POVESI STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Dvojezične in trojezične table po Porabji Če se gnauk kaj napačno vönapiše, tisto že tak ostane? Pred lejti, če smo ojdli po po dojpozabili apostrof namesto zdravstveni dom rabski vasnicaj, smo samo pa bi grato Szar. Če piše zdravniški dom. Zdravrejdko najšli kakšne dvojezič se je pa že tak zgo-niški dom je leko maksimum ne (slovensko-vogrske) table, dilo, nej bi smeli daum, gde se brbejrge, doktonapise. Največkrat na šaulaj, pistiti, ka mejsece rge držijo, živejo, zdravstveni kulturni domovaj, vrtcaj, tü pa mejsece te hibe dom je iža, gde so ambulanpa tam na kakšni občini. V zad nišče ne popravi. te (rendelők), kama odimo, njom leti, dvej so dvojezične Table bi mogli na-če smo betežni. Škoda je tau table rasle po vasaj kak gobe zajposlati tistomi, tö, ka so v ništrni prilikaj nej po deždji. Najprvi v redej je steri ji je redo pa bi poštüvali ménje brgauv ali biu Gorenji Senik, gde so dali je mogo brezplačno talov vesi, kak se doma nüca. napraviti dvojezične table za popraviti. Ali pa Tak v Porabji nej bi meli nikše ulice, ceste. Po tistim je na red njamo, ka mo 20-30 gore, nej samo zatok, ka tau prišo Dolenji Senik, steri je lejt gledali napačne rejč v domanjom geziki ne emo skupni projekt z Gradom (hibás) napise? nücamo, liki zatok tö, ka so na Goričkom, tak so v okviri Tak vögleda, da naši brgauvi prauti istinskim projekta po cejloj vesi dali po se je ništrnim vas-goram kuman vekši kak velki staviti table v vogrskom, slo-svoji vasnicaj. Tak so druge vendrik za strešice na lituraj nicam vnaužalo ziskati lidi, krtinjeki. venskom pa nemškom geziki, porabske vesnice (Sakalovci, č, š, ž mislili, ka so z njimi li-steri bi jim leko preglednili pa Tau je tö škoda, ka so si žunaj turisti najdejo, gde kaj Andovci, Števanovci) tö vcuj-ture samo okinčane. Ka bi pa popravili napise, tak majo tü pani nej dolavseli pa se nej majo za poglednit. Ranč tak stanile pa so dale napraviti te zgučali, ka bi po je bilau na Verici-Ritkarovcaj table. Ene vasnice več, druge vsej vasnicaj meli tö, oni so pa meli vküper pro-menje, ene vesnice brezi hibe, – gledé na formo jekt z Moravskimi Toplicami, druge s hibami. Ka se tauga pa material – gnapa nej so samo informacijske tiče, najbole vejndrik Dolenji ke table. S tejm bi table vösklali, liki so pripravili Senik trbej pohvaliti, ka so si tö leko pokazali, ka učno paut (tanösvény) tö, ste-oni dali s toga napraviti table smo mi enotna slora se zove Travniške orhideje. za ulice v trej gezikaj. Table venska krajina pa Če po toj učnoj pauti demo, so lejpe, okusne (ízléses), ka naj nas tihinci, steri zvejmo vse od vesi, od živali na njij piše, je pravilno, brezi es pridejo, ne mejpa rastlin, stere so rejdke pa hibe. Njim se je nej vnaužalo šajo z Őrségom, ka se najdejo v tej krajini. Ranč ziskati takše lidi, steri dobro smo nigdar nej bili, tak od stare pavarske iže pa znajo slovenski pa nemški, ka so naši predniki lesenoga zvonika. naj njim pregledajo pa do- v srednjom veki nej Letos so pa porabske lokalne jobrnejo napise. Zatok pa ne stražili granice rosamouprave (helyi önkor-razmejm, zakoj je v Sakala saga. Mi bi pa bole mányzatok) dobile od Urada uvca tak dosta napak na na mogli stražiti nad predsednika vlade 5 mili-pisaj, če so pa tisti tö bili pre-tejm, ka naj tisto, ka jonov forintov, naj dajo na-glednjeni. Vejmo, ka so table kakšen Vogrin pravo, steri se pa tam vsebinsko (tartalmi-se vönapiše, pravilno (helyes) praviti dvojezične napise po fizično Vaugri delali, zato so piše Szár, pa bi ma z liture »á« lag) napačne napise, recimo bau, pa takšo, kak se šika. Marijana Sukič 2 Brdo pri Kranju SLOVENIJA SE ZAVEDA OBVEZNOSTI DO SLOVENCEV V SOSEDNJIH DRŽAVAH Med novostmi, ki jih prinaša leta 2006 v državnem zboru sprejeti Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, je bila tudi ustanovitev Sveta za Slovence v zamejstvu, torej v sosednjih državah, in Sveta za Slovence po svetu. Minuli teden se je na Brdu pri Kranju, kjer je bila tudi večina dogodkov ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji v prvi polovici tega leta, pod predsedstvom predsednika vlade Janeza Janše sestal Svet za Slovence v zamejstvu oziroma sosednjih državah. Sestanka sta se udeležila tudi zunanji in pravosodni minister, dr. Dimitrij Rupel in dr. Lovro Šturm. Na seji so ocenili, da položaj Slovencev v sosednjih državah ni bil nikoli tako dober kot zdaj, nekaterih nalog pa vseeno ni bilo mogoče uresničiti in niso v korist sodelovanja s slovenskimi sosedami. Udeležence sestanka je nagovoril tudi premier Janez Janša, kar naj bi pomenilo, da je Vlada z ustanovitvijo Sveta prevzela tudi del odgovornosti do svojih rojakov v sosednjih državah: »Gre za novo obliko dela, ki želi vzpodbuditi konkretnejše pa tudi bolj intenzivno sodelovanje med matico in našimi rojaki, ki ohranjajo slovenstvo v zamejstvu, preko meja Slovenije,« je povedal premier Janez Janša. Predstavniki koroških Slovencev v Avstriji so namenili največ pozornosti zapletom pri postavitvi dvojezičnih topografskih napisov. Pomenljiva je pobuda Vladimirja Smrtnika, ki je povedal, da je Avstrija postavila manjšinsko vprašanje na Južnem Tirolskem v Italiji v ospredje in s tem zelo pomagala tamkajšnji avstrijski manjšini. Podobno bi lahko ravnala tudi