizma pa pripomore k temu, da to stvarnost bolje spoznamo, proučimo in razvoj usmeri mo v splošno smer, katere stopenj ni lahko predvideti, če se teorija vsak dan ne sooča ali ne posvetuje s prakso. Iz teh postavk, ki zve nijo doka) posplošeno, se poraja nuja, da nenehno opozarjajo na pomen preverja nja mehanizmov, ki peljejo družbo naprej, vendar le, če so v skladu s časom. V razpravah na to temo se je morala nujno pokazati potreba po določitvi pojma de mokracije prek vloge države in partije, dveh temeljnih vzvodov, katerih obravnava nje velja za zelo občutljivo Pred manj kot trideset ie-ti, v obdobju, ko so učinkovitost oblasti delavskega razreda obravnavali izključno v luči naraščajoče vloge države, je tedanji vodilni ideolog m teoretik Revai govoril: »Država in partija nista eno, vendar pa tudi nista dvoje.« Država ln partija sta bili te daj dejansko »en« organizem, ki se je med seboj prepletal in zraščal, vse to pa so opravičevali z nujnostjo kre pitve in zaostritve razredne ga boja. Danes partiji ne odrekajo »vodilne ideološke ln politične vloge«, vendar razlikuje jo med partijo ter dejavnostjo in aktivnostjo organov kot so parlament, vlada, sveti (ljudski odbori) itd. Naloga partije Je »krojiti splošno linijo« razsoja, je pred kratkim zapisal neiki teoretik, oblasti in upravi pa naj bi omogočila čim več — samostojnosti. Iz tega je mogoče izpeljati splošni sklep: partija in država delujeta v isto smer, vendar nista eno. Razreševanje notranjih protislovij Te samostojnosti, ki jo uveljavljajo ali želijo uveljaviti na široki fronti, ne istovetijo z odmiranjem države, prav kakor ne velja za spodbudo za razraščanje državne obla sti čez nadzorovane meje. Zato tukaj že nakazujejo alt določajo področja (znanost in še nekatera druga), kjer marsikaj rešujejo s sodelova n] ero družbenih dejavnikov (različna združenja, zveze itd.) torej brez navzočnosti administracije. Od administracije pa čeda'Je bolj glasno zahtevajo, naj ne bo »oblast«, temveč »servis državljanov«. Da bi ta proces stekel bolj v smeri demokracije, so predvideli ukrepe družbenega nad zora, ki bi ga lahko, gleda no iz madžarskega zornega kota, v širšem smislu razumeli kot udeležbo delovnih ljudi ne le v formalnem nadzoru (ki obstaja ln deluje), temveč tudi kot udelež bo v pripravi sklepov ln rešitev (večstopenjsko vključevanje prek ljudske fronte, sindikata ln drugih bolj ali manj Institucionaliziranih oblik). Ob partiji kot najbolj določni in najučinkovitejši sili naj bi tudi drugi politični in družbeni vzvodi začeli delovati v smeri demokratičnega razreševanja notranjih protislovij in različnosti in teresov, to pa nujno terja razpravo kot obliko usklajevanja protislovij in različnih interesov. Ker priznavajo delovanje protislovij ln različnih interesov ter zavračajo monolitnost stališč in razmišljanj (kakršna je bila v veljavi nekoč), razprava, prek nje pa demokratičnost, v resnici nastopa kot usklajevalec, ki nadomešča tisto, kar bi v drugem družbenem sistemu na stopalo kot tako Imenovana pluralistična demokracija. »Način, ki se pri nas uveljavlja pri usklajevanju v javni razpravi in s katerim oblikujemo sklepe splošnega družbenega pomena, bi lahko ob svobodnejših merilih v kaki drugačni družbeni ureditvi nadomestil proces, za katerega bi bile potrebne dve ali tri stranke,« je te dni zapisala neka revija. Kritika kot odrešilno sredstvo Pri tem so vsekakor upoštevali vrsto splošnih ljud skib razprav o nekaterih po membnih vprašanjih notra njega razvoja, s teoretičnega stališča pa zadevo nenehno aktualizirajo, s tem da trdijo da si mora partija vztrajno prizadevati za oživljanje notranjih vzvodov demokracije, ki naj bi v razmerah enostrankarskega sistema dedovali kot neke vrste korektivi V tem okvirir pripisujejo poseben pomen oblikovanju lavnega mnenja. Ce prav razumemo, naj skratka bi partija v lastnem naročju vzgajala nekakšno »opozicijo«, da notranje življenje ne bi za krknilo v vzdušju prikimavanja in linije najmanjšega odpora. « j Prav zato poudarjajo kriti ko kot odrešilno sredstvo, za katerega zahtevalo več pro štora in več zraka. To Je posebno poglavje sedanjega madžarskega političnega trenutka, za katerega je značilno iskanje, prav zato, ker so spoznali, kako ozke so ne katere sheme, kt so se jih držali ln se, po zakonu vztra.) nosti, ponekod še vedno ravnajo po njih. Od kritike zahtevajo le, naj ne nasprotuje specializ mu, ln naj se ne izprazni v besedičenju in grupaštvu, vse druge njene lastnosti pa b: lahko uvrstili med socialistične vrline. »Cilj razprave in kritike nikoli ne sme biti uničenje človeka«, Je te dni v »Neps-zabadsagu« zapisal član politbiroja Gyorgy Acel. Ob tej priložnosti je opozoril: »Na še gibanje je bilo vselej v veliki meri odvisno od tega. ali smo pravilno, dobro in nače'no razpravljali. Izvor naših napak in porazov je bil nemalokrat prav v dejstvu, da nismo pravilno dojeli razprave, partnerja pa smo skušali utišati«. Tukaj poudarjajo, da n! vredno komunistov, če že go-gorimo o njih, da bi kaj zamolčali, sleherni komunist bi moral »imeti oči«, da bi videli in »pogum, da bi pove dal«, kadar začuti pomanjkljivosti socializma. V današ njem času, ko v imenu več socializma in demokracije terjajo tudi več razprav in ustvarjalne kritike, članom par tije govorijo, da se komunist Se ni odrekel svobode če se je podredil partijski disciplini. V omenjenem članku* )e Gy5rgy Acel duhovito in umestno pripomnil, da bi moral vsak partijski funkcionar, ki sodeluje v razpravi, že vnaprej pozabiti na poziclto oblasti. Kajti v razpravi lahko zmagujejo le argumenti in ne osebnosti. Poleg tega terjajo, da ne bi zavračali mnenj tistih, ki nerodno, grobo ali na kak podoben način opozarjalo na pomanjkljivosti. MILOŠ COROVIC Zakaj prav Schleyer? Ugrabljeni Hanns Martin Schleyer, doktor prava, je predsednik dveh velikih združenj zahodnonemškega vplivnega kapitala Ugrabitev Hannsa Martina Schleyerja v Kninu Je dogodek, ki nujno vsiljuje vprašanje, zakaj so se teroristi lotili te osebnosti oziroma njegovih institucij. Medtem ko je zahod-nonemškemu bralcu ali televizijskemu gledalcu zelo dobro znan malce kozav in pameten obraz delodajklskega »bossa«, pa v tujini le redki vedo, kaj pomenijo šefi takšnih združenj zahodnonemškega kapitala. PRIZORIŠČE ZLOČINA — Križ in venci označujejo kraj, kjer so pod terorističnimi kroglami padli trije osebni Schleyerjevi stražarji in šofer. Telefoto: UPI Hanns Martin Schleyer je predsednik dveh izredno »tehtnih« združenj, in sicer zveznega združenja nemških delodajalcev (BDA) ter zveznega združenja nemške industrije (BDI). Dvojno funkcijo si je pridobi) šele lani, ko je iz starostnih razlogov odstopil predsednik BDI Hans-Gtlnter Sohi. Podjetniško-delodajalska združenja imajo v nemški zgodovini svojstveno vlogo. Nekoč so že bila tako močna, da so celo Bismarcku diktirala carinsko politiko, po svoje pa pozneje pripomogla k temu, da se je Adolf Hitler po astil .oblasti v raj-hu. Bonska republika jim je z novo ustavno ureditvijo formalno sicer odvzela mož. nosti za neposredno vplivanje na državne zadeve, zato pa posredno nič manj uspešno ne uveljavljajo svojih ozkih interesov. Delodajalski BDA je poglavitni zvezni partner sindikatov pri pogajanjih o mezd ni politiki. Hanns Martin Schleyer prihaja iz stuttgartskega avtomobilskega koncema »Daimler-Benz«, kamor ga je po vojni potegnil solastnik koncerna in zloglasni velekapvta'ist^*Frtdprich Flick Kmalu je postal predsednik regionalnega zdru-ženja kovinskopredelovalne industrije za deželo Baderv-WUru«mberg in že 19GB imel s sindikati veliko bitko, ko Je ukazal odpustiti okoli 300 tisoč kovinarjev, ker so začeli stavkati. Pravzaprav Je vodilni koncem mercedesovih tovarn s tem diktiral pogoje svojim dobaviteljem, ki bi namreč bili pripravljeni popustiti sindi-ka'nim zahtevam. Kot preverjen bojevnik za interese vo'ekapitala je uspel pri dobiti druge koncerne in izvolili so ga' za šefa BDA. Tako BDA kot BDI sta združenji zdru- ženj, vrhovni organizaciji regionalnih ln panožnih združenj. Z drugimi besedami: v ledinski palači ob Renu sedijo v predsedstvu industrialskega združenja BDI šefi združenj avtomobilske industrije, gradbene, kemične, tekstilne, kovinsko-prede-lovalne, ladjedelniške, steklarske, usnjarske in vseh drugih industrijskih panog, ki pa so spet same zase izredno močno organizirane. Razumljivo je, da imajo v vseh teh združeinjih glavno besedo vele-industrialci — ravno tako je razumljivo, da so le-ti člani vrhovnega vodstva BDI. To je sploh najmočnejše od vseh gospodarskih združenj, primerjamo ga lahko kvečjemu s francoskim patronatom. Ima milijardni proračun, svoje institute, založbe ipd. Predsedniki so vedno tudi lastniki večjih ali manjših firm. Schleyer je v tem nova rešitev, zato pa je kot mana-ger toliko bolj zvesti pobomik podjetniških interesov. Ko je bonska vlada dala 1975 končni osnutek zakona o soodločanju delavcev v velikih podjetjih pred Bundestag, je Schletyer zbral v kolnski sejemski dvorani elito zahodnonemškega kapitala ter priredil prav grozilno demonstracijo proti levo liberalni koaliciji in sindikatom. Liberalci so v nadaljnjem postopku zakon sicer »opilili«, mu odvzeli partitetno načelo soodločanja in kapitalu zavarovati odločilno besedo. Toda zadnji dan, ki ga zakonski rok predpisuje, je Schleyer dal vložiti tožbo pri zveznem ustavnem sodišču v Karlsruheju, češ da zakon tudi v tej obliki odvzema delodajalcem-lastnikom (delničarjem) ustavno zajamčeno pravico do lastnine in odgovornosti zanjo. t Schleyer je v sindikatih in širokih delavskih krogih morda najbolj sporna osebnost javnega življenja. Poleg njegove brezobzirnosti v vlogi podjetniškega »bossa« ga bremeni tudi ne docela čista preteklost. Avtor analize o moči delodajalskih združenj v ZRN VValter Simon (si cer v sodelavec sindikalnega inštituta v DUsseldorfu) objavlja Schleyerja kar na naslovni strani svoje knjige poglavje o njegovem življenjepisu pa naslavlja: »Od esesovskega untersturmfilhrerja do predsednika BDA«. Doktor prava Hanns Martin Schleyer — kot vsi podobni velikaši ima tudi on naziv častnega konzula (Brazilije) — je s 16 leti pristopil 1931 nacističnemu gibanju in postal vodja nacistične zveze na heideiberški univerzi. Ko se je Hitler povzpel na oblast, Je Schleyer po magal »politično čistiti« univerze. Z vi. sokimi političnimi zadolžiivarn^ je »deloval« v priključeni Avstriji (v Innsbrucku) in Češkoslovaški,' kjer je v Pragi vodi! 'nacistično študentsko organizacijo. S 26 leti je že postal vodja predsedstvene pisarne osrednjega združenja industrije za okupiran protektorat Češko in Moravsko Po vojni mu Je uspelo brez večjih težav preiti na vodilna mesta v Industriji v svoji rodni deželi Baden— Wllrttember-gu: »rehabilitirani« kapitalisti, ki so Jih pod nujo hladne vojne in antikomunizma spuščali po vrsti iz zavezniških zapo rov, so Schleyerja bogato nagradili. ANTON RUPNIK Odnosi nove vrste Teoretična revija SZ »Voprosi istorii KPSS« o »socialistični skupnosti kot novem tipu mednarodnih odnosov« OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 22. sept. — Sovjetski teoretiki vlagajo zadnji čas nemalo naporov v to, da bi s pravnega, političnega in (Iru-glh vidikov čim natančneje opredelili pojme socialistična skupntKst, svetovni socialistični sistem, nov tip odnosov med socialističnimi državami. V preddverju proslav 60. Jubileja oktobrske revolucije so ti napori še oživeli, kot kaže članek Gorbačeva v teoretični reviji »Voprosi Istorii KPSS«, ki prinaša v tem pogledu nekaj zanimivih vsebinskih ocen. Na jugu je zavrelo Velika ofenziva filipinske vojske proti muslimanskim gverilcem — Povod eksplozija mine — Propadli pogovori Filipinska vojska je te dni krenila v veliko ofenzivo proti muslimanskim gverilcem, pripadnikom muslimanske narodnoosvobodilne fronte (MNLF)- na področjih najjužnejšega filipinskega otoka Minrianaa. Vlada Je našla povod za to akcijo v eksploziji podtaknjene mine, ki je ubila 24 ljudi, 57 pa jih je bilo ranjenih. Manila je za teroristično akcijo takoj okrivila musii manske gverilce in jim po stavila ultimat, do katerega naj objavijo imena oseb, ki So zakrivila te napad. Z muslimanske strani na ta uiti mai m bilo odgovora in voj skb se je odločila za obsežno maščevalno akcijo, v kateri sodeluje okorog 4.000 voja kov, topništvo in letalstvo. Poročajo, da so se na otoku Mindanau razvneli srditi boji med vladnimi silami in gverilci, podobno kot že nič-kolikorat poprej, Jasno pa je, da je vlada s tem ponov nc dregnila v občutljivi in eksplozivni problem muslimanske manjšine na južnih filipinskih otokih, kjer živi od dva do poltretji milijon muslimanov (po njihovih tr ditvah), oziroma samo ok rog milijon, kot trdi vlada v Manili. Agencije ob teh bojih sicer poročajo, da je z njimi pretrgan dogovor o prekinitvi ognja, ki sta ga vlada in vodstvo MNLF podpisala la ni decembra s pomočjo libijskega posredovanja. Vendar pa sta sprti strani ta spora zum že večkrat prekršili v prejšnjih mesecih, še posebej po 30. aprilu, ko so po gajanja med filipinsko vlado in muslimanskimi gverilci dokončno propadla in je na ju gu dežele nenehno prihajalo do večjih ali manjših prask in spopadov. Po podpisu decembrskega sporazuma o prekinitvi ognja v libijskem Tripoliju je že kazalo, da sta obe strani na dobri poti za rešitev sto- letja starega muslimanskega problema, ki se Je še posebej zaostril po uvedbi izrednega stanja (septembra 1972) na Filipinih in ko je začela vlada s skrbno pripravljenimi ofenzivami proti 10.000 oboroženim pripadnikom muslimanske osvobodilne fronte. Predstavniki vlade in muslimanske fronte- nikakor niso uspeli najti kompromisne rešitve, ki bi privedla do prekinitve bojev in mirnega reševanja manjšinskega problema in vmes je posegla Libija. Prvič zato, ker gre za muslimanski živelj, ki se skozi stoletja ni hotel ukloniti nadvladi večinskih