Slovenija v odnosih z Avstrijo. Slovence na Madžarskem sta zastopala predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök. Slednji je govoril o porabskih prioritetah in poudaril, da je na meddržavni ravni pomembno dvoje, in sicer nadaljevanje dela mešane slovensko-madžarske komisije, ki ocenjuje uresničevanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom in sprejema predloge, ki jih posreduje vladama, in napoved druge skupne seje madžarske in slovenske vlade spomladi leta 2009, kot je bilo povedano na nedavnem srečanju premierjev Janeza Janše in Ferenca Gyurcsánya v Lendavi. Na informativnem področju še vedno ni dokončno rešeno vprašanje frekvence za slovensko radijsko postajo v Monoštru; z madžarske strani ni urejeno financiranje Slovenskega kulturnega in informativnega centra. V narodnostnem izobraževanju bi bilo potrebno uvesti dvojezični pouk tudi v Monoštru, medtem ko dobro potekajo priprave na uresničitev dogovora z Vrtcem v Murski Soboti, da bo le-ta zagotovil stalno vzgojiteljico-asistentko v porabskih narodnostnih vrtcih. Predsednik Zveze Slovencev je vnovič, kdo bi vedel, kolikič, opozoril, da Porabski Slovenci med vsemi Slovenci v sosednjih državah živijo na gospodarsko najmanj razvitem območju. Postavitev manjših obratov bi bila zelo vzpodbudna tudi pri učenju, »popularizaciji« slovenskega jezika – materinščine. V Porabju je malo podjetnikov, ki bi navezovali čezmejne stike, zato bi bila pomoč države nujna, čezmejno gospodarsko sodelovanje bi morala podpreti Republika Slovenija. Tu niso mišljeni veliki industrijski obrati, ampak manjša podjetja z nekaj deset zaposlenimi. Učinek tega sodelovanja pa bi presegel vložen denar. Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, je govoril o zagotavljanju zastopstva manjšin v madžarskem parlamentu in povedal, da ima vlada Ferenca Gyurcsánya na mizi predlog manjšinskih samouprav in varuha manjšinskih pravic, kako politično nalogo, ki se vleče in vleče, izpeljati. Predvideno je, da se bodo o predlogu še to jesen izrekle stranke in da bo o njem razpravljal parlament. Glede na razmerja med strankami in v parlamentu – mnenje avtorja prispevka, ne Martina Ropoša – je skoraj nemogoče pričakovati, da bi uspelo izglasovati spremembe volilnega zakona, za kar je potrebna dvotretjinska večina 386-članskega parlamenta. Spremenjena zakonodaja bi šele omogočila in omogočala izvolitev narodnostnih poslancev. Res je, da tudi iz drugih držav Madžarsko opozarjajo, naj sprejme zakon, ki bo trinajstim manjšinam zagotovil zastopstvo v parlamentu. Sicer pa se je Martin Ropoš zavzel tudi za odkup nekdanjega gornjeseniškega župnišča, v katerem želijo postaviti stalno muzejsko zbirko, in kjer bi bilo središče za raziskovalno dejavnost. Slovenci na Karnevali Savaria Slovenska samouprava in slovensko drüštvo v Somboteli sta že večkrat pozvala slovensko skupino na Karneval Savaria. Predstavili so se tamburaši Odpisani s Cankove, ljudski godci Pristavške ščuke, ženski pevski zbor Kresnice iz Maribora in tamburaši Drotmantraši s Kapele pri Radencih. Letos 22. augustuša so na Karnevali Savaria v Somboteli spejvali štirge moški iz Bogojine. Drügi den, v soboto, pa so bili prvi v kulturnom programi VIII. Srečanja Porabskih Slovencev v Monoštri. Moški kvartet iz Bogojine - rojstne vesi Jožefa Košiča - že peto leto spejva v kulturnom društvi Jožef Košič. Vaje (probe) majo v vinskoj klejti, za toga volo pa njim pesmi tö fajn tačejo. Njine nastope v Sloveniji pa na tihinskom organizira gospaud Matjaž Cerovšek. Svojo zgoščenko (CD) in kaseto - s 16-timi pesmami - že tö majo. Gda so za CD »Pesmi na Slovenskem« spejvali, ji je s fudami sparvajo Tine Lesjak. Dobili so občinsko priznanje in kot najboljši ljudski pevci so nastopili na reviji v Vidmu na Dobrem polju. Po nastopu na Karnevali Savaria so gosti iz Bogojine vküper spejvali s Sombotelčani v slovenskoj cimpranoj iži v Skanzeni. -mkm- Porabje, 11. septembra 2008 3 Puconci: Küzmičevi dnevi 2008 S KOVANCEM, NA KATEREM JE UPODOBLJEN TRUBAR, LAHKO PLAČUJEMO V VATIKANU Predavanji dr. Marka Kerševana in dr. Igorja Grdine o Primožu Trubarju ob 500. obletnici rojstva in položitev temeljnega kamna za Dom Štefana Küzmiča sta bila dogodka letošnjih dni, ki nosijo ime po tem duhovniku in najpomembnejšem prekmurskem protestantskem pisatelju. Ugledna predavatelja je v obnovljeni puconski dvorani za kulturne prireditve pozdravil škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Geza Erniša, in ob tem poudaril, da je prav, da je slovenska država v program letošnjih prireditev uvrstila Primoža Trubarja in da o njegovem delu razpravljajo in ga predstavljajo strokovnjaki. Po oceni dr. Marka Kerševana, enega najboljših slovenskih po znavalcev verstev, si je Primož Trubar za učenje slovenskega jezika prizadeval zlasti zato, da bi evangelijsko oznanilo prišlo do njegovih Slovencev. Trubar je že govoril in pisal o slovenski deželi in ob tem mislil na ves slovenski svet, ne samo na posamezne dežele, denimo Kranjsko ali Štajersko. Spomnil je na sicer znano dejstvo, da je med protestantizmom postala prekmurščina knjižni jezik. Zaradi vsega, kar je storil, je »protestantizem del slovenskega kulturnega spomina.« Tudi za dr. Igorja Grdino ima Trubar zelo pomembno mesto v slovenski zgodovini, z njim »se je slovenska beseda izgovarjala, z njim se je tudi začela pisati.« Kot dr. Marko Kerševan tudi dr. Igor Grdina ugotavlja, da je Trubar leta 1555 govoril o eni in enotni slovenski deželi, enako kot o Ogrski in Hrvaški, ki sta tedaj že bili na evropskem političnem zemljevidu, za razliko od Slovenske. Zato je bil Primož Trubar »slovenski Evropejec in evropski Slovenec.« In zakaj je Trubar naš sodobnik? »Na evrskem kovancu je podoba Primoža Trubarja, z njim lahko plačujemo tudi v Vatikanu,« pravi dr. Igor Grdina. S predavanja je zanimiva še ena primerjava šestnajstega stoletja in leta 2008: V Trubarjevem času je med 600 tisoč Slovenci bilo le 3 odstotke tistih, ki so znali brati, knjige pa so tiskali v nakladah med 300 in 1500 izvodi; zdaj knjige na Slo venskem tiskajo v enako visoki (beri: nizki) nakladi, medtem ko je tistih, ki ne znajo brati manj kot 3 odstotke. Tako Kerševan kot Grdina sta poudarila, da je bil Primož Trubar predvsem protestantski duhovnik. V tem kontekstu je potrebno videti in ceniti njegovo pomembno delo in poslanstvo tudi za današnji čas. Ni pa res, pravita, da je bilo doslej o Primožu Trubarju odkrito in znanstveno ovrednoteno vse, ampak poudarjata, da so potrebna še nadaljnja proučevanja in raziskave. Prostor za strokovno delo bo nudil tudi Dom Štefana Küzmiča, za katerega so postavili temeljni kamen v neposredni bližini puconske evangeličanske cerkve, postavljene pred 225. leti, kar so posebej počastili. Načrte za dom z 250 kvadratnimi metri površine je narisal arhitekt Bojan Lebar, gradnja bo predvidoma končana čez eno leto, potreben denar pa okoli 300 tisoč evrov. Temeljni kamen sta položila škof evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša in župan občine Puconci Ludvik Novak. V kovinskem tulcu je v temeljnem kamnu za zanamce shranjena listina, v kateri je zapisano, da se je z izgradnjo cerkve pred več kot dvema stoletjema začela pisati zgodba prekmurskih luteranov. Štefan Kuzmič, njegovemu življenju in delu so že nekaj let posvečene prireditve v puconski občini, se je rodil leta 1723 v Strukovcih, umrl pa leta 1779 v Surdu. Na tamkajšnji cerkvi so mu leta 2003 odkrili spominsko ploščo, v katero je vklesano: »V spomin učenemu in zvestemu duhovniku šurdske artikularne cerkvene občine, slovenskemu reformatorju, prevajalcu Nove zaveze v prekmurski slovenski jezik.« Ploščo je dala postaviti evangeličanska cerkev na Slovenskem, blagoslovila sta jo mag. Geza Erniša in János Ittzés. Najpomembnejša dela Štefana Kuzmiča so Mali slovenski katekizem, Abecednik, Vöre krščanske kratki navuk in duga. Jezikoslovci ugotavljajo, da je njegov jezik nazoren, domač in živahen, čeprav je preživel v do-mačem okolju zgolj eno desetletje. Za prevod Nouvega zakona pa poudarjajo, da je terjal ogromen napor in postavlja mogočno in dragoceno jezikovno stvaritev, je kulturno dejanje prvega reda. Štefan Barbarič je ocenil, da »napisati tako delo v neizoblikovanem narečju in posebej še v literarnem stilu pomeni pomembno preseči skromna književna prizadevanja večine prekmurskih pisateljev.« Štefan Kuzmič je, kar ravno tako kaže poudariti, s svojim pisanjem v domačem narečju veliko prispeval k ohranitvi materinščine med prekmurskimi Slovenci in jih obvaroval pred jezikovno madžarizacijo. Zanj velja, da je med Slovenci v Prekmurju opravil Trubarjevo poslanstvo. Besedilo in fotografija: Ernest Ružič 225 let cerkvene občine v Puconcih 500 LET TRUBARJEVEGA ROJSTVA 31. avgusta ob deseti uri smo se zbrali v Puconcih na svečani božji službi, da bi se spomnili pomembnih dogodkov evangeličanske cerkve na Slovenskem, v Prekmurju, in velikih sinov slovenskega, prekmurskega naroda, katerim se imamo zahvaliti za to, da je naš materni jezik postal knjižni jezik. Ob tej priložnosti je bil položen tudi temeljni kamen za Spominski dom evangeličanske cerkve in informativni center Štefana Küzmiča v Puconcih. Predvideni projekt objekta je originalen, kajti načrtujejo »paviljon, ki je v svoji zasnovi sicer moderna preslikava prvega cerkvenega objekta, ki naj bi stal v središču Puconcev pri evangeličanski cerkvi, in bi bil z alejo povezan s spominskim znamenjem na kraju, kjer je bilo pred 225 leti prvo evangeličansko bogoslužje« (Olga Karba, direktorica občinske uprave). Spominski steber je bil postavljen leta 1933, ko je cerkvena občina praznovala 200-letnico obstoja in 500-letnico rojstva Martina Lutra, na tem mestu, kjer je bila 12. oktobra 1783 prva evangeličanska božja služba, v gospodarskem poslopju Jakoba -Ferenca Kuharja, ki jo je vršil Mihel Bakoš. Sedanja svačanost se je začela pri spomeniku Spametnosti, ki je bil postavljen ob 250-letnici ponovne oživitve evangeličanskih cerkvenih občin v Prekmurju. Domači duhovnik Evgen Balažic se je spominjal zgodovine evangeličanske cerkve, ki je najprej pretrpela preganjanje, nato svobodo in potem poslanstvo. Slovesnosti v Puconcih se je udeležilo med drugim 10 evangeličanskih duhovnikov iz Slovenije, Prekmurja, med njimi tudi škof mag. Geza Erniša in direktor Urada Vlade RS za verske skupnosti dr. Drago Čepar. V svoji pridigi je gospod škof med drugim dejal, da je 225-letnica ustanovitve puconske gmajne nedvomno velik jubilej, ki ga letos Slovenci obhajajo ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, človeka, ki je skupaj s svojimi