katoličanov, po drugi strani pa tudi zaradi tega, ker Je Libija poleg moralne obveze čutila tudi materialno obvezo za reševanje zapletenega problema. Lani je prišlo v Tripoliju torej do prvega obetavnega preobrata, na letošnji konferenci islamskih držav pa so se sporazumeli o ustanovitvi posebne šttripartitne ko* misije (v njej so predstavniki Libije, Senegala, Somalije in Saudske Arabije), ki bi naj na kraju samem skrbela za spoštovanje sporazuma o prekinitvi ognja. Zanimivo je, da Je filipinski predsednik Marcos še pred dobrega pol leta optimistično izjavljal, da Je rešitev muslimanskega problema tako rekoč -pred vrati. Do drugega preobrata pa je prišlo 30. aprila v Manili, ko so predstavniki musliman ske fronte položili na pogajalsko mizo svoje predloge o rešitvi tega problema, vendar pa jih je vlada gladko zavrnila kot nesprejemljive. Predstavniki fronte so namreč terjali široko avtonomijo v vseh provincah na jugu Filipinov, v katerih je večinsko muslimansko prebivalstvo, poleg tega pa tudi ustanovitev svoje regionalne vlade, pravico do lastne vojske, sod stva, Sol ln kulturnih usta nov. Vlada je bila pripravljena priznati muslimanom omejeno avtonomijo na področjih, na katerih naj bi z referendumom ugotavljali sestavo prebivalstva, pravido do lastnih šol na večinskih področjih in načeloma zajam čeno pravico do enakopravnosti pri zaposlovanju v državnih službah. S temi predlogi pa ni bila zadovoljna muslimanska stran, še zlasti pa ne z referendumom, ki ga je po trditvah fronte kaj lahko prikrojila vladnim željam. Tako ni čudno, da so pogajanja propadla, pri čemer ni pomagalo niti posredovanje arabskih držav. Nastal je pa radoksalen položaj: predstav niki štiripartitne komisije sedijo v glavnem mestu otoka Mindanao Zamboangl in ne morejo ničesar storiti, v Manili pa so že kak mesec pogajalci muslimanske fronte prav tako zvezanih rok, kajti na filipinskem jugu je spet spregovorilo orožje. Ma nilska vlada se Je fjonovno odločila, da bo poskušala gverilce prisiliti k popušča nju s 'silo orožja, čeprav tokrat v obliki »povračilne akcije«. Doslejšnje izkušnje pa so tako vladi kot fronti zgovorno dokazale, da muslimanskega problema nikakor ni mogoče rešiti na silo. AVGUST PUDGAR Gorbačev se sicer izogiba temu, da bi zemljepisno natančno opredelil pojem »socialistična skupnost«. Ko govori o usklajevanju zunanjepolitične dejavnosti socialističnih držav, omenja varšavsko zvezo, ko govori o ekonomski integraciji, navaja SEV, ko pa govori o splošnih odnosih s socialističnimi državami, se sklicuje na 25. kongres KP SZ, kjer Je bilo rečeno, da razvija ZSSR na temelju okrepitve prijateljstva, enotnosti in sodelovanja svoje odnose z naslednjimi bratskimi socialističnimi dr-žavami — Bolgarijo, Madžarsko, Vietnamom, NDR, LDR Korejo, Kubo, Mongolijo, Poljsko, Romunijo, CSSR in Jugoslavijo. Avtor piše, da ima ZSSR z naštetimi državami medna rodne odnose socialističnega tipa, ki predstavljajo »novo, višjo in naprednejšo stopnjo« v primerjavi s kapitalistični ml mednarodnimi odnosi, pred katerimi ima nova, (socialistična vrsta mednarodnih odnosov tele prednosti: prvič, zagotovitev zunanje varnosti socialističnih držav, njihovih socialističnih dosežkov, njt hove mednarodne pozicije, drugič, najbolj celovito uresničevanje nacionalnih intere sov, ki so harmonično pove-zanl z internacionalnimi ln teresi socializma, tretjič, usmeritev na uravnavanje ekonomskih nivojev posamičnih držav, četrtič, široke možnosti za uporabljanje socialno ekonomskih izkušenj drugih, petič, svobodno vzajemno prepletanje kultur ln njihovo medsebojno bogatenje b naj bolj naprednimi splošno člo veškimi elementi, in šestič, aktivna In vsestranska podpora okrepitvi svobode in ne odvisnosti ter družbeno go spodarsk *ga napredka narodov sveta. Avtor nato navaja, da takšni nov! bdflbšr , stičnimi državami 'poglablja -Jo proces* njihovega zbiiže vanje in da ima zbliževanje socialističnih držav objektivni in dolgoročni značaj. Zlasti na treh .jod roč jih prihaja to zbliževanje najbolj do izraza: na zunanjepolitičnem, kjer govori avtor o usklajevanju med državami varšavskega sporazuma in pri tem pou. darja, da Je skupna platfor ma njihove dejavnosti pro gram miru Sovjetske partije, nato na gospodarskem področju, kjer govori avtor o postopnem zbližanju in urav-navanju nivoja gospodarske ga razvoja med deželami SEV In se zavzema za usta novitev skupn~ga mehanizma za dolgoročno planiranje pro izvodnje, ter na Ideološko, političnem področju, kjer av tor poudarja načelo socialističnega lntemacionalizma ter spoštovanja občih zakonitosti družbenega razvoja. Gorbačev poudarja, da Je potrebno v politiki bratskih partij znanstveno utemeljeno upoštevati obče in nacionalne posebnosti v socialističnem razvoju, »pri čemer je pogla vitnega, odločilnega pomena dosledno uresničevanje občih zakonitosti socializma, tako na področju notranje izgrad nje kot v zunanjih odnosih« Kot pravi avtor, vlada med internacionalnim* in nacional nimi dejavniki »dialektična Tokovi v sodobnem svetu Pri založbi »Komunist« izšla zbirka člankov Lazarja Mojsova LJUBLJANA, 22. sept. — Založba »Komunist« iz Ljubljane Je pospremila izvolitev Lazarja Mojsova na položaj predsednika 32. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov z izdajo njegovih teoretičnih pogledov na naravo sodobnih mednarodnih odnosov v knjigi »Sodobni svet in mi«. Dolgoletno zastopanje Jugoslavije na mednarodnem prizorišču in ustvar jalno pojasnjevanje te meljnih izhodišč jugoslovanske zunanje politike sta piscu dala dovolj priložnosti, da se je posvetil iskanju vzročnosti in oblikovanju poglobljenih sta lišč o nujnosti nastajanja novega sistema mednarodnih odnosov; sistem naj bi ne bil nov samo glede na »stari«, ki so ga oblikovale v zadnjih 200 letih kapitalistične države, ampak tudi glede na tisti »novi«, ki Je nastal v času Jedrskega ravnotežja ^^frtri^jmkov, 'ki Jih je Lažar 'MojsOv Objavljal od leta 1958 naprej. Je ‘tako" mogoče spoznati poglavitne gibalne značilnosti razvoja mednarodne družbe v celoti, hkrati pa zaokrožiti poglede na vzroke soočanja s tezo o »socialističnem mednarodnem sistemu« kot skrbno urejeni* hierarhično ureditvijo in »podržavljenim« proletarskim internaclo-nalizmom. V zvezi z iška njem poti za oblikovanje bolj demokratičnega in pravičnega mednarodnega sistema je razumljivo tudi avtorjevo prizadevanje raziskati vlogo svetovne organizacije v prihodnjem dinamičnem obdobju. Knjiga je na eni strani ustregla rastočim potrebam po utemeljenih prikazih tokov v sodobnih mednarodnih odnosih in je učinkovito predstavila osebnost, ki je v teh dneh v središču pozornosti. M. D. enotnost«, vendar pa »ignoriranje ali zmanjševanje vloge občih zakonitosti pelje, kot kaže praksa, k nacionalističnemu popačenju in sprevračanju načil socializma. Res je, vsaka socialistična dežela si prizadeva igrati čedalje bolj aktivno vlogo na mednarodnem prizorišču, v reševanju aktualnih zunanjepolitičnih problemov in v ekonomskem sodelovanju, priznava avtor, ki pa nemudoma opozori, da politika socialističnega intemacionaliz-ma poudarja v prvi vrsti splošne, poglavitne interese svetovnega sistema socializma. Praksa je pokazala, da lahko nacionalizem vsebuje popačeno, pretirano, protim-temacionalistično vsebino pojma »nacionalnih interesov« in »takšno precenjevanje nacionalnih interesov pa njihovo postavljanje v prvi plan in zoperstavljanje interesom drugih socialističnih držav ekriva v sebi negativno težnjo za stvar socializma«, opozarja avtor. Po mnenju Gorbačeva silijo objektivni faktorji socialistične države na pot čadaljr bolj tesnega m vsestranskega zbližanja; nadaljnje strnjenosti socialistične skupnosti terjajo tudi mednarodnopolitični faktorji, to je zagotovitev miru in varnosti ter boj proti imperializmu. Zanimivo Je tudi, da avtor pri opredeljevanju socialistične skupnosti »kot nove zgodovinske skupnosti narodov in držav«, ki predstavljajo »idejno, duhovno, moralnopolitično in ekonomsko zvezo«, temelječo na »sorodnosti socialnoekonomske ureditve, marksistično-leninske ideologije ter visokih idealov ko-muniBma«, izhaja iz domačih, sovjetskih izkušenj. Navaja namreč, da tako med narodi v okviru socialistične federacije ali zveze (kakršna je ZSSR), kot med rfarodi, ki sestavljajo posamične samostojne' države, veljajo prav isti odnosi. Za odnose med državami soCaltsttčne skupnosti naj bi torej veljali odnosi med sovjetskimi republikami. V takšnem okviru naj bi se razvijali novi, socialistični odnosi: postopna likvidacija neenakosti' i.nr socialnem, eko. nomskem in kulturnem razvoju, idofitp in duhovno zbil-žanje narodov prek širokega razvoja sodelovanja, vzajemna podpora v obrambi socialističnih dosežkov, harmonično prepletanje nacionalnih in internacionalnih interesov, s tem da b) dosledno potiskali v prvi plan obče, poglavitne interese ter cilje celotnega socialističnega sistema. Vse te sovjetske težnje so sicer že dalj časa znane, vendar oa so v zadnjem času bolj očitno poudarjene: bodisi [b potrebe po skupnem nastopu "oper imperializem bodisi iz želje po posploševanju ciljev oktobrske revolucije. V bistvu gre prt tem za prenašanje polemike o evrokomunizmu v »domač okvir«, v okvir tako imenovane socialistične skupnosti, koder se, kot izpričuje avtor, očitno potavljajo portnhne težnje, prikrite v »poveličevanju in pačenju nacionalnih interesov«. TIT DOBERŠEK 0 tabujih in kulturi Mozambik, dežela na afriškem Jugu, ki je stopila v tretjo leto samostojnega razvoja, zagnano in včasih tudi krčevito išče odgovore na mnoga vprašanja. Tudi na vprašanje, kaj je kultura, kaj je ali bodi mozambiška kultura, kakšna Je vloga kulture v revolucionarnem procesu. Ta vprašanja so bila ondan v ospredju »nacionalnega posveta o kulturi«. Vodila ga je ministrica za prosveto in kulturo Grapa Machel, žena mozambiškega predsednika. Udeleženci so imeli pred očmi partijski program Frelima, sprejet na 3. kongresu marca letos. V njem je, kot kaže, glavna misel tale: »Kultura je sila pomembno orožje revolucionarne vzgoje našega ljudstva in potemtakem del ideološkega boja.« Sinteze na zborovanju samem niso mogli doseči, vse preveč Je bilo »sektorske« presoje vprašanj, vztrajanja na posameznih kulturnih dejavnosti, zlasti še plesu in petju kot tradicionalnih izrazih kulture mozambiškega ljudstva. Značilna je tudi pripomba iz poročila v tedniku »Tempo«, da nacionalna di rekcija za kulturo ni sprejela uvodne besede ministrice za prosveto in kulturo kot »dokumenta za analizo na posvetu«. Razlogi za to niso znani, znano pa je, da je ministrica govorila tudi o tem, da bi bilo napak, vnaprej direktivno usmerjati razpravo, da bodi človek izhodišče vsake kulture in kulturnega snovanja. V razpravi je bilo precej poskusov, definirati kulturo. Recimo: to je osebna izkaznica ljudstva v primerjavi z drugimi ljudstvi, kultura je v razločkih; kultura je način, kako gledamo in presojamo okolje, v katerem živimo; Je način, kako človek dojema naravo, komunicira z njo; Je opredeljena z razvojem proizvajalnih sil; dve kulturi sta: buržoazna in proletarska. Ta trditev je sprožila ugovor, češ, kaj ni bilo kulture, ko v Mozambiku le ni bilo ne meščanstva ne proletariata? V sklepni besedi se je ministrica Graga Machelova povrnila k vprašanju plemen, ki »niso nikakršen tabu, marveč zgodovinska realnost.« Predniki so žive 11 v majhnih, drug od drugega odrezanih naseljih, stiki med njimi so bili redki, portugalski kolonializem pa je zatiral vsa plemena, tudi tako, da jih je zavajal v svajo. Mozambiška ideja Je razumljivo razkrajala ln razkraja plemena, ideja enotnosti, ki Jo je izrazilo osvobodilno gibanje Frelimo, pa je ustvarila pogoje za nastanek naroda. Zato je ustanovitev Frelima bila kulturno dejanje, je poudarila govornica. Glavni referat o vlogi kulture v revolucionarnem procesu je prebral načel nik oddelka za usposabljanje kadrov v ministrstvu za prosveto in kulturo Gi deon Ndove. Zavzel se Je za to, da je potrebno imeti pred očmi ne abstrakt nega, marveč živega človeka, ne zgolj Mozambičana, marveč delovnega človeka te dežele. Vlogo kulture v sodobnem Mozambiku pojmuje Ndove kot del procesa družbene preobrazbe, ki je spet del svetovne preobrazbe. Kultura nista samo pesem in ples. Mozambiška kultura mora postati narodna, ljudska in revolucionarna. Pri tem, je nadaljeval referent, se Je treba otresti ozkega nacionalizma. Boga titi se moramo iz kulturne zakladnice vseh narodov. Ni nevarnosti podleganja tujim kulturnim vplivom, zakaj pravi kulturni vplivi lahko samo osvobajajo. Na posvetu so sprejeli tudi veliko sklepov o vlogi posameznih kulturnih dejavnosti v sodobnem Mozambiku. Sklepi posredno kažejo tudi na orjaškost nalog spričo hude zaostalosti dežele, ki premore komaj dobro desetino pismenih ljudi, ki Ji zlasti na podeželju manjka šol in učiteljev, ki se otepa s tegobami nerazvitega kmetijstva in pičle industrije. JOŽE ŠIRCELJ Trije zgrajeni domovi in šest v gradnji, so uspeh široke akcije naših delovnih ljudi — Nepotrebni zastoji v Ljubljani — Samoupravno vodenje gradenj I.Jl BUANA, 21. sept. — »široka družbena akcija .katere temelj je bila solidarnost delovnih ljudi po vsej Sloveniji .je kronana z rezultati: trije domovi so zgrajeni, sest jih grade, za druge je perspektiva jasna.« je poudaril >lilan Kučan na današnji seji izvršnega odbora predsedstva UK SZDL. ki je razpravljal o uresničevanju programa izgradnje dijaških in študentskih domov v SR Sloveniji. Izvršni odbor je tudi podprl stališča in predloge sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL, ki meni. da dosedanja dinamika gra-ditve in zavzeto delo gradbenih odborov ter dotok sredstev zagotavljajo, da bomo uspeli uresničiti široko zasnovan program izgradnje 23 domov v srednjeročnem obdobju do leta im Z novimi zmogljivostmi (1.300 ležišč v študentskih domovih. 3.410 ležišč v domovih za učence, s sanacijo 2.:>60 dotrajanih zmogljivosti), bo v naši republiki omogočena tako demokratizacija kot do-»topnost šolanja, hkrati pa 1 to pomemben prispevek pri nadalini:h prizadevanjih za usmerjeno izobraževanje. Zato je toliko bolj potrebno, tudi zaradi podpore, ki jo je program dobil pri delovnih ljudeh (ti združujejo najmanj 0 315 odstotka od bruto osebnih dohodkov v letih 1977 — 1980), da so uresničena določita družbenega dogovora. Predvsem morajo družbenopolitične skupnosti ali stano- \ njske in komunalne samoupravne interesne skupnosti izpolniti obveznosti za pripravo gradbene dokumentacije in brezplačno komunalno ureditev zemljišča ter Imenovati gradbene odbore (DP skupnosti). Medtem ko so po Sloveniji v številnih krajih združili prizadevanja organiziranih družbenopolitičnih sil, vzeli novogradnjo dijaškega doma kot prednostno obveznost, je drugačen primer v Ljubljani, čeravno ni vzroka, da bi bilo glavno mesto republike izjema, tudi ob njegovi siceršnji raznolikosti. Lokacije in ko-komnnalna opremljenost zemljišč sta osnovni postavki. zaradi katerih uresničevanje programa v Ljubljani zastaja i in celo ogroža družbeni dogovor v celoti, kot meni svet za vzgojo in izobraževanje- Če bi namreč za nakup komunalno urejenih zemljišč v Ljubljani porabili preveč sredstev (slišali smo tudi ugotovitev, da so v Ljubljani na razpolago zemljišča za gradnjo domov za študente in učence po tržni ceni, kot veljajo za zasebno stanovanjsko gradnjo), bi morali skrčiti program ali pa bi bila ocena oskrbnega dne v Ljubljani tako visoka, da je marsikdo ne bi zmogel. Zato se bo IO predsedstva RK SZDL sestal s predstavniki mestne konfe- \ renče SZDL Ljubljana, da bi s skupnim dogovorom pospešili akcijo v Ljubljani in rešili problem okrog lokacij in komunalne opremljenosti vsaj do konca leta. V razpravi so člani izvršnega odbora podprli prizadevanja za dobro gospodarjenje pri gradnji domov, pri čemer so prišli do izraza usmeritev na enotne standarde, tipizacija opreme, predvsem pa dobro samoupravno vodenje gradenj. Za to imajo velike zasluge gradbeni odbori (izjema |e spet Ljubljana, kjer pri izbiri gradbenih odborov niso imeli vedno srečne roke in jih niso imenovale občinske skupščine), kar je vse prispevalo, da načrtovana sredstva niso bila presežena Takšna gospodarnost pa tudi za^otavlia primerno višino ockrbne?a dne v domovini za uč-ocp in študente. Poročilo odbora podpisnikov družbenega doeovora objavljam^ na 9. strani. VI.ADO ŠLAMBERGER Dl.ETA POJO V VIDMU Kiparska kolonija forme vive »Od Gubca do Lacka« v Vidmu ob Ščavnici — Hrast je trd, pa vendar mehak, kadar ga božajo dleto, misel in želja kiparja VIDEM OB ŠČAVNICI — Malo nad Blaguškim jezerom, kjer se gričevnata pokrajina že rahlo pomiri, so davne roke zgradile vas Videm ob Ščavnici. Danes .je to vas kot popek vrtnice, ki mu je obleka pretesna in hoče narazen, hoče živeti, biti ves lep in srečen. Vas je umila, posuta z rožami in tišino. Kmetje delajo. Iz stare šole uhaja ščebet otrok. Tu ni mestne osamljenosti in domačini še vedno vljudno pozdravljajo, »doper den«, tako, da ti je kar nerodno, ko ves mestno okoren obračaš oči v tla. Iz -sakega konca vasi ra ste nova ideja, je že zrasel spomin in bo zrasla pretek lpst. Domačin Ivan Kreft jo je pred petimi leti vsadil. Potomci nekdanjih vrlih slovenskih mladcev in deklet, ki so z lastnimi rokami zgradili Gubčev dom, v katerem so razkazovali močne roke in bihke boke in peli domoljubne pesmi, so idejo zagrabili. S srcem, pa lesom, ki so ga darovali, s pogledi, ki božajo hrastov les ujet v spone spominov, ' 'oteklosti in opominov. »Od Gubca' dt)1 Lacka« je naslov kiparske kolonije, torme vive, ki bo ad 3. do 14. oktobra v tej vaši. Trenutno ie prijavljenih pet kiparjev, pet zapisovalcev lesenih spominov na burna leta, ki so dala pečat pokrajini m ljudem, ki so zapisala zgodo vino v knjige in v temelje, na katerih zdaj gradijo bodočnost. Denar za kolonijo sta prispevali Kulturna skupnost Radgona, nekaj pa tudi re- publiška kulturna skupnost. Potem so začeli. Pela so ^leta. Hodil sem po Vidmu in strmel. Iz vseh koncev se stekajo ceste kot temne niti proti središču. In iz vseh koncev se stekajo lesene pla stike, lani pa so se jim pridružile tudi varjene, proti središču, tam, kjer je za trgovino in gostilno prostran travnik ir> na njem naštete plastike. Srce forme vive. Nekaj korakov vstran od ne-kdanje domačije Ivana Krefta, ki jo je, spodnji del, podaril za .likovni -salon-Poldne je bilp v vaški cerkvi in enolično •psnu.vljanse-mate-matike, ki se ga je slišalo iz bližnjega razreda, je spominjalo na naporno tleskanje dlet. Helena Žajdela, »tista blond rdeča, saj jo boste hitro našli, z otrok; je šla pospravljat smeti po mesti, tista , vodi vse to.« V kuhinji stare šole je toplo dišalo po malici. »Da, zdaj jaz vodim vse to«. In pokaže videmsko likovno posestvo. »Zakaj ima- te vse ‘o v Vidmu, sprašujejo zavistneži. Delajte, pa bo ste imeli tudi vi. piavimo.« »Stopiva v Dom Matije Gubca, delo pridnih rok zavednih slovenskih fantov«, se enkrat pove s ponosom. »Kot je bila ena sama rana, Gubčevo telo, tako je bil od gestapovskih krogel prereše tan ta oreh, iz katerega je Drago Košir izklesal Gubčevo podobo«, piše na prvi plastiki. Tišina iz vasi se v tem domu še oplemeniti s tišino preteklosti, v katero v mislih -včasih,- tar oko -zaide -na orožje, ki ga je zbral cestar Jože Cuš in svw!i(iml»‘galt!jr)fi'," linidejo kriki preteklih bojev, tleskanje batov in cepcev, švist kos. »Ob vsa ker- času dobite v sosednji hiši pri Mario. Kreftovi ključ«, govori drob na rdečelasa učiteljica. »Bog živi vas fovenke.« Je to boginja plodnosti, ki jo je izza neizmernih dravskih ravnin prinesel Jalenov Ostrorcgi je-len? Mogočen trebuh, na kate-j rega padajo še boli mogočne prsi. Varnost vzbujajo na tem temnem hrastovem deb-lu, ki je zaživelo v vsej polnosti šele na zeleni videmski travi. »Mi kujemo svoje srce.« Zvezani kmet na vaškem trgu zre v daljavo. Umrl je za staro pravdo. Nova pravda pa je prinesla brat. stvo, nrijateljstvo med narodi« Kubanca Luisa Prometa, pa v plastiko zajeto izpoved 3aska Spanca. »No pa-saran.« Prostor okoli cerkve urejajo, naspreti je spomenik padlim borcem. Iz kamna, kot so bila kamnita srca njihovih ubijalcev. Okoli spomenika je les. Hrast je trd, pa vendar mehak, 1 dar ga boža dleto, misel in želja J. Molka, E. Puntarja, P. Jovanoviča, F. Tavčarja, Koširja tn drugih. Poli se stekajo v ..Videm, ob Ščavnici. Iz Radgone, kjer-Je ha straži kovač, iz Ljutomera, kjer vas pozdravita kmet in kmetica, iz Cerkve-, njaka, kjer je ob peti kolona Baskov. Nov hrast že čaka. Temen, kot drevaki, ki so jih našli v pomurski zemlji, da jih obdelajo. »Malico nesemo v no vo šolo. V stari je kuhinja, pa gremo nekaj minut prej in jo odnesemo v novo šolo,« hiti pravit mladež. Otroci spravijo kolesa, skoraj sto jih je, ob skulpturo velike kmečke bitke. Spenjeni konjski gobci, bet in sekira, spačene oči, ki bi še rade gledale zemljo, pa jo ne bodo več videle, , grčave roke, ki bi rade ličkale koruzo. Za hip, morda še to ne, se ustavijo drobne navihane oči videmskih otrok na plastiki. Za njih to ni spomin, ni opomin. To je njihova znanka, vsakdanja znanka. Ne boj, spomin na boj. Oni ne vedo kaj je to. Učijo se za to, da sploh ne bi vedeli, kaj je to, če roka ne more božati črnice, če -3 more držati koso in rezati sočno travo. Malica. Vitdem ob Ščavnici zaživi s ščebetom. Proti Selišču bo vodila pot skulptur. Cez nekaj dni jr bodo začeli uresničevati. JOŽE JERMAN NOVI VASI NAPROTI — Videmska forma viva bo zakoračila proti Selišču. Tam bo vodila pot skulptur; les in železo se bosta združila s platnom, z likovno galerijo »Domačija«. Foto: Bogo Čerin Celjski obrtni sejem že desetič Tudi vrsta strokovnih posvetovanj — Razstava nakita — Modne revije CELJE, 20. sept. — V Celju bodo v petek v prireditveni dvorani Golovec od ' pril letošnji- obrtni sejem, ki ga prireja poslovno združenje »Formator« Celje. Tokratna prireditev bo jubilejna, saj Celjani prirejajo sejem obrti zdaj že deseto leto zapored. Sejem bo odprt še ves naslednji teden, svoje izdelke in dejavnosti pa bo predstavilo 272 razstavljal-cev iz Slovenije in drugih republik. »Zaradi jubileja letošnjega sejma smo si še posebej prizadevali za pestrost in kvaliteto«, je dejala direktorica poslovnega združenja »Formator« Majda Trogarjeva, »Razstava naj bi prikazala dejavnost družbenega in za sebnegai sektorja obrti, kooperantsko dejavnost, proizvodnjo strojev za obrt, sodelovala pa bo tudi trgovina. V času sejma bo tudi več drugih prireditev in strokovnih posvetovanj, v zabavnem delu pa bo za obiskovalce več modnih revij, modni show »Toper«, revija zlatega nakita in podobno. Gobarska družina Celje bo v dvorani Golovec pripravila razstavo gob, celjski gostinci pa bodo poskrbeli za gostinske usluge.« Najboljšim razstavljalcem bodo tudi letos podelili nagrade in plakete, izvršni svet skupščine občine pa še plakete mesta Celja. Hkrati s sejmom obrti bo v Celju — v pokrajinskem muzeju — tudi letošnja zlatarska razstava. Njen moto — nakit, vaš vsakdanji spremljevalec — pove, da ima prireditelj tokrat namen prikazati zlasti tiste vrste nakita, ki je namenjen širokemu krogu ljubiteljev in je uporaben tudi ob vsakdanjih priložnostih. Tak nakit je preprost, pa tudj predrag naj .ne bo — so menili mnogi dosedanji obiskovalci celjskih zlatarskih razstav. I. BURNIK Cimosu gre na bolje "Kfjob izgubi v šempetr-skem tozdu bodo uspešno zaključili to leto KOPER, 20. sept. — Cimo sov tozd v Šempetru sicer še vedno zaradi nezadostnega dohodka izkazuje nekaj nad K' milijonov dinarjev izgube, vendar pa je pričakovati, da bo ozd leto zaključila uspešno. Optimizem je upravičen tudi zaradi tega, ker bodo nekatere spremembe v poslovanju prišle do izraza šele v zaključnem računu. T0ii.šriji polletni podatki o postovanju so povem nepri-merlji-1 z lanskimi, saj je ozd lini junija beležila sko-raz 40 milijonov dinarjev izgube, zato primerjava doseženih rezultatov s planirani-rin ne daie ravno povoda za za: (r-voljstvo. Proizvodnja avtomobilov v šempetrskem tozdu je sicer zrasia kar za 108 odstotkov glede na lansko v teni času, ker so v šempefer prenesli tudi zmogljivosti iz Kopra, toda ob polletju ,je dosegla le ,40 odstotkov proizvodnje, planirane za leto 1977. Dnevno proizvodnjo so povečali od 15 na 33 vozil, planirano novečanje pa je bilo, 50 vozil. BORIS JEZ Gorenje krepi kmetijstvo Za modernizacijo in povečanje proizvodnje bo Gorenje z Mute vložilo 200 milijonov din — Poudarek drobni kmetijski mehanizaciji — Obdelava trga VELENJE, 21. sept. — Tovarna Gorenje z Mute je v srednjeročno obdobje zakoračila z izredno ambicioznim načrtom, ki so ga že začeli uresničevati. V dveh letih, 1977 in 1978, bodo v modernizacijo in povečanje proizvodnje mule kmetijske mehanizacije, kovinskih čistilnih sredstev in sive litine vložili skupaj okrog 20(1 milijonov dinarjev. Na novo bodo zaposlili tudi 230 delavcev, skupni prihodek v letu 1980 pa ho z.a več kot 80 odstotkov večji od letoSnjega načrtovanega in bo znašal okrog 750 milijonov dinarjev. Največ pozornosti v prihodnjih letih bodo v Gore nju na Muti vložili v po-'e Čanje proizvodnje male kmetijske mehanizacije. Poteg te ga, da bodo vsako leto izdelati več malih kmetijSKin strojev in priključkov — za kar so že začeli graditi iovo proizvodno dvorano na iVlušk: Dobravi, bodo tudi pivecah asortiment kmetijskih strojev in opreme. Načrti za izpo polnitev zelenega programa v SOZD Gorenje, katerega nosilec je tovarna na Muti, so v glavnem pripravljeni ir> n3 Muti bodo kmalu podpisali tudi samoupravne sporazume o sodelovanju s številnimi domačimi kooperanti, ki bodo sodelovali pri tej proizvodnji. Zanimivo je, da bodo v tovarni Gorenje v prihodnjih- letih ponudili tržišču stroje za rastlinsko proizvodnjo, živinorejo, vinogradništvo, vrtnarstvo, pripravljajo pa tudi že inžiniringe za prt-Usme rit.ev srednje velikih kmat.J za mlečno prpizvodnjo. Nova tovarniška dvorana na Mušk’ Dobravi, ki so jo že začeh graditi delavci radeljskega gradbenega podjetja, ro veljala 120 milijonov Jinarjev, nared pa bo do sredine prihodnjega leta. Po dograditvi bodo na Muti za dvakrat povečali proizvodnjo kmetijskih strojev. v V novi hali bodo tudi oO delovali številne ulitke, ki jih zdaj prodajajo večinoma še ne ibdelane, sapii pa bodo izdelali tudi več strojnih de lov za kmetijsko mehanizacijo. V tovarni na Muti so povečanju proizvodnje prila- godili tudi »obdelavo« tržišča — že na nedavni razšla vi izdelkov zelenega progra ma »Sreča v zelenju in cvetju«, ki so jo obiskali števe m, poslovni partnerji .z vse Jugoslavije, so sklenili že vrsto pogodb za prodajo stro-jev v prihodnjem letu Ko lektiv z Mute tudi drugače skrbi, da so potencialni kup ci dobro seznanjeni s pred nostmi male kmetijske meha nizacije in dosedanja prtza devanja niso bila zastonj. V TOZD kovinska čistilna sredstva, ki bo s preselitvi, jo tehnologije za proizvodnjo male kmetijske mehanizacije v novo tovarniško dvorano pridobil večje delovne prostore, prav tako načrtujejo bistveno povečanje proizvodnje Zdaj izdelajo na Muti letno 4500 jeklenega peska, pomon taži nove peči pa,*oodo proizvodnjo povečali na 10 cis.ič ton letno. Novi granulat po imel tudi boljše tehnološke lastnosti in bo bistveno boo odporen proti obrabi kot je sedanji. Pomemben poucTares bodo dali tudi proizvodnji bele jeklene litine in obdelavi strojnih delov, ki Po prav tako večja. V temeljni organizaciji združenega dela v livarni v Vuzenici bo Gorenje zMuie do konca prihodnjega leta zelo posodobilo prorzvooni proces. Vrsto naprav in strojev bodo avtomatizirati, tako da bodo v t-ern tozdu celo zmanjšali število zaposlenih — del delavcev pa sc bo prekvalificiral za delo pri proizvodnji kmetijskih stro-jev. V dveh letih, ko bodo predvidoma zaključene vse načrtovane investicije, bodo v