žrtvoval vse, kar je imel, za svoj narod, za njegovo izobrazbo, za njegov obstoj, za slovensko cerkev in materni jezik. Spoznal je, da je malo vredno, če ljudje ne razumejo, kaj je božja volja, ker ne poznajo jezika, v katerem se je oznanjala. Ob cerkvah, kjer so začeli oznanjati božjo besedo v maternem jeziku, so začele nastajati šole, v katerih so ob verskih naukih našli tudi mesto za pouk pisane besede, matematike, zgodovine. Inšpektor Evangeličanske cerkve v Sloveniji dr. Aleksander Kerčmar je spregovoril o zgodovini verskega življenja pripadnikov evangeličanske veroizpovedi, o protireformaciji, o temnih letih, ki so ji sledila, ko so kljub omenjenim svoboščinam pripadniki evangeličanske veroizpovedi ves čas poskušali uresničevati tudi Trubarjevo reformacijsko načelo in posredovati Biblijo v maternem jeziku. V ta namen so v artikularnih krajih živeči prekmurski duhovniki in učitelji pripravljali abecednike, šolske knjige, prevajali Biblijo in ostalo versko literaturo. Direktor Urada Vlade RS za verske skupnosti dr. Drago Čepar je posredoval pozdrav v imenu Vlade Republike Slovenije in posebej Urada za verske skupnosti, ob dveh častitljivih obletnicah. Spominjal se je, da so tukaj pred nekaj leti odkrili spomenik »Spametnosti« in nadaljujejo sedaj s polaganjem temeljnega kamna za Spominski dom, kar pomeni, da praznujejo ti dve obletnici tako, kakor se spodobi za taki pomembni obletnici. Lepo je priti med ljudi, ki cenijo svoje duhovne in tvorne korenine, ker to pomeni tudi temelj in odločenost za nadaljnji razvoj. Namestnik župana občine Puconci Evgen Sapač je spregovoril o tem, da ga veseli, da je občina Puconci skupno z verskim vodstvom in krajevno skupnostjo Puconci dosegla, da bodo skušali čim prej postaviti obeležje piscu Štefanu Küzmiču, ki ima že skromno obeležje v rojstni vasi, v Strukovcih. Izrazil je prepričanje, da bodo spominski dom v kratkem času zgradili in se tako dostojno oddolžili našim prednikom, ki se jih bomo v tem spominskem domu lahko dostojno spominjali. Suzana Guoth Porabje, 11. septembra 2008 4 Slovenci v najmenjšoj porabskoj vesi pa v najvekšom varaši Železne županije se že pet lejt padašijo. Edno leto se pelajo Sombotelčani v Porab je, drügo leto pa pá Andovčani nazaj v Somboteu. Letos se je menjša skupina z vési sedla na bus, ka bi preživela lejpi den v rojstnom varaši svetoga Martina. Gostje so od duge pauti trüdni, žedni pa lačni gratali, tak ka so je domanji z malim zajtrikom pričakali. Po tistom je imela glavno rejč kultura, predsednica sombotelske samouprave je najgir Andovčane pelala po muzejskoj vesi, po Škanzeni. Oprvin so leko takše spominske peneze redili s pet forintov, ka so na nji simboli škanzena bili. Te so pa vküper ojdli od rama do rama, od iže do iže, pa so leko dosta kaj zvedli o zidinaj v Železnoj županiji, pa tau tö, kak je paversko lüstvo v takši ramaj živelo, delalo, kakše škeri so nücali, kak so maro držali. Vidli so nemško pa rovačko ižo, na konci pa eške slovensko, gde sombotel- Z vesi na vesi povesi ski Slovenci svoje programe majo. Nej daleč pa se je nika že kadilo. Flajsni sombotelski küjari, šteri so leko svojo znanje že na Verici na küjar skom tekmovanji pokazali, so pá nika dobroga pripravlali. Andovčani nam v svojoj vesi vsigdar nika dobroga ponidi jo, naši majstri pa so se letos za golaž (pincepörkölt) odlaučili. (Moramo pa povödati, ka so edno pomočnico iz Andovec tö meli. Če pa je telko küjarov, se leko brž zgodi, ka nika naaupek grata. Edni pravijo: eške malo soli, eške malo vina, drügi pa ranč naaupek. Na konci so pa dun vsi, šteri so geli, valili küjare.) Pred petimi lejtami se je padaštvo tak začnilo, ka so nas Andovčani pozvali, naj pridemo malo njino erično Črno mlako pogledat. Te smo leko čüli, ka gda ništerni pri mlaki sedijo, je nika zbada na zadnjici, pa te vejo, ka se šké cerkev vö z mlake zdigniti. Depa mi v Somboteli mamo tö edno veuko mlako (Csónakázó tó), istina, ka v tej eške voda geste. Od Škanzena je nej duga paut bila, pa smo že bili na otoki (sziget), gde se leko čanaklinge pa vodeni piciklinge dobijo. Cejlo andovsko bando smo spakivali v dva čanaklina pa na eden picikli, müva s predsednicov pa sva na nji skrb mela, ka bi nej v vodau spadnili. Na ja, depa kakši so Andovčani! Na srejdi vode so se stavili, počivali pa nika nej gonili. Ženske so gabele gor držale, moški so pa kadili. Z vrejmenom smo srečo meli, ka nej dež üšo, če rejsan je zrankma grdau vövidlo. Za pau vöre smo že vanej bili, gde so nas že čakale dvej Andovčanke, štere so mlaki hrbet kazale, ranč so se nej vüpale gledati globko vodau. Če smo že kulturo pa pelanje po vodej meli, smo se odlaučili, ka malo športa tö trbej. Navčili smo se staro vogrsko špilo »méta«, štera je nika takšoga kak merkanarski baseball. Labdo je trbej z ednov lesenov palcov vdariti, pa tačas, ka leti, morejo igralci brž bejžati, leteti, ka bi s kem prva eden kraug napravili. Znali smo, što baudejo protivnicke. Sombotelsko patijo smo trn na žmetni vküppobrali, Andovski so go včasi meli. Najbaukše je tau bilau, ka gda smo tak lejtali, je vsigdar stoj spadno. Te smo pa vsi zelene lače meli. Špot pa sramota, depa moram vöovaditi, ka je mala ves prauti veukomi varaši z 20:3 gvinila. Nejsmo se žaurdjali, ka je špila fajna bila; če pa smo začnili s kulturov, smo mogli ž njauv končati tö. V sombotelskom Škanzeni dostakrat majo zdavanje pri malom zvoniki. (Zaman so Andovci tak erični! Mi tö mamo zvonik pa mlako!) Zdaj so eške stolice vanej bile, pa vse okinčano tö bilau. Tü so gorstaupile naše domanje pesmarce, Sombotelske Spominčice z veselimi porabskimi, slovenskimi pa rovačkimi nautami. Te je pa prišlo tau, na koj je niške nej računo. Ka bi naše padaške vezi eške bole krepke bile, smo se brž odlaučili, ka mo zdavanje meli, pa ednoga Sombotelčana oženimo z ednov Andovčankov. (Imena nemo vöovado, ka me je mladoženec tak proso.) Mladi par se je že duže cajta pozno, sta dobriva padaša bila, zdaj smo je s popom iz Büdinec vküpdali. Zvonenje bilau, rauže so lejtale po lüfti, Andovčani pa so mogli obečati, ka prišešnjo leto leko pridemo na krstitke. »Lejko, lejko nauč« - je banda igrala, gda smo gostüvanjčarge nazaj prauti slovenskomi rami šli. Tü se je rejsan začnilo gostüvanje, što je sto, je leko eške malo golaža tö zo. Veseldje je do kesne vöre vnoči vödržalo, Sombotelčani pa so Andovčanom obečali, ka se drügo leto pripelajo z veukoga varaša v malo ves. -dm Porabje, 11. septembra 2008 5 »Gda vidim televizijo pa čüjem, ka slovenski gučijo, že djaučem« Na Državnom srečanji Porabskih Slovencov sam najšla eno mejšano družbo, steri so se fejst pogučavali. Šauštarna (Krpašna) Jolanka je prišla s Köcska, po mauži se na leto gnauk srečajo na toj prireditvi. Jolankina usoda (sors) je ranč takšna, kak je bila usoda dosta deklin v šestdeseti lejtaj v Porabji. Doma v krajini nej piše Mecséri Istvánné. Njena sogovornica Fickina (Grebenar) Agneš pa z Gorenjoga Senika. Kak je pravla Jolanka, je sestrična (unokatestvér) njenoga moža, pa se zatok bilau dela, zatok se je, gda so na Köcsk novačili (toboroztak) delavce, ona tö zglasila. »Delali smo na Köcski na gazdašagi (državno posestvo), tam sam se spoznala z možaum pa sam te tam ostala,« je pravla. V držini na Gorenjom Seniki ji je bilau deset mlajšov, Jolanka je bila najmlajša. Skorok vsi so se raztejpli po svejti. »Bratje pa sestre živejo v Soproni, v Varaši, na Köcski. Na Köcski smo bili štirge, tam sam sama ostala, ka sta dva brata pa sestra že mrli. Najstarejša sestra živi na Gorenjom Seniki, ona je 86 lejt stara, ge sam najmlajša, 65 lejt stara.« Jolanka, stera ma enga sina pa eno čerko, (sin je ešče doma pri njej, hči pa vnuk živita v Sárvári) pravi, da je za srečanje zvejdla iz slovenski medijov (novin, televizijskoga programa). »Rada štem novine, poslüšam slovenski radio pa gledam televizijo vsakši drugi četrtek,« pravi Jolanka. »Dobro je čüti od staroga kraja, gde si se gnauksvejta naraudo pa živo, istina, ka je tistoga ipa dosta trbelo delati, srmacke smo bili, ka nam je iža dojzgorejla. Dapa dun je veselo bilau, nota sam bila v pevskom zbori pa v folklorni skupini. Fanj je bilau, gda smo kakše programe meli ali na bale šli. Z njimi so me oča pistili, ovak bi me tak nej.« Krpašna Jolanka so zdaj že na Köcski tö doma, »zdaj je že na Köcski tö dobro gé,« pravijo, samo slovenska rejč pa pesem njim trno falita. »Gda vidim pa čüjem, ka v teveni slovenski gučijo, že djaučem.« Zato pa trno radi ojdijo na srečanja pa slovenske programe v Somboteu tö. »Trno sam rada gé, ka se z vse tistimi srečam, ka sam ji že dugo nej vidla. Človeki tau dobro spadne, ka se tak na redki srečamo.« Marijana Sukič Lüblene moje, dragi moji, vse je znouva na stari potaj. Vrouče leto je taminilo. Pa smo znouva v slüžbaj, mlajši pa v šoulaj. Tisto, ka smo si na dopustaj dopistili manjariti, smo že skur tapozabili. Na, ge od takšnoga dopusta s počivanjom pa manjoustjo ranč ne morem gučati. Kak pa bi, vej je pa z meuv bila moja tašča Regina, trno čedna ženska. Vej go pa dobro poznate, ka nej? Pri njoj nega počivanja, pri njoj nega manjousti, pri njoj si niške ne more dopistiti dopust meti, čiglij si na dopusti. Zato sam ge tak malo počivo doma. Po tistom, gda smo prišli vkraj od solene vode, sam manjaro eno tri dneve. Rejsan sam tou naredo! Brodo sam, kak si naj bar malo spočinem. Pa sam si zbrodo. Slejdjen den sam nalašč stoupo na ednoga morskoga geža. Tou trno boli, depa ge sam škeu počivati. Nagnouk so bili vsi domanji koli mene, pa mi pomagali vö iz vode. Pelali so me k padari. Dugo, dugo so mi tam pri njem vövlačili iglou za iglou. Po tistom mi je dau nikšno vrastvo, ka se mi nouga ne zvužge, ka mi čemer v krv ne pride. -Pa mujs počivati eden teden! Pa kak najmenje po nogej ojdti, je zapovedo padar. Tou so čakale moje vüje. Domou je pelala auto moja žena, ge sam pa ranč nej poslüšo moje tašče Regine, trno čedne ženske, kak je una šofejrala, nej pa moja žena. -Pasko mej! Za nami je auto! Nej tak brž! Lejvo, lejvo, lejvo! Pomalek, nej tak brž! Pazi, bicikli, pa vse takšo je gučala cejlo pout do douma. Depa dun smo domou prišli. Ge sam se samo doj lego pa ležo. Sam sam gora stano, gda sam šou na tisto mesto ali pa mujvat. Eške gesti sam doubo v postelo kak nejvekši betežnik. Depa nejsam počivo cejli teden, liki samo tri dneve. Depa bar tri dneve, kak pa nika, ka nej? Tou pa zato, ka je una, una, moja tašča Regina, trno čedna ženska, kouli gučala, ka sam tak betežen gé, ka ne vej, če mi nogou vkraj ne vrejžejo. Dun sam mogo stanoti iz postele, ka sam svejti pokazo, ka je tou nej nikšna istina. Tak, vidite, je