treh tozdih na novo zaposlili okrog 250 delavcev. Gorenje je za dobavo strojev že sklenilo vse potrebne pogodbe, IVAN PRAPROTNIK Po padcu vzpon Trideset kilometrov od Sarajeva spet oživlja staro zdravilišče za bolezni prebavil, jeter, žolča, ledvic in za še kaj OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA KISELJAK, sept. — V Kiseljaku, pičlih trideset kilometrov iz Sarajeva, so letos odprli nov hotel, ki se dviga kot sodobna graščlnu na malem hribčku. S tem se je začel zuova vzpon nekdaj slovečega zdravilišča Kiseljaka. že v petnajstem stoletju so namreč v Evropi vedeli za Kiseljak. Tedaj je bilo to zdravilišče in kisla voda iz hladnega mineralnega izvira je vitezom in grofom ter drugim premožnejšim popotnikom že tedaj zdravila čire na želodcu, ki so jih dobili na svojih viteških pohodih, ali pa prebavne motnje, dobljene morda zaradi sitnosti grajske gospe in gospodarice njihovega srca. Pravijo sicer, da so že Rimljani poznali zdravilno moč kiseljaškega izvira, a o tem niso ničesar vklesali v kamnite spomenike, ki so jih sicer v pbilju natresli naokrog turistom. v veselje. ' ;Bili so tu', tudi Turki. Za vsako stvar' v Bosni pravijo, da jo je omenil kot posebno znamenitost v svojih knjigah znamenti turški potopisec Ev-lija Celebija in tako trdijo tudi za Kiseljak. Poseben turistični razcvet pa je doživelo to mesto z zdravilnim vrelcem v prejšnjem stoletju. Pruski konzul v Sarajevu je leta 1870 v svo.iem pismu omenil, da se slatina iz Kiseljaka izvaža celo na Staier-sko, kjer se prodaja ond ime nom »Johannes B-runnen«. Današnji direktor sestavljene organizacije združenega dela »UPI«, ki stekleniči in prodaja to mineralno vodo kot »Kiseljak«, sicer trdi, da smo samo Jugoslovani toliko nori, da »vodo prevažamo tla nafti« po vsej državi, kar pa da se ne izplača. No, za takšne ekonomske dovtipe se tedaj niso zmenili in v prejšnjem stoletju so bili. v Kiseljaku tako podjetni kot so danes v drugih zdraviliščih, pa so svojo slatino izvažali celo v daljnji Bombay. Morda so že takrat naplahtali Indijce, da gre za »moško /o-do«, da se jim je to izplačalo. Lahko da so jo celo imenovali po svojem prvem kralju »Tvrdko I. «. Sicer pa so že Avstrijci, kot smo orne nili to zgoraj, krstili to slatino za »Brumnega Janeza«. Leta 1898 je turizem v Kiseljaku že , tako cvetel zaradi slatine, da so odprli celo prvi hotel, tega pa štejejo tudi za prvega v vsej Bosni in Hercegovini. Dotlej so imeli le tuiSke hane, konake in podobna prenočišča, to pa je bil pravi evropski hotel. Krstili so ga za »Dalmacijo«, kajti največ gostov je prihajalo iz Dubrovnika in Splita ter ostale Dalmacije. Tako je bilo tudi po prvi vojni in je še danes. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kiseljaku že pet hotelov z okoli 200 ležišči. Vsako leto so prenočili 58 tisoč gostov. V pomoč jim je bilo turistično društvo. To je v grobem oris vzpona in padca turističnega Kiseljaka. Kajti leta 1971 Je bilo v tem mestu, komaj 5 tisoč nočitev. Le še stari-ljudje pomnijo, da je bilo nekoč tu pet hotelov, kopališče, igrišča, jez na reki s čolnarno, kočije za izlete in še kaj.' Vse to je po vojni propadlo. Tako je bilo treba začeti čisto znova. Seveda so tudi sedanji turistični in gostinskih delavci oprli razvoj turizma na kislo vodo, če jo sploh smemo tako imenovati. Je namreč grenko slana in zdravi bolezni prebavil, je ter, žolča, ledvic in še kaj. V hotelu »Dalmacija«, ki je še ostal iz starih časov, kam-pingu in zasebnih sobah imajo natanko toliko ležišč kot pred vojno: 200. Stara »Dalmacija« se je spremenila v zdravilišče, kjer okrevajo bolniki pod zdravniškim nadzorstvom. Pijejo toplo in hladno slatino, kopajo se v njej, oblagajo se s parafinom, prhajo se z ogljikovim dvoki-som. Zdaj pa so k staremu hotelu dogradili še nov del »Dalmacije«, ki je stal skoraj 30 milijonov. Treba je povedati, da so ga zgradili v letu dni in da so investicijo presegli. Tako naglo in ka kovostno še niso zgradili hotela v Bosni in Hercegovini. Stoji na prijetnem gričku, zelo dobro usklajen s starim delom, med rekama Lepenica in Kreševka. Z njim so moč- no povečali število ležišč. Gre za zares sodoben hotel, v katerem je za gosta vse — konferenčna dvorana, kjer lahko vrtijo filme ali uprizarjajo odrska dela, biljardna dvorana, celo nočni klub. Tega so prilagodili potrebam svojih gostov, pa v njem ne bo razbijaškega orkestra na 20 tisoč voltov, pač pa bo tiho pel stare pesmi ih prebiral tipke klavirist. Medtem, se bodo gostje lahko v prijetnih sepnrejih posvetili kisel jaški pogači, s kajmakom, pogovorom in spogledovanju, ko bo skozi okna posmehljivo gledal mesec. To pa še ni vse. Novemu delu hotela bodo dodali še enega, katerega gradnja se bo začela še letošnjo jesen. Tako bodo imeli v »Dalmaciji« že skoraj 300 ležišč. Pod hotelom bodo pozneje zgradili še nov zdravstveni del, pa igrišča za tenis, bazen, Lepenico bodo spet zajezili in postavili na njej čolnarno, za mirnejše bo sprehajališče itd. Stari časi se bodo očitno vrnili v novi obleki. Hotelski objekti namreč zagotavljajo, da bo turizem v Kiseljaku znova zaživel. Povezali so se tudi s sosednjo občino Kreševo, da bi gostom dali kaj več: vodijo jih do kreševske ribogojnice na postrvi, če pa so volji za peš-hojo, se lahko povzpnejo na tem izletu tudi do planinskega doma na bližnji Lopati. Računajo seveda predvsem na tiste, ki si krepijo zdravje in želijo mirnejši dopust, pa vendar ne dolgočasen. Močno zaledje imajo v Sarajevu in Zenici, zato računajo na delavce iz industrijskih dvoran teh mest ter okolic?. Tudi športniki naj bi nehali vaditi po mondenih letoviščih in začeli zahajati v Kiseljak, kjer imajo na voljo športna igrišča. Seveda računajo še naprej na Dalmatince in Vojvodince, ki že zdaj množično prihajajo, če bo zašel kdo k njim iz drugih republik ali iz tujine, je prav tako dobrodošel. V takšnih urejenih razmerah se jim ni več treba bati za ggste. Pred dnevi 50 me mklije razburjeni obvestili, da so dobili tildi prvega Sloveni ea V^^ji povi hotel: iz koprskega 'Slavnika so jim naročili rezervacijo za enega gosta. Slava se torej spet širi o Kiseljaku v svet in tega so bolj veseli kot kakšnih diplom. BOGDAN NOVAK Raženj brez jagnjeta Ljudje si vsemogoče izmislijo. Na veliko govore o pomanjkanju mesa, pa ga je v resnici dovolj, še stran ga mečejo. Res ne gre za svinino, temveč za jagnjetino, > a meso je meso. > Jagnjetina je najprej obstajala zgolj v pripovedovanju. Po Sarajevu se je šušljalo, da v eni od hladilnic že več let hranijo nekakšno meso. Potlej se je nekega dne izkazalo, da ta zgodba ni povsem iz trte zvita. Razvedelo se je, da gre pravzaprav za hladilnico v F.lažuju (ki je na voljo tistemu, ki odkupi prostor), listo »nekakšno meso« pa je 6 ton jagnjetine! Lepega dne, že leta 1974, je v blažujsko hladilnico shranil meso beograjski »Centrokop« oziroma njegovi tozdi. Leta so minevala, lastnik mesa je redno plačeval takso za skladiščenje. In tako so minila leta, da so sarajevske, inšpekcijske službe »odkrile« to jagnjetino in opozorile lastnika, da se meso kvari. Takrat je bila večina uskladiščenega mesa še uporabna. Pa tudi ta poziv ni zalegel. Meso je še naprej ostalo lepo »na varnem«. Ležalo je na ledu, dokler se ni pokvarilo. Veterinarska inšpekcija je namreč ugotovila ob nedavnem pregledu, da je vsa jagnjetina, uskladiščena v blažujski hladilnici, »neuporabna za človeško prehrano«. In tako bo meso namesto na ražnju in v pečicah, končalo na smetišču. Učbenike dobivajo v šoli V Sloveniji je že kar precej osnovnih šol organiziralo kompletno ali vsaj delno oskrbo učencev z učbeniki — Nove knjige kupujejo z izposojnino Zakaj stanejo učbeniki za 7. razred osemletke na eni šoli 150 dinarjev, na mnogih drugih pa 600 dinarjev? Zakaj starši ponekod v Sloveniji plačajo samo tretjino ali četrtino stvarne cene učbenikov, drugod — in ti so v večihi — pa polno ceno? Zato, ker so se na nekaterih šalah znali učitelji, starši in mladina tako organizirati, da zbirajo rabljene učbenike, da s prispevki staršev kompleti-rajo šolske zaloge, da učenci dobijo učbenike na šoli, medtem ko na mnogih šolah takega dela še ne zmorejo. Na eni izmed šol v občini Ljubljana-Siška so učenci šele ob začetku novega šolskega leta zvedeli, katere učbenike rabijo in so jih lahko šli kupovat šele po tem, se pravi v dneh največjega navala po knjigarnah. V neki drugi šoli v isti občini so spisek potrebnih knjig in drugih potrebščin za novo »olsko leto prinesli učenci domov že ob koncu šolskega leta, da so lahko v miru kupili stvari med šolskimi počitnicami. V osnovni šoli Trnovo (občina Ljubljana-Vič) pa so ob koncu minulega šolskega leta vsi učenci oddali učbenike šoli, ker so se bili tako dogovorili učitelji, učenci in starši. Sola je dokupila, kar je manjkalo in vsi učenci so vse potrebne učbenike dobili v šoli — za izposojnino ozi roma za prispevek, ki je znašal le 25 odstotkov dejanske cene kompleta učbenikov za posamezni razred, šola je organizirala tudi nakup vseh šolskih potrebščin in delovnih zvezkov, ki pa so jih starši plačali' po dejanski ceni; ta postopek je pomagal k enotni in racionalni oskrbi vseh učencev z vsemi šolskimi potrebščinami. Na osnov ni šoli Ledina (občina Ljub-Ijana-Center) imajo podoben način oskrbe z učbeniki in šolskimi potrebščinami ie tri leta, le da si na tej šoli lahko izposodi učbenike za naslednji razred le tisti učenec, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta pusti vse učbenike šoli — takih ' pa je okoli 80 odstotkov. Z Izposojnino šola obnavlja in širi šolsko zalogo učbenikov. Popust, ki ga pri nakupu daje knjigama šoli, omogoča pomoč učencem iz socialno šibkejših družin. Podobno kot v Trnovem in na Ledini so se nakupov učbenikov in oskrbe učencev z njimi lotili še na nekaj šolah v ljubljanskih občinah. Vendar pa vse tovrstne akcije potekajo bolj ali manj le v ok viru posameznih šol,'se pra vi brez širših akcijskih dogovorov med šolami ali nema ra v okviru izobraževalne skupnosti mesta. Redki dogovori v občinskem obsegu V tem pogledu so bili v nekaterih drugih občinah po Sloveniji precej uspešnejši. V občini Lendava so že pred 6 leti začeli na šolah zbirati rabljene učbenike in zdaj na vseh šolah v občini učenci dobe knjige v šoli za ustrezno izposojnino, s katero švie dokupujejo nove knjige 1 delovne zvezke in šolske potrebščine starši kupujejo sami) Nekaj časa je nekaj denarja za to dala tudi občinska izobraževalna skupnost, letos ji prispevna stopnja tega ne omogoča. Podoben sistem že nekaj let deluje tudi na vseh osnovnih Šolah v škofjelo ški občini, in sicer ob finančni podpori občinske izobraževalne skupnosti za na kup novih učbenikov. Tudi v občini Velenje so na vseh osnovnih šolah učbe niki »brezplačni«, se pravi, da učenci ob kpneu ieta oddajo knjige, ob začetku novega šolskega leta pa učbenike dobijo v šoli za izposojnino, ki je za vse šole v občini enotno dogovorjena, kot so po- vedali na šoštanjski osemletki Karel Destovnik-Kajuh. Za učbenike prvega razreda je letošnji prispevek staršev nekaj nad 40, za učbenike 7. razreda, na primer, pa 150 dinarjev. Sistem sloni na načelu prostovoljne odločitve, vendar pa rabljene učbenike pušča na šoli okoli 80 do 90 odstotkov učencev (naslednje leto dobijo učbenike v šoli seveda samo ti, ki sodelujejo v akciji). Nove knjige dokupuje vsaka šola sama. Podoben način se je z leti uveljavil deloma ali v celoti na šolah v Mariboru, kjer šole obnavljajo in povečujejo svoje zaloge učbenikov z izposojnino. Na šoli Franca Rozmana-Staneta imajo že 8-letne izkušnje. Imajo dogovor z Mladinsko knjigo, ki učence oskrbi tudi z vsemi šolskimi potrebščinami (za te plačajo starši normalno ceno). Starši so s takšnim sistemom izredno zadovoljni. V Občinski izobraževalni' skupnosti razmišljajo, kako bi sistem »brezplačnih« učbenikov uveljavili čimprej za vse učence, ki jih je v občini okoli 21.000. Sicer pa se akcija zbiranja učbenikov v šolah precej širi, saj je bilo na šolskih policah lani 57.790 učbenikov, letos pa že 81.750. Veliko število socialno ogroženih otrok v občini Treb- nje je občinsko izobraževalno skupnost spodbudilo že pred leti k sklepu, da nameni del denarja za nakup učbenikov, kar je ob zbiranju rabljenih knjig vsem šolam v občini omogočilo, da so sistem »brezplačnih« učbenikov uvedli že pred 4 leti. Na občinski izobraževalni skupnosti, ki je v bistvu pobudnik akcije, so povedali, da nove knjige šole nakupujejo s sredstvi, ki jih dobijo za izposojo učbenikov in s prispevkom občinske izobraževalne skupnosti, Delovne zvezke In šolske potrebščine kupijo učenci sami. Najbrž je še kaj občin v Sloveniji, ki imajo na vseh šolah podobno organizirano oskrbo z učbeniki. Zagotovo pa je več primerov, kjer posamezne šole organizirajo te akcije samoiniciativno, brez dogovorov v okviru občinskih izobraževalnih skupnosti ali kje drugje. Na primer v koprski šoli v Semedeli, kjer že nekaj let šola nakupuje učbenike in šolske potrebščine za vse učence. Za šolske potrebščine in tudi delovne zvezke plačajo starši polno ceno, za učbenike pa le eno tretjino (ta prispevek zadošča šoli za nakup novih knjig). Denar založi šola, starši poravnajo svoj prispevek lahko med letom v več obrokih. Pestra iniciativnost posameznih šol Obstaja seveda tudi dolga vrsta rešitev, ki problem brezplačnosti učbenikov zajemajo v manjšem obsegu. Najbrž skoraj ni šole v Sloveniji, ki na svojih policah ne bi imela vsaj nekaj učnih knjig za pomoč socialno šibkim otrokom. Nekatere šole so uspele zbrati celo velike zaloge, ki pa se jih učenci žal ne poslužujejo dovolj, ker da imajo raje svoje, nove knjige. S takimi problemi se šole srečujejo v Ljubljani in drugih krajih in zlasti slabe izkušnje s tem so posamezne šole silile v to, da so se v dogovoru s starši odločile za kompletno izposojo učbenikov v šoli, ki naj vključuje vse učence te šole. Nekatere druge šole pa ta ko daleč