žitek prišo nazaj na stari ter, na staro pout. Na stari potaj pa je naš politični žitek tö. Kak bi pa nej biu, če pa nas čakajo volitve (választások). Na nji vöpokažemo, sterim smo najbole vörvali njihovo lažanje od toga, kak de naš žitek najbole super, če do uni naša glava, ka de brodila mesto nas. Zatoga volo je grato dopust že davno tapozableni. Kak bi pa nej, vej nas pa mantrajo s tejmi obečavanji pa z njivim poštenjom den na den, den za dnevom, vöro za vöro, minuto za minuto. Kuman eške nosimo vse tou, tou, ka čüjemo pa ka vidimo. Bar ge sam že tak zmantrani, ka bi mogo že tri tedne po dopusti znouva na dopust, ka si dopistim počivati pa manjariti. Ja, lüblene moje, dragi moji, manjariti trbej, nej pa mantrati se! Depa nika nede s toga. Nika! Vej pa ne moreš glavou nut v pejsek potisniti pa čakati, naj samo tou tamine, ka nej? Trbelo de tou z visko zdignjeno glavou trpeti tadale. Leko, ka nam nin za stou ali pa dvejstou lejt kakšo onejo gora postavijo, na steroj de pisalo, ka smo bili najbole batrivni pa najbole brezi straja v srcej, ka vse smo mogli trpeti. Leko pa nas cerkev nut zglasi za mantrnike pa eške na konci svejti gratamo. Na, tou se nede godilo z nami vsemi, liki samo z meuv. Ka ge sam dosta vekši mantrnik. Vej pa ge mam doma zvün tej naši politikov eške njou, mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Tou pa je rejdna mantrnija. Lüblene moje, dragi moji, zdravi mi ostante, bojte tadale lejpi, radi se mejte pa ne mantrajte se preveč. Vej nas pa že drugi mantrajo, ka nej? Miki Porabje, 11. septembra 2008 6 Piknik upokojencev na Dolnjem Seniku Društvo porabskih upokojencev je 1. septembra, v okviru svojega letnega načrta, orga končalo svoje letno delo. Piknika so se udeležili tudi upokojenci iz Murske So- niziralo tradicionalni piknik na Dolnjem Seniku, katerega so se udeležili upokojenci tudi iz Murske Sobote in letos prvič društvo iz Mirne na Dolenjskem. Micka Svetec, predsednica društva porabskih upokojencev, je povedala, da letno organizirajo štiri prireditve. Ta piknik je tretji v vrsti, zadnji program pa bo novembra, ko bodo imeli občni zbor in bo društvo tako bote, ki že deset let gojijo stike s Porabskimi Slovenci. Srečanja pa se je prvič udeležilo društvo upokojencev iz Mirne. Podpredsednik društva, gospod Tone Kotar, ki je zadolžen za kulturno dejavnost, je razložil, da že od lanskega leta načrtujejo, da bodo v prihodnjem obdobju obiskali kraje izven Slovenije, kjer delujejo slovenska kulturna društva. Ker pa jih Porabje že dalj časa mika, so zato pred enim mesecem navezali stik z Društvom porabskih upokojencev in tako so bili povabljeni na piknik. Upokojenci so se zbrali na Dolnjem Seniku popoldne ob 14. uri, nakar so šli na pokopališče, kjer so v spomin Irene Barber položili venec na njen grob. Malo pred 16. uro pa se je začel več kot enourni kulturni program, v okviru katerega so nastopili ženski in moški ter mešani pevski zbor, pa še folklorna skupina Društva upokojencev Mirna, ki so pripravili program na visoki ravni. Program je začel moški pevski zbor, ki je v pozdrav najprej zapel pesem Pozdravljeni tisočkrat. Za dobro voljo so skrbele tudi ljudske pevke Zveze Slovencev, večinoma upokojenke, katerih repertoar so obarvale tudi duhovite zgodbice zborovodkinje Marije Rituper, ki je pred vsako pesmijo pripovedovala svoje zgodbe s tako veliko vnemo, da so od smeha kar vsem šle solze v oči. Kulturnemu programu sta sledila pogostitev in zabavni program do osme ure, prej pa je še podpredsednik Društva iz Mirne predal darilo predsednici Micki Svetec in sekretarki Zveze Slovencev Klari Fodor. Povabil je tudi obiskali upokojence v Mirni. Društvo upokojencev Mirna ima preko 500 članov, ki aktivno sodelujejo v pevskih zborih, folklornih in dramskih skupinah. Društvo ima letno okrog 20 programov, raznih srečanj in obiskov. Društvo porabskih upokojencev v Mirno. Gospa Svetec pravi, da se veselijo novega stika, ki pa se je šele začel, zato še ne vejo, kako bo naprej, ker je Mirna precej daleč, vendar če bodo imeli priložnost, bodo rade volje Gospod Kotar je povedal, da so bili letos že v Šibeniku na Hrvaškem, zdaj v Porabju, naslednje leto pa še načrtujejo obisk v Splitu in na Reki. Niki Vajda »Eške dosta kaj znamo« Naj začnem z besedami izjemno nadarjene (tehetséges) gospe iz Gančan, Hedvike Križanič, štera je etak pravla: »Bilo nas je šest decé. Podje so moška dela delali, pleli košare, delali grable, müvi dvej s sestrov pa sve delale razna ročna dela.« Ročna dela so tista, za štere ženske največ časa v zimskom obdobji leta mamo. Iz leta v leto čüjem za vse več vesi, v šteri se odlaučijo, ka do začnili delati rože iz krep papira. Kakšna koli prireditev je, ali senje domače obrti, ali kakoli drügoga, gvüšno mo tam najšli bar en cvejt s krep papira, če nej celou vrhunske püšle. Gospo Hedviko je vsega navčila njena mama. Gospa zna delati rože iz krep papira, zato oblači prekmurske pozvačine (zvače), trno rada pa tüdi dela male povoskane rožice in püšle za razne obrede, male püšle za snejo pa mladoženca, za starašina pa starašico in tak dale. Iz krep papira Rože iz krep papirja je delala korine že kak deklica. lala pozvačina, zdaj pa pravi, ka pokazala eške gospo, štera je pa Pri njej najdemo korine raznih več ne more, ka trbej za 4 korone mené