še niso prišle in so se zaenkrat zadovoljile s tistim, kar je bilo pač v njihovi moči. Tako v tržiški šoli heroja Grajzerja že 6 let zapovrstjo učenci prirejajo svoj interni sejem šolskih knjig, mnogo več za zdaj pa ni uspelo, šola želi razviti cenejši način oskrbe vseh učencev z učbeniki, saj ve, da za šolske knjige starši plačajo velike vsote, vendar med starši zaenkrat za to še ni pravega odziva. V veliki kranjski osemletki Franceta Prešerna zbirajo rabljene učbenike in jih posojajo učencem iz slabše situiranih družin. V osnovni šoli v Žalcu pomagajo socialno ogroženim učencem in 1 vsemi rokami podpirajo pobudo pripravljajočega se republiškega družbenega dogovora o zagotavljanju brezplačnih učbenikov in o organizirani oskrbi učencev z vse mi šolskimi potrebščinami. Zaenkrat je šola kupila samo učbenike za matematiko za 1. razred in upajo, da bodo duha družbenega dogovora o učbenikih in šolskih potrebščinah lahko v celoti uresničili v novi šoli, ki Jo gradijo. V osnovni šoli v Kidričevem pri Ptuju organizirajo nakup nekaterih učbenikov, učenci pa plačajo normalno ceno. Ob koncu lanskega šolskega leta so učenci organizirali interni sejem rabljenih knjig. V celjski osemletki Slavka Šlandra imajo že nekaj let zadnje dni šolskega leta »dan šolske knjige«: učenci odstopijo rabljene knjige šoli, da širijo šolsko zalogo učnih knjig. Te potem šola hrani v šolskih kabinetih za delo v šoli. Imajo jih že toliko, da pride večm-ma vnJ po ,en učbenik na_ vsako klop. Uč benikov potemtakem učencem ni treba več nositi v šolo, kar seveda bistveno zmanjšuje težo šolskih torb. Doma pa imajo mnogi učenci še vseeno svoje učne knjige, ki so si jih kupili sami. Na prvi celjski osnovni šoli organizira šola nakup učnih knjig zlasti za nižje razrede, stroške zanje krijejo starši in deloma tudi šola (ta zlasti za matematiko). Na tej šoli so tudi povedali, da je v Celju knjigarna odkupovala rabljene učbenike in jih na posebni stojnici učencem nudila po ustrezno nižji ceni. Našteti primeri kažejo, da je v bistvu najbrž na vseh šolah bolj ali manj prisotna misel, kako učencem omogočiti, da bi ceneje prišli do razmeroma dragih učbenikov. Kaže tudi, da so vsaj nekaj v tem smislu najbrž že dosegli skoraj na vsaki šoli — ponekod malo, drugod že zelo veliko. V bistvu vse to odseva neko željo, potrebo, da bi se v Sloveniji naposled bolj organizirano lofili cenejše oskrbe učencev z učbeniki in raznimi šolskimi potrebščinami. O tem, kako daleč < smo ž» s takimi pripravami, bo govor v posebnem sestavku. JANKO SVETINA KOŠARKA 20. EVROPSKO PRVENSTVO V HELGI JI JUGOSLAVIJA-SOVJETSKA ZVEZA DANES ZA ZLATO ITALIJANI IZGUBILI S ČSSR IN SO LE ČETRTI Po visokem porazu z Jugoslavijo so «azzurri» včeraj povsem odpovedali - «Plavi» pred novim podvigom ? - Mladi Tkačenko (220 cm) je glavni adut Sovjetov Finale bosta neposredno prenašali ljubljanska in koprska televizija (ob 19.30) LIEGE,— 20. evropsko košarkarsko' prvenstvo v Belgiji se bo zaključilo danes z velikim finalom za Prvo mesto med Jugoslavijo in .Sovjetsko zvezo. Vse je torej šlo po predvidevanjih, vsaj za določitev končnega zmagovalca. Včeraj pa je le prišlo do velikega presenečenja: Italija, ki je celo merila na osvojitev zlate kolajne, je v tekmi za 3. mesto nepričakovano izgubila s ČSSR in je teko ostala brez kolajne. ČSSR je tako osvojila bron. Po dolgih letih hude košarkarske krite se je torej ta država zopet povzpela med evropsko elito. To EP Pa pomeni za italijansko košarko kud udarec. Verjetno je zmaga nad ■'Z Italijanom v večji meri škodita, kot koristila. Po uspehu nad svetnimi prvaki so «azzurri» čez noč Postali favoriti ne samo za eno od kolajn, temveč celo za zlato. O tem b bili prepričani igralci in delno tadi sam trener Giancarlo Primo. kalijani pa niso znali vzdržati takega psihičnega bremena. Že v Srednju z Jugoslavijo je bilo jasno, so «azzurri» prenapeti, da ne 'Srajo sproščeno. Ko so uvideli, da V) Kičanovič in tovariši nedosegljivi, že tedaj se je za Italijane zače-4 prava drama na tem EP, tako ta nas navsezadnje včerajšinji po-'az preveč ne preseneča. 91:81 fSSR — Italija (45:37) ITALIJA: Caglieris, Iellini 4, Car-kro 12, Vecchiato, Della Fiori 12, ‘9riviera 10, Bonamico, Meneghin . Ferracini, Serafini, Marzorati Bertolotti. ČSSR: Necas, Petr 6, Konopasek, igeek, Kropilak 16, Bojanovvski 2, % 9, Pospišil 27, Klimes, Brabe-!ek 29, Dousza, Hraška 2. SODNIKA: Richardson (ZDA) in tan de Cruyf (Belgija) PM: Italija 13:16, ČSSR 13:17. Hitri in, sproščeni češkoslovaški '%rkarji so kaj kmalu spravili težave demoralizirano italijansko 'Prezentanco, ki je igrala skrajno ^motivirano in zato tudi neučinko-"o. Košarkarji ČSSR s Pospišilom ’ Brabenecem pa so zadevali ita-tonski koš iz vseh razdalj in ta-• je Italija doživela to, kar se več-zgodi ekipam, ki visoko «meto*, to je, da postanejo tudi naj-'kji košarkarski elementi pravi po-tag. Napake pa se vrstijo kot za tavo. Nasprotnik pa stalno dobiva lvega zanosa. Igra živcev je bila tem srečanju povsem v korist kolarjev ČSSR, ki so z zmago nad Hijo dosegli enega od največjih 'Pehov v svoji (sicer ne revni) 'šarkarski zgodovini. ‘Azzurri* pa odhajajo iz Belgije četrtim mestom, ki pomeni za pijansko košarko velik neuspeh, !?časno pa jim bo nastop na tem koristna šola za nadaljnje zah-vne tekme na takih prireditvah. Jugoslavija — SZ ^ot pred dvema letoma v Beo-Jdu bosta torej tudi drevi Jugo-*vija in Sovjetska zveza igrali za 'to kolajno na evropskem košar-fskem prvenstvu. No, na zadnjih 5k evropskih prireditvah je Ju-s]avija imela več sreče in tudi žaljivo osvojila naslov prvaka. 6 j pa drevi v Liegeju? Če smo Pred kratkim najavili, da so So-absolutni favoriti na tem, 20. pa moramo sedaj priznati, da dre višnje srečanje povsem ize-feno. SZ je namreč proti Italiji Hla vse svoje hibe, Jugoslavija je proti «azzurrom» dokazala, da 'o upravičeno meri na sam vrh. j? pred nekaj leti Ije Novosel, kot jugoslovanski trener, našel sita igre, s katerim je povsem raz-.^sovjetski stroj*. Pravi Novosel: 'anovič in Slavnič sta z duhovi-gro, z raznovrstnimi podajami ----------------------------- povsem razbila enolično igro Sovjetov in kmalu je postala Jugoslavija za SZ pravi kompleks.* No, če bo Nikolič pustil svojim varovancem prosto igro, obenerfl pa, če bo našel branilca, ki bo kril velikana Tkačenka, potem bo Jugoslavija v tem srečanju zares favorit. Nasprotno, pa bi Sovjeti, zaradi boljše telesne priprave in zaradi enostavne, a zelo učinkovite igre preko Tkačenka lahko le odvzeli Jugoslovanom naslov najboljšega v Evropi. Skratka, povsem izenočeno srečanje med dvema nasprotnikoma, ki sta že vrsto let na samem vrhu svetovne košarke. JUGOSLAVIJA: 4 Papič, 5 Kičanovič, 6 Jelovac, 7 Krstulovič, 8 Jerkov, 9 Djogič, 10 Slavnič, 11 Čo-sič, 12 Radovanovič, 13 Varajič, 14 Dalipagič, 15 Delibašič. « SOVJETSKA ZVEZA: 4 Jermin, 5 Petrakov, 6 Miloserdov, 7 Salni-kov, 8 Arzamaškov, 9 Karčenokov, 10 Belov, 11 Tkačenko, 12 Miškin, 13 Korkija, 14 Belostenij, 15 Žigilij. Tekma se bo pričela ob 19.30 in jo bosta neposredno prenašali koprska in ljubljanska televizija. Današnji spored 10.00 Finale za 11. oz 12. mesto 11.45 Finale za 9. oz. 10. mesto 17.30 Bolgarija - Izrael (finale za 5. oz. 6. mesto) 19.30 Jugoslavija - SZ je. Kanalske doline, Slovenske Be nečije, Goriškega in Tržaškega: c) prva uvrščena ekipa ali družina oo točkah, prejme pokal; d) druga in tretja ekip« ali družina prejme srebrno oz. bronasto medaljo; e) vsem udeležencem bo organizator poda ril spominsko kolajno, ob vpisu. Zadnjim prijavljeneem, organizator, ne zagotavlja takojšnje izročitve spominskih, temveč jih bo naknadno poslal dobitnikom, proti plačilu poštnih stroškov, na dom. Danes se poročita LUČKA PEČAR in RENATO ŠTOKELJ Obilo sreče na novi življenjski poti jima 'želi ŠZ Bor. 5. VPISNINA: 1000 lir na osebo. 6. ODGOVORNOST: Organizator odklanja vsakršno odgovornost za škodo, ki lahko nastane iz kakr- ' šnegakoli razloga tako ori udeležencih. kot pri drugih osebah ali predmetih pred, med in po pohodu. 7. SPREMEMBE PRAVILNIKA: Organizator si pridržuje pravico, da določila zgornjega pravilnika po svoji uvidevnosti spremeni. Pripravljalni ODBOR * * # SK DEVIN prireja, ob priložnosti L ocenjevalnega planinskega pohoda v Ukvah, avtobusni izlet, in sicer 25. septembra. Vpisovanje (do razprodaje sedežev) pri ZSŠDI, tel. 767304, in pri odbornikih. Odhod avtobusa iz Se-sljana ob 6. uri. ol'uti Na oi cinah ŠD Polet prireja mednarodni turnir ŠD POLET z Opčin prireja, v o-kviru proslav 10-letnice obstoja društva, jutri, 25. septembra, v Prosvetnem domu na Opčinah, z začetkom ob 10. uri MEDNARODNI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI MOŠTVENI TURNIR Na tumir so vabljena moštva iz Furlanije - Julijske krajine in iz Slo- KOŠARKA , DANES IN JUTRI V TRSTU Mednarodni turnir Igrale bodo naslednje ekipe: Crvena zvezda iz Beograda, Sca* volini iz Pesara, Pagnossin iz Gorice in tržaški HurJngham Danes bo v tržaški športni palači že tradicionalni košarkarski turnir <>Del Negro*. ki bo tokrat mednarodnega značaja. Servolana. ki organizira ta tur-! nir, je namreč letos povabila tudi venskega pnmorja. Obeta se števil-;,^ jgk0 c zvezdo. Ostale na in kakovostna udeležba. Najbo- eki pa italijanski prvoligaši Ije uvrščena moštva bodo nagrajena ScavoliMni> Hurlingham in Pagnos-s pokah, najboljši posamezniki pa sin Izrazitih favoritov ni, vendar s praktičnimi darili. Zaključek vpisovanj bo četrt ure pred začetkom turnirja v Prosvetnem domu. Bessonov (SZ) prvi STUTTGART — Na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži je v kategoriji do 82,5 kg prvo mesto osvo-pil Sovjet Gennadi Bessonov, ki je skupno dvignil 352,5 kg. Bessonov je s potegom dvignil 157,5 kg, s sunkom pa 195 kg. Drugo mesto je osvojil Madžar Peter Pacerko (345 kg), tretje pa Poljak Pavel Rab-czevski (377,5 kg). TURIN — Francoska dvojica Dar-niche - Mahe na avtomobilu lancia stratos je zmagala na avtomobilski krožni dirki po Franciji. • lltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItMIIIIIIIIIIMIIIIlIllIllllHllllllimiiillllllllllllllllllllimillllIMMIIIIIIItllllllllliilimailillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllll NOGOMET DRUGO KOLO PRVE AMATERSKE LIGE PROSEČANI PRED TEŽKO NALOGO Primorje bo danes doma igralo s tržaškim Portuaiejem ■ V drugi amaterski ligi bodo jutri vse naše enajsterice (razen Gaje) igrale v gosteh Dražen Dalipagič, steber jugoslovanske košarkarske reprezentance V ORGANIZACIJI LEPI VRH - SK DEVIN Jutri v Ukvah 1. POP KD Lepi Vrh iz Ukev, s sodelovanjem SK Devin, bo v nedeljo, 25. septembra, priredilo 1. ocenjevalni planinski pohod «Ukve - Oj-sternik*. • Iz Ukev so sporočili, da so se vabilu že odzvali Korošci in beneški Slovenci. Organizator upa, da se bodo tega pohoda množično u-deležili tudi predstavniki z Goriškega in s Tržaškega. Naj omenimo, da bo SK Devin ob tej priložnosti priredil avtobusni izlet. % Pravilnik 1. KD Lepi Vrh iz Ukev s sode lovanjem SK Devin prireja 25. sep tembra 1 ocenjevalni planinski pohod «Ukve - O.istemik*. 2. 1. ocenjevalnega pohoda se lahko udeležijo skupine m družine sestavljene iz najmanj treh članov. 3. Odhodi se predvidoma začnejo ob 9. uri in se zaključijo ob 10. uri. Vpisovanje skupin in dru žin se zaključi z odhodom zadnje skupine. 4. NAGRAJEVANJE: Organizator bo podelil spominske trofeje: a) najstarejšemu in najmlajšemu dokumentiranemu udeležencu in udeleženki; b) najštevilnejši družini; c) skupinam iz Koroške, Sloveni- 1. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare drugega kola. Mini naš predstavnik, to je proseško Primorje pa bo igralo že danes popoldne, ob 17.00 na Proseku. Primorj'e — Portuale Prosečane čaka danes v anticipi-rani tekmi težka naloga. V goste sprejmejo solidnega nasprotnika, to je ekipo Portuale, ki je startala v skupini ekip, ki se borijo za končno zmago. Da so predvidevanja utemeljena, so Tržačani pokazali že v prvem kolu ko so z visokim izidom premagali Pieris. Za ta dvoboj vlada na Proseku veliko zanimanje, saj v tej tekmi lahko Primorje pokaže svojo realno moč. Po remiju proti Torriani vlada v taboru Primorja optimizem. Nogometaši so prepričani, da bodo proti Portualeju iztržili vsaj eno točko in na to upa rudi trener Giovannini, ki danes ne bi smel imeti problemov za sestavo moštva. Vratar Štoka je okreval in,bo, lahko igral, za vsak primer pa, bo na rezervni klopi tudi Adamič. Tudi Gabrijel Husu in Valente bosta lahko igrala. Torej bo vendarle Primorje le zaigralo v popolni postavi? Pogoji za to so. O tem bo sedaj odločal trener. 