navčila, kak se tou dela, in farb in form, nega takše, ka bi 80 cvetov na pozvačinovoj glavi. sicer Ilonko Balažicovo iz Moš- Naj vam vöovadim, ka so gospa Hedvika stari 79 let, pa eške zato dosta napravijo, tou pa zatou, ka eške dobro vidijo. Tak kak v dosta drugij vesnicaj so se tüdi ženske iz Kukeča zgučale, ka do korine delale. Zdrüžene so v Drüštvo žena Kukeč in delajo vsefelé: pečejo peciva (pokaraje), delajo remenke in predvsem tou, po kom so najbole znane, rože iz krep papira. V drüštvi jih je 18 žensk trej generacij. Naj vam po vem, ka je tou za takšo malo ves, V Gančanih je tak okinčani kak je Kukeč, dosta. Po zimskij Zdavanjski püšeu zvačov kolapoš večeraj se vküper najdejo, idnouk jo ona nej znala napraviti. Fejst pri ednoj, te pa pri drugoj, pa po čanec. Po domače njej pravijo bi rada bila, če bi se več mladih mali korine delajo. Rade delajo tüdi »Korinašova Ilonka«, zatou odlaučilo, ka bi se té spretnosti vrtnice (trnjove rauže), dobro ka je korine iz krep papira delo navčili, ka tou nika tak žmetno njim ideta tüdi mak (pipacs) pa njeni oča in jih namako v loj. Do ga nej. Včila je že dekline z njiho marjetice. Začnile so delati tüdi sta je delo predvsem vencov za ve vesi, svoje vnukice, pa tüdi par korine iz najlonski štrumf in ten vsisvecovo in so ga lidgé poznali starejših žensk, liki pravi, ka ne koga drauta. kak »Korinaša«. Ilonka se nej vej, kak bou. Predlani je eške de- Nazadnje bi Vam pa rada not navčila od svojoga očo, liki pravi, Porabje, 11. septembra 2008 ka tou ma v krvi. Začnila je sama od sebe pred kakšnimi desetimi lejti. Ilonka pa rejsan napravi vse: vrtnice, narcise, marjetice, krokuse, mak, plaviš… Rada vse korine poveže tüdi v püšeu in njim kcoj dene kakše posüšene korine. Ekstra fajn vövidi, gda vküper dene mak, plaviš pa posüšeni len. Ilonka fejst rada druge vči, ka sama zna. Pravla mi je, ka je tüdi v Porabji že prikazala, kak ona dela, gda so bili Porabski dnevi. Mene je tüdi navčila, pa tou brž. Inouk mi je pokazala, te sam se pa doma mantrala in se navčila. Zdaj že precej znam, od vrtnice, maka, pa vse do narcise. S temi besedami vse mlade dekline, štere majo količkaj časa, pozivam, naj idejo k svojim babicam, štere eške gvüšno znajo, kak so inda cvetje delali, in do njim rade vole pokazale. Drugo nika ne nücate: krep papir, draut, škarce pa klešče,… pa dobro volou. Jasmina Papić 7 NAŠA ZLATA ALI STE VEDELI ... RIBICA ZAKAJ JE ZAHAJAJOČE SONCE Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa VIDETI RDEČE? Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. TRAVA Gvüšno, ka nega vodé na toum svejti, ka bi v njej nej rasla kakšna trava ali kaj takšnoga. V vsikšom potoki, reki, mlaki, jezeri ali pa mourdji kaj raste. Pa je ranč tak v potoki zlate ribice tö. Zakoj bi ovak bilou? Če je potok zdrav gé, po tistom je v njem trava tö nut gé pa so ribe tö zdrave. Ribe travo rade majo. Kak bi pa nej? V njoj najdejo vsefele, ka njim trbej za žitek. V njoj se leko potülijo. Nutri med travi se leko naganjajo es pa ta. Trava njim je dobra za gesti tö. Pa eške za vsefele drugo je trava dobra gé. Zato leko grata velka nevola, če trava v kakšnom potoki mrge, če je več nega. Na, v potoki zlate ribice nej bila ta nevola. So pa tou nevolo s seuv prinesle v njeni potok druge ribe. Biu je den kak vsikši drugi. Potok je tak teko, kak je vsigdar šegou emo. Pa so prišle v potok edne ribe z drugoga potoka. Iz njihovoga potoka so se spistile nut v Rabo pa iz Rabe v potok zlate ribice. Že na daleč se je vidlo, ka je nika nej vredi. Od blüzi pa se je vidlo, ka je z njimi vse vcejlak nika nej vrejdi. Kak bi betežne bile, so eške kuman plavale. Kuman so se eške držale pri žitki. Zlata ribica ji je s svojimi domanjimi ribami brž vzela med sebe pa so ji začnoli spitavati, ka se njim je zgodilo. -Trave, v našom potoki več nega trave. Pa brezi nje je tam žitek na nikoj prišo, - je gučala najbole stara riba. - Cejli potok je zatoga volo betežen grato. Mogle smo iti nikam inan, ka bi ovak v našom potoki mrle. Zlato ribico je najbole migalo, kak se je tou zgodilo. Sto pa ka je tou skrivo? -Süšava gvüšno nej, -se je škela šaliti edna riba. -Tou gvüšno nej. Una je nej taposenola, liki je mrla. Se je odpistila pa samo takšna mrtva odplavala doj po potoki. Zlato ribico je tadale migalo, zakoj. Zato naj že povejo, ka se je zgodilo! -Čemér, drage naše padaškinje, čemer ednoga lagvoga človeka. Tam v našom potoki je prau posoude, v steri je emo čemer za drejve šprickati. Najprva smo ribe betežne gratale, po tistom je trava na nikoj prišla, -je zdaj dun vöovadila najbole stara riba. Jaj, kak je zlata ribica čemerasta gratala. Ka najprva je zapovejdala, naj jo edna velka riba s potoka brezi trave najbole za istino zgrabi z lampami, kak bi jo škela pogesti. Po tistom jo je prosila, naj jo pisti, pa njoj spuni želenje. Ja, riba si je želejla, naj potok znouva nazaj travo dobi. Po tistom jo je zgrabila edna druga riba. Njou je tö prosila, naj jo pisti. Ta riba si je želejla neka s tistim človekom, ka je čemer spüsto v potok. Pa se je tak zgodilo tö. Gda si je škeu spiti posanco vode, je v njej bila tista najbole grda voda s potoka. Depa un je tou nej vedo. Spiu je vodou. Najprva ga je speklo v črvej, po tistom je nut v njemi zgrmelo. Nagnouk je betežen grato pa kuman je do šankrejta