2. AMATERSKA LIGA V jutrišnjem, drugem kolu igra od naših ekip le Gaja doma, medtem ko Breg, Zarja in Primorec gredo v goste. Ta podatek zgovorno kaže, da bo jutrišnji zavrtljaj za naše ekipe naporen. Naj omenimo še, da s povratkom sončne ure se bodo jutrišnje tekme pričele ob 15. uri. Opicina — Breg Brežani, po nepričakovanem porazu z Gajo, gredo v goste ekipi, ki je prav tako prejšnjo nedeljo nepričakovano izgubila. Razumljivo je, da zaradi tega Openci tokrat odločno jurišajo na zmago in tega se Brežani dobro zavedajo. Trener Brega Potasso bo zato prav gotovo poslal na igrišče postavo, ki bo znala u-vesti obrambni sistem igre. Razumljivo je, da bodo domačini že od samega začetka ostro pritisnili in zato bodo morali «plavi» paziti v o-brambi in nato presenetiti Opence s hitrimi protinapadi. Gaja — Op. Supercaffe Nedeljska zmaga v derbiju z Bregom je Gaji dvignila moralo, ki optimistično gleda na jutrišnji spopad. Vsi se zavedajo, da Op. Supercaffe | Primorec), je znatno odškodovana, ne bo lahka ovira, saj vsi vedo, da : Sicer pa ni rečeno, da jutri Primo-eklpo v glavnem sestavljajo «stari j rec bo ubral napadalni sistem igre, lisjaki*, ki so se že v lanski sezoni j kajti Trebencem bi tokrat zadosto-dobro izkazali, saj so zasedli častno i vala tudi ena točka, katero seveda drugo mesto na končni lestvici. Pro- | lahko odneseja če bodo v obrambi ti takemu nasprotniku je edino o-rožje hitra in dinamična igra. Prav gotovo bo to taktika, ki jo bo uvedel trener Kozina. Flaminio — Zarj’a Tudi za jutrišnji nastop ima trener Zarje Mandanicci probleme s sestavo moštva. Vratar Puzzer je poškodovan, Vojko Krizmančič ni še okreval, tudi Metlika ni še nared. Okreval pa je Ivo Grgič in zato je možno, da ga bo Mandanicci vključil v postavo. Bazovci se dobro zavedajo, da se glede tehnike ekipe Flaminia ni bati. Glede požrtvovalnosti pa je Flaminio ena boljših ekip. Zato se bodo morali Bgzovci iutri zbrati in igrati odločno. Navijači' seveda upajo, da jim bo, naklonjena pred- vsem špflrtna^reca,,, saj bi lahko z nekoliko več sreče že prejšnjo nedeljo odnesli točko, na katero seveda računajo tudi jutri. Aurisina — Primorec Primorec je odlično startal, saj so Trebenci prisilili na remi močni Libertas. Prav ta izid daje Trebencem zaupanje v lastne moči, predvsem pa dokazuje, da lahko Primorec tudi v tej ligi doseže zavidljive izide. Jutrišnje gostovanje v Nabrežini bo za Trebence naporna preizkušnja. Verjetno bolj kot nasprotnik skrbi trenerja Kralja igrišče. Dobro vemo, da je nabrežinsko i-grišče mnogo ožje od ostalih in zato ekipg. ki napada (v tem primeru Atalanta - Lazio X Fiorentina - Verona 1 Genoa Perugia 1 Inter - Napoli 1 Juventus - Milan 1 Vicenza - Torino X Pescara - Bologna X Roma - Foggia 1 Lecce - Brescia 1 Palermo - Monza 1 Ternana - Sampdoria X Trento - Udinese X' Salernitana - Catania 1 bolj pazljivi. V ostalih tekmah predvidevamo remi med ekipo Campanelle in Ede-ro, zmago moštva Ed. Adriatica nad Zaulami, delitev točk med Liberta-som in Costalungo ter zmago Rosan-dre nad S. Marcom. B. R. bi dosodili rahlo prednost Pagnos-sinu in Hurlinghamu, ki igra na domačem igrišču. Seveda bi fina le med tema dvema ekipama privabil tudi več občinstva. Ne gre pa podcenjevati Crvene zvezde, ki ima več dobrih košarkarjev, kot so: Živkovič, Vučinič in mladi Vu kosavljevič, ter Scavolinija, ki u-vršča dva dobra Američana (Schef-fer in Thomas) ter solidne Rivo, Benevellija in Diano. SPORED Danes, 24.9. Hurlingham - Crvena zvezda (19.30) Pagnossin - Scavolini (21.00) Jutri, 25.9. Finale za 3. mesto (19.30) Finale za 1. mesto (21.00) V PRIJATELJSKI TEKMI Odlični Jura pokopal Tržačane Hurlingham — Xerox 80:92 (41:45) HURLINGHAM: De Vries 18 (2:3), Zorzenon 17 (3:6), Paterno 28, Bai-guera 3 (1:3), Oeser 8, Meneghel 4, Scolini 2, Jacuzzo, Ritossa, Avon. XEROX: Rod A 6 (0:1), Guidali 26, Farina 8, Maccheroni 2, Maggiot-to, Jura 24 (4:7), Brambilla, Ranca-ti 3 (1:3), Laurisky 24, Campana. SODNIKA: Verh iz Trsta in Gorla-to iz Vidma Po dokaj izenačeni tekmi je milanski Xerox zasluženo premagal domačo ekipo Hurlingham. Igra o-beh moštev je bila zelo hitra, vsi igralci pa so prikazali veliko mero borbenosti. Nekaj izrednih akcij je opravil Američan gostujoče ekipe Jura, ki sodi med najboljše igralce v prvi italijanski ligi. SESTANEK V ponedeljek, 26. t.m., bo na sedežu športnega društva Portuale (Trg Duca degli Abruzzi) sestanek predstavnikov vseh nogometnih društev, ki tekmujejo v pokrajinskem prvenstvu začetnikov in cicibanov. §estanek se bo pričel ob 19. uri. , _________ , S ffh * . 1 • •Si'*r> ct p’tof 'y 1 '>r ■) - 1 ' jnmuj Danes si obljubita večno zvestobo IRIS ČOK in MARJAN BABUDER Veliko sreče na skupni življenjski poti jima želi ŠD Zarja. Zelo točna pri metih sta bila tudi Guidali in Laurisky. V tržaški ekipi je navdušil Paterno, ki je v prvem polčasu kar sedemkrat zaporedoma zadel v črno. Kljub njegovi dobri igri pa smo le mnenja, da včasih meče po nepotrebnem. Kot že v prejšnjih nastopih je bil zelo soliden Zorzenon, o ostalih pa bi lahko rekli, da še niso v najboljši formi. Marko — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 2 1 2 X 1 X 2 1 X 1 2 X ATLETIKA DANES V PALMANOVI Savič na 400 m PALMANOVA — Danes popoldne bo v Palmanovi veliki mednarodni atletski miting, na katerem bodo poleg Italijanov tekmovali še atleti iz Jugoslavije, Poljske, Velike Britanije, Avstrije in Kolumbije. Italijo bodo zastopali atleti kot so Mennea, Caravani (200 m), Fava (5.000) in Simeon (disk), v ženski konkurenci pa bo vso pozornost pritegnila državna rekorderka v skoku v višino, Simeonijeva. Jugoslovanske barve bo zastopal Milovan Savič, ki bo tokrat nastopil na 400 m. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri. KOLESARSTVO Moser šele šesti CAMAIORE (Lucca) - Na kolesarski VN Camaiora je zmagal italijanski kolesar Franco Bitossi, ki je 199 km dolgo progo prevozil v 4.59’, s poprečno hitrostjo 39,933 km na uro. Drugi je bil Vandi, tretji pa Lualdi, medem ko je svetovni prvak Moser zasedel šesto mesto. VOGHERA — Svetovni kolesarski prvak v cestni vožnji za amaterje Claudio Corti bo v prihodnji sezoni tekmoval med profesionalci v ekipi Zonca Santini. KOLESARSTVO JUTRI NA OPČINAH Kakovostna udeležba Na dirki na kronometer bodo Adriine barve branile tri dvojice S startom ob 9. uri bo jutri na Opčinah na sporedu enajsta izvedba kolesarske dirke veteranov na kronometer v dvojicah, ki jo prireja tržaški klub Pedale Triestino. Na 26 km dolgi progi z Opčin do Šempolaja in nazaj se bodo pomerili vsi najboljši tržaški specialisti v vožnji na kronometer, po-leg tega pa bodo verjetno nastopile tudi nekatere dvojice iz Veneta. Prireditelj obljublja, da se bosta na startu predstavila tudi lanskoletni državni prvak Bonilau-ri in letošnji, njegov klubski tovariš Dalla Rosa. Barve lonjerskeea društva Adria bodo branile na tej dirki tri dvojice, in sicer Verginella - Marušič, Ferluga - Bonanno in Santoni - Macarol. Predvsem prvi par bi se moral dobro odrezati in poseči v borbo za prva mesta, kjer bodo verjetno odločale sekunde, saj je treba pomisliti, da startajo na pr- •\f-xfm4 I v>U ii lil HA! v -'DANKS ■■ SOBOTA, 24. septembra 1977 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 17.00 na Proseku Primorje - Portuale MEDNARODNI TURNIR 16.30 v Mirnu Mladost - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 15.15 na Proseku Primorje - Giarizzole KADETI 16.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorec PRIJATELJSKA TEKMA 14.00 v Križu Kras • Modiano ATLETIKA POKAL CUS NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, občinski stadion Nastopa tudi Bor JUTRI NEDELJA, 25. septembra 1977 NOGOMEJ 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah Opicina - Breg » * • 15.00 na Padričah Gaja - Opicina hup. DOMAČI ŠPORT 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio - Zarja * * « 15.00 v Nabrežini Aurisina - Primorec « * * 15.00 v Štandrežu Juventina - Mariano m 4» 9 NARAŠČAJNIKI 9.30 v Medeji Medca - Juventina KADETI 15.00 v Križu - k Edilc Adriatica - Breg ZAČETNIKI 11.00 v Zagraju Poggio - Juventina NA.IMLAJŠ1 10.30 v Bazovici Zarja - Chiarbola 4» # # 9.00 na Proseku Primorje - Rrianese ŠAH 10-LETNICA ŠD POLET MEDNARODNI HITROPOTEZNI MOŠTVENI TURNIR KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v Dolini Bor - Servolana ČLANI DEŽELNI MITING - ŽENSKE 9.00 v Trstu, občinski stadion Nastopa tudi Bor KOLESARSTVO VETERANI Dirka na kronometer za dvojice 9.00 na Opčinah Nastopa tudi Adria JADRANJE 10.00 v Sesljanu Društvena regata SPK Čupa ORIENTACIJSKI POHOD 9.00 v Ukvah 1. ocenjevalni planinski pohod POZIV Združenje slovenskih športnih društev v Italiji poziva vse svoje članice, da se polnoštevilno udeležijo današnjega protestnega zborovanja pred o-skrunjenim spomenikom bazoviških žrtev in tako izpričajo zvestobo idealom iz NOB naše mladine, ki se aktivno udejstvuje v športnih društvih. Po leg športnih delavcev in članstva, naj bodo prisotni tudi tekmovalci v športnih dresih. vo mesto poleg «belo-modrih» vsaj še tri dvojice iz naše dežele. Na vsak način pa domači kolesarji upajo na dobro uvrstitev, tudi glede na rezultate, ki so jih dosegli v dirki na kronometer pred dvema mesecema v organizaciji Adrie. Naj omenimo še, da se je v nedeljo Adriin kolesar Marino Santoni udeleži! velike kolesarske dirke v Lombardiji in se na 95 km dolgi progi iz Milana do Castella-nie, rojstnega kraja Fausta Cop-pija, uvrstil na enaindvajseto mesto in je bil tako najboljši med tržaškimi kolesarji, ki so se tega tekmovanja udeležili. Prihodnjo nedeljo pa bo na sporedu dirka veteranov za «5. pokal Adrie*, ki spada v vrsto ne-tih dirk za dodelitev naslova najboljšega veterana v naši deželi. Dirka, ki se bo pričela ob 9 30. v Zgoniku, bo potekala trikrat mimo Gabrovca, Božjega polja, Križa, Sesljana, Mavhinj, Šempolaja. Bajto, Gabroycav s končnim ciljem v Zgoniku, po približno 75 km dolgi progi. To bo praktično predzadnja dirka, kajti 9. oktobra bi se morala tekmovanja veteranov zakliu-čiti z dirko na kronometer, vendar pa to še ni gotovo, sai nameravajo nekateri klubi prirediti v zadnjih desetih dneh oktobra še dve dirki za veterane. R. Pečar nil\ KSTII.A Kot smo že poročali, je odhor ŠK Kras na svoji zadnji seji sprejel sklep, da odloži za nedoločen čas otvoritev irim-steze v Saležu, ki je bila najavljena za danes popoldne, da omogoči svojemu članstvu in tekmovalcem, da se udeležijo protestnega zborovanja v Bazovici zaradi fašistične oskrunitve spomenikov v Bazovici in na Opčinah. Odbor izrecno poziva vse svoje člane in simpatizerje, da se odzovejo polnoštevilno. Zbirališče je v Zgoniku ob 14. uri. # * • SPK ČUPA sporoča, da .je jesenska društvena regala zaradi slabega vremena prenešena na nedeljo, 25. septembra. Vpisovanje pri prijavni mizi na društvenem prostoru v Seslja-nu od 8. do 9. ure. Predviden start ob 10. ur5. Družabni večer z nagrajevan jem je prenesen na soboto, 1. oktobra, zvečer, v gostilni Bella Riva v Brojniei. 14. Kitajski dnevnik _____—— Odložim drobno knjižico »desetih odnosov«. Da, pot tfliske je bila vijugasta in prihodnost se očitno zdi sve-Toda, kako zelo je ta pot vijugasta, je ta hip še težko l^ti. Včasih se mi tudi zazdi, da samim Kitajcem ni ho povsem jasno, kako zelo je vijugasta. Prav nič pa r dvomim, da so prepričani, da je prihodnost svetla. zadovoljen sem, ko se zavem, da sem tudi sam in-'ho tega mnenja. Toda ob protislovjih, na katere opo-Jh Mao Ce-tung in ki se tujemu opazovalcu zde še šte-hej&a in še'težja, je često težko razbrati to prihodnost 'bgičnih nadrobnosti, jo utemeljiti v skladu s preprič-0 logičnostjo in zakonitostjo družbenega razvoja. Je W se danes dogaja na Kitajskem, le novo protislovje Ha je razrešitev preveč nakopičenih protislovij, ki jih carskega reza ni bilo mogoče zgladiti, in tega morda Mao Ce-tung drugače ne bi znal in mogel? , Ko sem odložil Mao Ce-tungov govor o »desetih od-5h», sem sklenil, da ga bom nosil s seboj vso pot po nilski. Zdelo se mi je, da bom tako še najlaže razbral kar bom sicer zanesljivo težko razumeval, ‘dl 7. MAREC Zid se vije po vrhovih gričkov in hribov, naguban in nakodran Današnji dan je minil bolj ali jnanj v ogledovanju znamenitosti Pekinga in okolice. Bil je prijeten dan, v prijetni družbi. Sicer sem najbolj pogrešal to, da se nisem mogel z nikomer pogovarjati neposredno, brez prevajalcev, čeprav so bili naši prevajalci izjemno ljubeznivi, vselej pripravljeni pomagati, ko si jih potreboval, kot bi slutili, kdaj morajo biti poleg. Vendar to ni tisto, kar človek potrebuje za to. da bi si ustvaril čistejši, jasnejši in ne-posrednejši vtis. Prava škoda je. da nihče med nami ne govori kitajsko, da se tako praktično ne moremo pogovarjati z - nikomer razen s tako imenovanimi uradnimi ljudmi. Ne glede na to so naši pogovori z novinarji, ki nas spremljajo, sproščeni, čeprav se praviloma izogibajo politike. Kljub očitnim naporom vseh gostiteljev, da bi nas čim natančneje seznanili z razmerami na Kitajskem, da bi čim natančneje razumeli, kaj je pravzaprav to »banda štirih«, kaj hoče Hua Kuo-feng in kaj se na Kitajskem dogaja v Mao Ce-tungovem imenu, v privatnih pogovorih nikoli ne načenjajo političnih tem. Te so, človek bi rekel, rezervirane za uradne pogovore, za pogovore ob mizi, na banketih. Neuradni stiki med nami pa so tudi sicer bili objektivno oteženi, saj smo Jugoslovani, razen med uradnimi kosili in večerjami, jedli sami, brez kitajskih tovarišev, ki so potovali z nami. Hranili so se v posebnih prostorih, v istih hotelih sicer, toda ločeno od nas. Pogovori o političnih zadevah so bili torej rezervirani za uradne svečanosti, za uradna srečanja s predstavniki oblasti in partije. Med znamenitosti, ki jih je treba videti, sodi tudi kitajski zid. Presenečen ugotavljam, da me pravzaprav ne privlači preveč. V moji zavesti je to objekt z razglednic. Že ves dan me med ogledovanjem kitajskih znamenitosti iz stf^re, pa tudi novejše zgodovine, spremlja spoznanje, da me zanimajo predvsem'ljudje in vsfe, kar je povezano z njimi. Je to že poklicna deformacija? Ne morem in ne morem se odtrgati od pogovorov o socioloških, socialnih, političnih temah. Zgodovina gre mimo mene bežno.^ Med petjo iz Pekinga proti kitajskemu zidu, zlasti tedaj, ko se peljemo skozi pekinški predmestni del, opazujem ljudi ob cesti. Zelo veliko jih je. Vse polno je vozov, vozičkov. Vse je v gibanju. Vsi ti ljudje se vozijo ali hodijo večinoma na bližnja polja, verjetno jih obdelujejo, najbrž pa tudi zato da kaj kupijo. Predmestje je namreč polno tržnic kjer prodajajo zelenjavo. Ne morem ugotoviti, kakšno zelenjavo. Velike košare so polne nekakšne solate, ki jo potem lahko še kilometre in kilometre opazujem na majhnih prtljažnikih neštetih koles. Pot proti kitajskemu zidu ni posebno zanimiva. Cesta se rahlo vzpenja. Pokrajina je pusta, Vendar je sem in tja mogoče opazovati drevje. Najbrž je tu v pozni pomladi in poleti lepše kot zdaj. Toda v tem letnem času pokrajina prav gotovo ni privlačna. Razmeroma hitro se pripeljemo do kitajskega zidu. Avtomobile pustimo na parkirišču, precej veliki ploščadi, pripravljeni nalašč za to. Sami veliki avtomobili so tu. Verjetno na tem prostoru parkirajo samo gostje. Pred zidom je približno tako kot okoli vseh turističnih znamenitosti po svetu. Tudi razglednice prodajajo, vsi ljudje nosijo fotoaparate, vseh narodnosti so. Kitajski zid ne daje posebno veličastnega vtisa zaradi svoje velikosti. Bolj privlačen in zanimiv je po tem, kako je speljan. Vije se namreč po vrhovih gričkov in hribov, naguban in nakodran, spusti se v dolino, se spet dvigne, nenadoma pa ga ponovno opaziš skoraj za hribom. Seveda je od vsega najbolj zanimiva ravno njegova veličastna razsežnost. Dolg je 2414 kilometrov, z vsemi kraki pa kar 4 tisoč kilometrov.^ Sicer pa v vseh enciklopedijah piše .vse, kar je treba vedeti o njem. To, da so ga začeli graditi 214. leta pred našim štetjem ui ga gradili tja do 17. stoletja, da je visok od poldrugega metra do desetih metrov in debel v temeljih okoli 8 metrov, v zgornjem delu pa približno 5 m. Znano je, da so po njem lahko hodile kolone vojakov z vozovi in da je po njem lahko jahalo v eni vrsti kar po nekaj konjenikov. Gradili so ga seveda v obrambne namene. Na pobudo prvega cesarja, ki mu je uspelo združiti Kitajsko, znamenitega Ši Huang-tia, so ga kot vse velike objekte v zgodovini, gradili kaznjenci in zaporniki. I Kitajci so naravnost obsedeni od gradnje zidov in kopanja rovov Kitajski zid je največja utrdba stare Kitajske in je imel svoj smisel le takrat, kadar so ga branili vojni kolonisti, sicer ga je bilo zelo ^težko obraniti. Zato njegova strateška vrednost ni oila posebno velika Severna nomadska ljudstva so ga večkrat prekoračila, ko so udirala v notranjost Kitajske. Najprej so bili to Turfunci leta 714 našega štetja. Ko so na Kitajskem 1644 leta zavladali Man-džurci je kitajski zid izgubil vso strateško vrednost. In u-porabljah so ga še naprej za promet, saj je bil pomembna zveza med južnimi in severnimi pokrajinami. Eden izmed kolegov mi prišepne, da kitajski-zid ni bil zgrajen samo v obrambne namene, ampak tudi kot odsev kitajske miselnosti. Kitajci so naravnost obsedeni od gradnje zidov in kopanja rovov, mi pravi. Povsod, kjer se Kitajec ustali, kjer si zgradi, dom, zgradi okoli njega še zid, vselej si skoplje rov, v katerem se skrije, ali se v njem bori oziroma vanj spravlja hrano. Gradnjo kitajskega zidu naj bi torej spodbujala poleg obrambnih razlogov tudi kitajska miselnost in način življenja. Uredniilvo, uprava, oglasni oddelek, T«ST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Meiečno 2.500 lir — vnaprej plačana celoma 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubljana, Oglasi Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 24. septembra 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500. legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku alt upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI, i I Član italijanske 2veze časopisnih |K||in •F V«t založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in liska I POGAJANJA FRANCOSKE ZDRUŽENE LEVICE RAZBITA Podržavljenje industrijskih družb zaenkrat še nepremostljiva zapreka Zaman (udi zadnje socialistične koncesiji1 Marchaisu - Obtožbe preko javnih občil PARIZ — Kakor je bilo pričakovati, so se pogajanja med komunističnimi. socialističnimi in radikalnimi predstavniki za posodobljenje skupnega političnega programa združene levice spričo splošnih volitev, ki bodo marca prihodnje leto, zaključila brez najmanjšega uspeha. Ne samo, pokazala so, da se je nesoglasje med socialisti in radikalci na eni ter komunisti na drugi strani celo še poglobilo, a vzrokov prav gotovo ne gre iskati izključno v soornem vprašanju podržavljenja velikih industrijskih družb; nedvomno tičijo tudi v ideoloških razlikah, ki jih še dolgo ne bo mogoče odpraviti. Pogajanja so trajala dva dni ter se predvčerajšnjim zavlekla pozno v noč. Glasnik socialistične stranke je lakonično sporočil, da so se poga jalci razšli, ne da bi se domenili glede datuma ponovnega srečanja. Pripomnil je sicer, da bodo vodstva treh strank ostala v nenehnem stiku. Mitterrand je postregel Marchaisu z novim predlogom, ki vsebuje največje možne koncesije socialistov komunističnim sobesednikom, vendar niti ta poteza nj zadovoljila, predstavništva KPF. Koncesije zadevajo podržavljenje 227 družb, ki jih nad zoruje skupina devetih industrijskih velikanov, katerih nacionalizacija je bila sklenjena že 1. 1972; podržavljenje podjetij iz skupin, ki bi jih bilo treba v smislu sporazuma iz 1. 1972 nacionalizirati, ki pa so (podjetja namreč) medtem spremenila ustroj, da bi se izognila ukrepu; slednjič še podržavljenje ožjega števila podružnic omenjenih devetih industrijskih kolosov, ki so ključnega pomena za uresničitev industrijske strategije, kakor bi jo vodila levičarska vlada. Z druge strani socialisti naspro-tu e;o komunistični zahtevi o takojšnjem podržavljenju železarske industrije. Zaenkrat — pravijo — se je treba omejiti v tem sektorju le na državno soudeležbo s presnova-njem državnih kreditov v delniške pakete; vprašanje nacionalizacije bo mogoče proučiti šele v dolgoročni perspektivi. V zameno oonuja Mitterrand državno soudeležbo (tudi večinsko) v skupinah »Peugeot - Citroen* in »Compagnie francaise des petroles*. Nazadnje predlaga socialistični dokument raztegnitev pravic, ki naj bi imelo delavstvo v podržavljenih podjetjih. na vse družbe, v katerih posedujejo nad 50 od sto delniškega paketa država oz. javne in krajevne ustanove. S poslednjim predlogom so socialisti nameravali odvrniti Marghaisa od načela,, po katerem treba podržaviti vse družbe, kjer odpade nad 50 od sto delniškega pa f t Iti Hilli HI IH lili II lil llllll lit Ml II Hill III MII IIIII 1111)11*11 III MIH MIIIIIMIIItllltllllllllll8tllMf*H Hill lili 1 ARETACIJO DESNE ROKE STEFANA DEELE CH1A1E SDS odkril nov člen prevratniške mreže V zaporu neapeljski vodja «Avanguardie Nazionah NEAPELJ — Agenti varnostne službe (SDS) so v sodelovanju s karabinjerji aretirali včeraj na njegovem domu, kjer je še spal, v Ul. Calaivtj v S. Giorgiu a Cremano, 22-letnega študenta medicine Angela Baroneja. Aretacijo -j6~ odredil oreiskovalni sodnik Francesco Schet tini, ki je podpisal istočasno tudi zaporni nalog za Stefana Delle v Zvezni republiki Nemčiji osumljen hudih zločinov, vendar ni hotel potrditi, če je Folkerts kakorkoli povezan z ugrabitvijo predsednika zveze nemških industrijcev Hansa Martina Schleyerja.• ..... Folkerts popada najbolj »trdi sku pini» nemškega terorizma. Baje naj bi bila njegova skupina, po dokumentih, ki jih je zaplenila Chiaie. Sodnik je na podlagi izsled- nemška policija, zapletena tako v kov preiskave obtožil oba kršitve čl. 305 kazenskega zakonika, to je organizirane politične prevratniške dejavnosti in čl. 302, ki govori o navajanju k prevratniški dejavnosti. Vsekakor se govori, da je bil Barone, znan pripadnik »Avanguardie nazionale*. desna roka ustanovitelja te črne prevratniške organizacije Stefana Delle Chiaie. Jz zapornih umor predsednika zavoda Dresdner Bank Jurgena Ponta kot Bubacka. Mohnhauptova je bila 1972. leta obsojena na 4 leta in so jo šele pred kratkim izpustili iz zapora. Zvezni kancler Helmuth Schmidt se je včeraj telefonsko zahvalil holandskemu predsedniku Joopu Den Uylu. To dejstvo, aretacija Fol-kertsa v Utrechtu, kakor tudi nena- nalogov bi se dalo sklepati, ker se-j den obisk posebnega poslanca Gi veda ni še nihče potrdil, da se je Delle Chiaie v zadnjem obdobju skrival tudi v mestu pod Vezuvom. Na tiskovni konferenci je načel- nik ,SDS dr. Ciocia potrdil Barone-jevo pripadnost desničarskim organizacijam, pa čeprav se je vedno izognil ilegalnim akcijam. Dr. Ciocia je pojasnil, da je ves material, ki so ga zaplenili v Baronejevem stanovanju med včerajšnjo hišno pre iskavo, predal preiskovalnemu sodniku. Ni izključeno, da bodo lahko na podlagi' podatkov ,v beležnicah točneje okvirili številne, trenutno še nejasne, dejavnosti in stike, ki sta jih imela Delle Chiaie in Barone s prevratniškimi celicami v tujini, posebno v Španiji v okviru zloglasne ♦Mednarodne črne mreže*. Vsekakor, vsaj tako kaže. Barone ni ne moralno ne materialno soudeležen pri dveh atentatih, ki ju je izvedla oktobra lani v Neaplju skupina »Giu-stizieri dTtalia*. Eden od desničarskih teroristov, Francesco Primici-no. imenovan Franz, je namreč že ▼ zaporu. Angelo Barone je bil do pred tremi leti vpisan v MSI, Od tedaj ni več obnovil izkaznice in se ni udeleževal polHičnih manifestacij ter se izogibal desničarskim krogom. To je storil namenoma, da se je lahko posvetil ilegalni dejavnosti na mednarodnem nivoju. scard D’Estainga Michela Ponia-towskega v Nemčiji, potrjujeta glasove, da je operativno središče u-grabiteljev Schleyerja nekje v tujini. BOČEN — Sodna oblast je uvedla preiskavo proti 150 osebam, . glavnem gradbenikom, lastnikom hotelov, trgovcem, industrijcem in drugim profesionalcem, ki jih obtožuje davčne utaje. Preiskavo so sprožil, po objavi seznama davkoplačevalcev v bocenski pokrajini, iz katere je bilo razvidno, da so bili dohodki znanih milijonarjev več ali manj na višini plače navadnega državnega uradnika. keta na državna podjetja. To jim ni uspelo. Komunistična delegacija je namreč gornje ponudbe označila kot nezadostne ter celo kot korak nazaj v primeri z obvezami podpisanimi 1. 1972. Eden od tajnikov CK KPF, Charles Fiterman, je naglasil, da socialistični dokument sploh ne more biti osnova za nadaljnje dogovarjanje, pač pa pričakuje Marchai-sova partija od Mitterrandove stranke, da iznese nove predloge, kajti brez teh se »levi vrh* ne more nadaljevati. Glasilo KPF «L’Humanite» je včeraj obsodilo »nepopustljivost sociali-stov», ki da se z ene strani vztrajno sklicujejo na načelo o združeni levici, a ga z druge strani vsebinsko slabijo, pri čemer «so deležni nedeljenega odobravanja iz vrst desnice*. List citira zatem izjave socialističnega predstavnika Gastona Deffer-reja tedniku »Pariš Match*. po katerih je možen med KPF in Mitter-randovo stranko tudi prelom. Tudi socialistična stranka se seveda vprašuje, kakšne namene i-majo pravzaprav Marchais ir. tovariši. Član strankinega vodstva Pier-re Beregovo.v, ki je v prvem delu pogajanj vodil socialistično odposlanstvo, je n.pr. dejal: «Vsiljuje se sum. da se komunisti nekako otepajo odgovornosti, ki bi jo imeli v vladi ramo ob rami s socialisti.* Dodal je, da namerava socialistična stranka vladati Franciji na osnovi skupnega programa iz 1. 1972, katerega načela morajo ostati nedotakljiva. Stališče o socialističnokomunistič-nem sporu je zavzela tudi sovjetska tiskovna agencija Tass v komentarju, ki ga prepleta zmerom optimizem. Poročevalec ne govori o razbitju, temveč le o »prekinitvi* pogajanj ter njihovem odlogu za nedoločen čas. nakar poudarja »dobro voljo KPF*. (dg) Elhasan v Albaniji v ^pimilru potresa BEOGRAD - Prejšnjo noč so v Btedgfdttti zabbletlli desetino potresnih sunkov. Najmočnejše, 7 stopnje Mercallijeve ’ lestvice, so občutili v mestih oh albanski meji od Titograda do Ulcinja in Debarja, kjer so zabeležili nekaj gmotne škode. Epicenter je bil pri albanskem mestu Elbasan, kar je potrdi tudi albanski poslanik v Beogradu, ki je pri pomnil, da potres ni povzročil nobene škode. Tudi v Eritreji zaostritev spopadov MOGADIs — Eritrejske osvobodilne sile so sprožile ponovno ofenzivo proti mestu Ba-entu. Iz krogov eritrejskih gverilcev poudarjajo, da je napad le prvi del obširne operacije, katere cilj je osvoboditev glavnega mesta Eritreje Asma-re, ki je še vedno v rokah etiopske vlade. Barentu je zadnja postojanka etiops’ : vojske na strateško pomembni cesti, ki povezuje sudansko mejo z glavnim mestom Eritreje, kjer je približno 4.000 etiopskih vojakov. MADRID - Tajnik španske KP Santiago Carrillo bo vodil delegacijo gvoje stranke na obisku v Moskvo. Zastopnika ATCO včeraj v Rimu RIM — Podpredsednik kanadske družbe ATCO, ki je nudila montaž ne hiše za potresno področje v Fur lani ji, Peter Miller in pravni zastop nik iste William Britten, sta včeraj dopotovala v Rim. V razgovoru novinarji sta odločno zavrnila kle vetniške govorice o montažnih hišah, ki jih je kanadska družba nudila v rekordnem času. Zastopnika ATCO sta potrdila, da so montažni elementi iz najboljšega materiala in da niso nikogar, kot so krožile govorice, podkupili. Orožje in dragulji so ga spravili v ječo MILAN — Ker je 63-letni venezuelski državljan italijanskega porekla Goffredo Toami Centi po mnenju policije vse preveč razkošno živel in razsipaval denar, so preiskovalni organi odločili pogledati nekoliko v njegovo hotelsko sobo. Preiskava je obrodila nepričakovane sadove: odkrili so namreč poleg o-rožja (2 puški, 4 samokresi, nož in boksar) tudi precejšen kupček draguljev in seveda tuje valute. Medtem ko so Centija odpeljali v zapor, kjer bo moral opravičiti posest takega bogastva, so njegovo 26-letno prijateljico Ivano Dbobolske-vo, Poljakinjo po rodu, ki ni imela dovoljenja za bivanje, spremili do meje in jo izgnali iz Italije. Med preiskavo, s katero bodo skušali ugotoviti, s čim se je pravza prav bavil Centi, je policija priprla 49-letnega Kolumbijca Pozuelo-sa Sparrovva, ki ga je zasačila s torbo polno dragocenosti. TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - PALERMO V VELJAVI OD NEDELJE, 25. SEPTEMDRA 4.23 D 6.05 R 6.25 L 6.50 D Odhodi : Portogruaro - Benetke Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brign. (preko Me-ster) (*) Portogruaro (nadaljuje do S. Dona) od 26.9. do 23.12., od 7.1. do 23.3. in od 29.3. naprej; razen ob praznikih in od'24.12.77 do 1.1.78 Benetke - Rim ii. Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (1); 1. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Benetke 8.00 DD Benetke 8.30 DD Benetke (pogradi 2. razreda iz Beograda - Aten -Skopja - Sofije in Istanbula) Benetke - Rim (*) Portogruaro - Benetke Benetke - Milan - Turin Portogruaro 14.40 DD Benetke 17.10 DD Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst - Reggio Calabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Catania). Vozi od 25.9. do 15.10.1977, od 16.12.77 do 8.1.78 i. od 23.3. do 1.4.78 Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*) Portogruaro Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) 18.54 DD (Simplon express) Benetke - Rim ■ Milan - Domo-dossola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; VOZNI RED VLAKOV 8.46 L 9.0 D 10.15 D 9.25 R 10.50 L 13.00 D 13.40 L 17.25 R 17.32 L 18.05 L 19.23 L 20.28 D spalni vagoni Benetke -Pariz; pogradi 2. razreda Beograd - Pariz, Zagreb -Pariz in Benetke - Pariz) Portogruaro Benetke in Bologna - Lec-ce (preko Mester) (pogradi 2. razreda Trst - Lecce) Benetke - Milan - Turin -Genova - Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst -Turin; spalni nagoni in pogradi 2. razreda Trst - Genova) 22.25 D i Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1 n--------j_ n,—* Rim) 22.15 D 1. in 2. razreda Trst 1.50 D 6.25 L 7.19 L 7.35 D Prihodi : Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) " Portogruaro Marseille - Genova - Turin - Milan - Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Genova Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst) 7.45 DD Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) 9.15 D Benetke 10.09 DD (Simplon express) Pariz -Domodossola - Milan - Rim - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst, pogradi 2. razreda Pariz -Beograd, Pariz - Zagreb); Lecce - Bologna (pogradi 2. razreda Lecce - 'Trst) (Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (") U.Oj R •HllllllltlllllllHIHIIIHIHtlllllllllllllllllllllllHIIIIHIIIHHIIIIIIIIIIIirflllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIItlllllllllllllHItlllllltllllllllllHIHIIIHIIIIIIIIIIIHMI PO AKROBATSKEM BEGU IZ CELICE LONDONSKE SODNE PALAČE Torri že onkraj Rokavskega preliva? Govorice, da so mu ameriški «botri» utrli pot v svobodo LONDON — So Pier Luigi Tor riju, mednarodnemu goljufu, ki naj bi z lažno finančno družbo zamenjaval umazane «izkupičke» ugrabitev ali prodaje mamil, njegovi ameriški »botri* pripravili beg? To je prevladujoče mnenje, pa čeprav nihče še ne ve ničesar. Beg je bil namreč skrbno pripravljen in Torri ter njegova pajdaša Pnpalia in Frascati, so izginili brez1 sledu, zaradi česar nekateri menijo, da so jili odpeljali s kakega kraja v južnem delu Anglije ali s helikopterjem ali s kakim turističnim letalom. Policija je včeraj našla fiat, s katerim so zunanji pomočniki odpeljali ubežnike, drugega vozila pa še ne. Možno je, da so vsi trije našli kako udobno zatočišče v Londonu, najbolj verjetno pa je, tla so že nekje onkraj Rokavskega preliva. Vsekakor so preiskavo po verili najboljšim agentom Scotland Varda, ki pa še vedno tavajo v temi. Londonski listi obširno pročajo o akrobatskem begu in tudi o goljufiji. ki je »največja, kar so jih sploh zabeležili v Angliji*. V zadevo je zapletenih 8 moških in dve ženski. Pred aretacijo je Pier Luigi Torri, ki ga angleški tisk predstavlja kot bančnika, živel v razkošnem stanovanju Mount Street v mavfairskem okraju, Umberto Frascati, ki se mu je posrečilo slediti Torriju v begu iz celice sodne palače, pa naj bi bil bančni funkcionar. Ta je stanoval v rezidenčnem področju Pembroke Roada. Iz jetniških krogov v Brixtonu, kjer je rimski «playboy» čakal na PO SPOPADU S POLICIJO Na Holandskem zajet pripadnik nemške «Rote Armee Fraktion > UTRECHT — Knut Folkerts, domnevni 25 letni član skupine mestnih gverilcev »Rote Armee Fraktion*, je v rokali holandske policije. To je potrdil utreški policijski komisar Cornelis Van Doesburg. ki je pripomnil. da so ga zajeli po spopadu, med katerim je en holandski policaj izgubil življenje, drugi pa je bil hudo ranjen. Medtem ko so nemškega »rdeče armijca*. pri katerem so našli vrsto ponarejenih osebnih dokumentov, zajeli, jim je dekle, ki je bila z njim, ušla. Baje gre za 28-letno Brigitto Mohnhaupt. članico nemške gverilske organizacije Baader - Mein-hof. Komisar je nadalje prepričan, da je Folkerts prejšnji ponedeljek ranil v Haagu holandskega policijskega častnika. Je zelo nevaren človek, je pripomnil Doesburg in je IIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIHIItllllllllllllliniimilHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIinillllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIirillllllllllllllllllllll FARMACIST FRANCHINI SPROŽIL ^KRIŽARSKO VOJNO* PR0VI PAPIRNATEMU DROBIŽU Miničeki: «Največja goljufija stoletja» Socialni demokrat Preti in uslužbenci državne kovnice zahtevajo parlamentarno preiskavo RIM — Načelnik socialnodemokratske skupine v poslanski zbornici Preti jo naglasil, da namerava iti do dna glede miničekov, ki na-domestujejo kovance. »Če mi zakladni minister Stammati še ta teden ne zajamči, da bo posredoval za rešitev kočljivega problema, bom zahteval parlamentarno preiskavo.* Pripomniti velja, da je minister nekaj ur pozneje odpotoval v Washing-lon, kjer bo zastopal Italijo na skupščini mednarodnega denarnega sklada, ker pomeni očitno, da pred jutrišnjim dnem ne more dati Pretiju nobenih zagotovil. Množitev krožnih oz. bančnih miničekov povsem upravičeno vzburja duhove. Medtem ko jih je javnost I. 1975, ko so se prvič pojavili, sprejela kot nujno zlo, češ, saj bodo tako kmalu izginili iz obtoka, se je zadeva razrasla v prafo afero. V resnici gre za velikansko slepa rijo, V: ji gotovo niso tuii predvsem zasebni denarni zavodi. Sam Preti je navedel okoli 1.700 izdajateljev miničekov za več kot 1.000 milijard lir. Banke, ki jih same izstavljajo oa. izdajajo na ra čun drugih, jih nezakonito zadržujejo, s čimer ogromno zaslužijo, me stom a pa jih celo oddajajo po prj merno višji ceni zbirateljem (zlasti filatelistom in numizmatikom); ti si j;h nato tudi med seboj .izmenjujejo ter miniček plačujejo oz. prodajajo po cen., ki je često tudi 50-krat višja od dejanske vrednosti 50, 100, 150 in 200-lirsllega miničeka. Nekateri filatelista naročajo celo miničeke na lastno ime. Podobno velja za nabavne kupone. Z razliko od kuponov za popust sploh ni zanje potrebno ministrsko pooblastilo, kljub temu pa gredo na debelo v promet. Vse to v brk prvotni zamisli, po kateri naj bi «papimati drobiž* preprosto in res samo začasno nadomestil ko- vance. Ostrejši .kakor Preti, je 55-letni farmacist v pokoju G:ovanni Batti-sta Franchini, ki je »ačel nekakšno križarsko vojno p-oti miničekom: »To .je največja sleparija stoletja.* Doslej izstavljeni minipeki, je dejal možakar na tiskovni konferenci, i-majo skupno kak'h 1.000 milijard lir nominalne vrednosti; če upoštevamo, da se jih dobra polovica sploh nc vr* e v denarne zavode in da približno 30 od sto slednjih izgine v žepih zbirateljev, ki plačujejo 100-lirske čeke poprečno 3.000 lir. potem gre- goljufija v več desettisod mli-jard lir... Dr. Franchini je nevzdržni polo žaj pismeno predočil tudi /predsedstvoma senata in poslanske zbornice z zahtevo po umaknitvi vseh miničekov iz denarnega Obtoka. Pri vsem tem pa b: veljalo v prvi vrsti razčistiti ustrezne'odgovornosti v vrstah pristojnih ministrskih dejavnikov. Ti že leta tožijo, da '3 drža- r kovnica v Ul. Principe Umberto v Rimu zastarela, zato da ni mogoče povečati proizvodnje 5, 10, 20, 50 in 100-lirskih kovancev. Povsem drugačnega mnenja je vodstvo tovarniškega sveta kovnice; «V nekaj letih smo dvignili proizvodnjo od 1,8 na 4 milijone kovancev dnevno; proizvodnja stalno raste in še letos se lahko vzpne na 8-10 milijonov; na dan. Res je, primanjkuje nam železnih sodčkov za razpošiljanje kovancev po državi, toda toga se ne bojimo; na trg hočemo postaviti čim več kovancev, da se lo naredi konec sramoti miničekov*. In res namerava tovarniški svet zahtevati od Stammatija, da še letos odredi njihovo odpravo. Ne samo. uslužbenci kovnice hočejo, da minister in parlamentarna komisija za finance oz. zaklad u-vedeta strogo preiskavo o postopku za razmeščanje kovancev, in to začenši pri pokrajinskih zakladnicah, kajti tam se očitno nekaj zatika... Poleg korenitega preustroja kovnice zahtevajo tudi še ustanovitev treh središč za razdeljevanje drobiža (na severu, na jugu in v srednji Italiji), nadalje, da se razpečevanje kovancev dovoli tudi javnokoristnim bankam in velikim ustanovam (sedaj so ■stanj zadolžene pokrajinske zakladni: te) i slednjič, da se odpravi pred pis iz l. 1910 •(!). po katerem so smejo kovanci prevažati izključno po železnici in v železni!, sodčkih, (dg) zaključek preiskave, se širijo glasovi, da je Torri v zaporu pisal nekakšen memorial, v -katerem je tudi grozil, da bo marsikaj izdal. Po njegovem begu teh rokopisov niso več našli. Ni izključeno, da jih je imel v žepu in možno je tudi. da so mu pripravili beg, da bi mu zamašili usta. ' LB Kitajska odpira rcije? PEKING — Verjetno zaradi rekordnega števila tujih obiskovalcev je začel »Ljudski dnevnik* objavljati vesti o njihovih premikih. V rubriki »Izmenjava s tujino* je nave- denih kar 22 tujih delegacij, v ka torih prevladujejo športne in kulturne skupine. Nič čudnega torej, če so se pojavile v hotelih za tujce Maocetungove slike z njegovim izrekom. «Imamo prijatelje po vsem širnem svetu* in da vabi'a na obiske sovpadajo z začetkom jeseni, ko je na Kitajskem izredno mila klima in ima narava krasne barve. Že dejstvo, da so se povečali tudi notranji premiki prebivalstva, dokazuje, da se na Kitajskem pripravlja jo na sprejem večjega števila turi stov. Trenutno jih je baje 100.000, a to število se bo v naslednjih letih močno povečalo. 13.42 D 13.55 L 12. F DD Benetke 13.07 DD Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj -Rim - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Palermo in Catania - Trst). Vozi od 25.9. do 16.10, od *’ 1,7.12.77 do 9.1.78, od 24.3. do 2.4.78 Milan (preko Mester) - Benetke Cervignano (razen ob praznikih in od 24.12.1977 do do 1.1.78) Benetke Turin - Benetke Firence - Bologna - Benetke (*) Benetke (spalni vagoni Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Beograd - Atene - Skopje - Sofija in Istanbul) Portogruaro Benetke - Portogruaro (razen ob praznikih) Rim in Milan (preko Mester) (*) Benetke 23.27 DD Turin Milan - Rim - Benetke. Spalni vagoni Rim - Moskva (2) 15.17 D 17.4G D 18.30 R 19.05 D 19.16 L 20.07 D 21.00 R 23.00 L (*) Samo L razred in posebna rezervacija. (1) Ne vozi ob sredah in petkih. (2) Ne vozi ob četrtkih in sobotah. TRST VIDEM DUNAJ - SALZ BUKG - MONCIIEN ♦.25 L 6.10 D 6.18 L 7.15 D 10.08 L 12.25 D 13.05 L 13.55 DD Videm 14.05 D Videm Odhodi: Videm Vider - Trbiž Videm Videm - Trbiž Salzburg Videm Videm - Trbiž Videm - Carnia Dunaj - Calalzo (1) 14.3) L 16.55 L 17.43 D Trbiž Benetke (razen ob 17.58 L 19.18 D 20.15 L 20.52 D 23.0*1 L Videm Videm Videm praznikih) Videm Videm Videm Videm • Trbiž - Miinchen Videm - Trbiž - Dunaj (po gradi 1. in 2. razreda Trst praznikih) Videm 1 Miinchen - Trbiž - Videm Videm (razen ob praznikih od 24.li.77 do 1.1.78 in od 24. do 27.3.78) Trbiž - Videm Videm Videm V'dem Videm Videm 19.38 DD Trbiž Videm 20.43 L Pordenon - Videm (ob sobotah in praznikih prihaja iz Vidma) Videm Salzburg • Dunaj - Trbiž - Videm 24.00 DD Calalzo - Videm (1) 12.03 L 14.05 D 15.05 L 16.10 D 17.59 L 19.25 L 22.20 L 22.50 D (1) Vozi ob praznikih od 8.12.77 do 27.3.78 (razen v Ineh 25.12.77, 1.1.78 i., 20.3.78). TRST - OPČINE - LJUBLJANA BEOGRAD - SKOPJE - BUDIMPEŠTA - ATENE - SOFIJA - ISTANBUL - MOSKVA I '13.50 L 10.50 D 18.35 D 19.05 D Odhodi; 10.29 DD (Simplon express) Opčfn* Ljubljana - Zagreb - Beograd s Skopje Opčine - Ljubljana (1) Opčine - Ljubljana (1) Opčine - Ljubljana (1) Opčine - Ljubljana - Za' grob - Beograd (vozi ob torkih, četrtkih in sobotah! ukinjen dne 31.12.1977 i« 25.3.78) 20.05 Dl) Opčine - Ljubl jana - Skopje - Beograd - Atene Sofija - Istanbul (spalni vagoni Benetke - Beograd! «o pogradi 2. razreda Benetke - Beograd - Atene - Sko-pje - Sofija in Istanbul) Opčine Opčine - Ljubljana - Za; greb - Budimpešta. Spalni vagoni Rim - Moskva (2) 20.20 L 23.52 D 5.C0D 0.14 D i>a; - Dunaj) (1) Vozi v predprazničnih dneh od 1.12.77 do 25.3.78. Prihodi t' " 6.56 L Videm 6.50 L Dunaj - Trbiž - Videm (po gradi 1. in 2. razreda Du- naj - Trst) 7.26 L Videm 7.57 D Benetke - Videm (razen ob Prihodi : Budimpešta - Zagreb - Lju- k. Ijana - Opčine. Spalni vagoni Moskva - Rim (3) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (vozi ob torkih, četrtkih in sobotah! ukinjen dne 21.12.1977 i" 25.3.78) 8,05 DD Istanbul - Atene - Sofij* - Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni iz Beograda v B*" _ netke; pogradi 2. razred* Beograd - Skopje - Aten* - Sofija - Istanbul in B* netkej Ljubljana - Opčine (1) Ljubljana - Opčine (1) Ljubljana - Opčine (1) 18.35 DD (Simplon express) Beogr - Skopje Zagreb - Ljublj*' ^ na - Opčine (pogradi *. L'1 razreda Zagreb • BeogriB;1 Pariz) Opčine 9.10 D 13.35 L 16.38 L a ta 21.30 L (1) Ukinjen ob nedeljah. (2) Ne vozi ob četrtkih in sobotah (3) Ne vozi ob sredah in petkih. Nova zavarovalna polica za vaš avto, toda zares nova, ki je pomislila na vse... 3 PRAVNA POMOČ f 4 ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA •M ...tudi na nasilje, ki je že za vsakim cestnim vogali In poleg še: ŠKODA, KI JO POV KRAJA IN POULIČNE MANIFES IN NERE M POLIZZA CINOUE RISCHI Pet Izrednih jamstev, ki so združena v eni sami polici, 5R. kot dopolnilo k obveznemu zavarovanju, ki ga že imate. Poleg tega pa vsebu|e še nekai.kar vam druge police ne dajo: plačilo škode, ki bi jo utrpelo vaše vozilo, v slučaju kroje in pa kot posledico pouličnih manifestacij in neredov. Polica Cinque Rischi: Lloyd Adrjatico si jo je omislil s 'ftknrin ki hi in nphnt« vi snm samo (*) povrne škodo, ki bi jo . nehote vi sami povzročili no vašem avtomobilu Lloyd Adriati ASSICURAZIONI poiščite v »PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbliija ir kli" kln lira |ičn , S k % So nr' S 'Da n ;< V' c