prišo. Tam je cejli betežen sejdo tri dni pa tri nouči. Kuman po tistom je malo k sebi prišo. Depa že je vedo, zakoga volo njemi je tak lagvo bilou. Ja, tou je sam od sebe gor prišo. ZARADI POTOVANJA SVETLOBE SKOZI OZRAČJE. Svetloba, ki prihaja s Sonca, je sestavljena iz mavričnih barv. Svetloba potuje skozi ozračje. Na delcih v zraku se žarki različnih barv različno razpršijo, rdeči najmanj. Pri Sončevem zahodu je pot žarkov skozi ozračje daljša, zato nas doseže večinoma rdeča svetloba. Slovarček: zahajajoč – lenyugvó ozračje – légkör razpršiti – szétoszlik sončni zahod – naplemente mavrične barve – a szivárvány színei (vir: www.h-e.si ) Piknik sakalovskih folkloristov 16. avgusta je Folklorna skupi-več časa, da se naučijo nove skupine, ampak tudi bližnji na ZSM Sakalovci organizirala plese. Ob koncu poletja si po-sorodniki in njihovi otroci. piknik, katerega so se v lepem navadi najdejo priliko, da se Zvečer so se folkloristom prištevilu udeležili aktivni člani. malo sprostijo in se pogovar-družili tudi člani slovenske Priprave so se začele že dopol-jajo. Vabljeni niso bili le člani samouprave, ki so bili na tekdan, ko so šli kupovat sestavine za večerjo oz. za piknik. Popoldne od 5-ih naprej pa so se člani folklore zbirali pri predsedniku Jožiju Illésu, ki jim je zagotovil mesto za piknik. Pekli so različne mesne jedi na žaru in si pripravili tudi solate. Vsi, ki so imeli čas, so bili tam in se lepo počutili. Skupina je med letom imela veliko nastopov, precej v poletnem obdobju. Zdaj pa pride jesensko-zimsko obdobje, ko imajo manj nastopov, zato pa movanju kuhanja bograča na Verici. Med potjo do doma pa so prišli pogledat, kako se folkloristi zabavajo, pa so ostali tam na pijači. Vsi so se imeli lepo, zato se lepo zahvaljujejo Zvezi Slovencev na Madžarskem, ki jim je dala finančno podporo za kak je tou z lagvo vodou. -Mogla sam tak naprajti, - je tumačila zlata ribica. - Ka ovak bi un drgouč znouva tou naredo. Mogo je sam sprobati, Zdaj je tisti potok rejsan tadale zdrav gé, trava pa lepša kak gdakoli. Samo tou je eške nevola, ka tam nemajo svoje zlate ribice. Čiglij pravijo, ka vsikši folklore potok ma svojo zlato ribico. Za peko na žaru je skrbel Gabi Kovač Miki Roš piknik. članica PETEK, 12.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 8.00 POROČILA, 9.10 TROJČICE: OLIVER TWIST, RIS., 9.35 PRISMUKNJENA, DOK. FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA: SVILA, 10.15 HARMONIJE EVROPE: NEMČIJA, 10.35 JASNO IN GLASNO: SPREJEMANJE ODLOČITEV, 11.20 OSMI DAN, 11.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKH MEST: STOCKHOLM, 12.20 SLOVENIJA SKOZI UMETNOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDENSKI IZBOR, 13.35 PREBUJENI ČLOVEK: PORTRET MARTINA KOJCA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SOVAKERES, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: NAŠ IZLET, 16.15 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD.,16.45 SLIKE IZ SEČUANA: TAI CHI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 ZEMLJA IN NAPREJ, ANGL. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 18.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.50 TV POGLED, 19.55 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, NAD., 20.25 OD ENE DO DRUGE, ODD. Z ANDREJEM HOFERJEM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.09.1990, PON., 0.35 ZEMLJA IN NAPREJ, PON., 1.25 DNEVNIK, PON., 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL PETEK, 12.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 TEDENSKI IZBOR, PARAOLIMPIJSKE IGRE, 10.30 GLASNIK, 11.00 PISAVE, 11.25 EVROPSKI MAGAZIN, 11.55 ČRNO BELI ČASI, 12.15 ŽOGARIJA -KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA: RAVNE, 12.45 TV PRODAJA, 13.15 TEDENSKI IZBOR, 13.15 VALO, FINSKI FILM, 14.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.09.1990, 15.00 VOLITVE 2008, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES – REG. PROGRAMI, 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 KRONIKA OSREDNJE SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: STANE SUMRAK, PON., 20.00 HOROVO OKO, BRAZ. DOK. SER., 20.50 STATISTI, PON, 21.20 STATISTI, PON., 21.50 PREDVOLILNE SPLETKE, DANSKI FILM, 23.35 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 0.05 ZAMOLČANA PRETEKLOST, KAN. FILM, PON., 2.00 4400 POVRATNIKOV, AM.NAD., PON., 2.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 13.09.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.40 IZ POPOTNE TORBE: NAŠ IZLET, 7.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.40 SMRKCI, RIS., 9.05 SLIKE IZ SEČUANA: TAI CHI, 9.15 KINO KEKEC: HUGO IN JOŽICA, 10.40 POLNOČNI KLUB, PON., 11.55 DOK. ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.20 NESKONČNO OBZORJE, NEMŠ. FILM, PON., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.30 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ABC POPEVKE, 20.30 SLOVENSKA POPEVKA 2008, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 SVITANJE, AM. NAD., 23.55 SLAMNATI PSI, ANGL. FILM, PON., 1.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.09.1990, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 13.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, TEDENSKI IZBOR, 10.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.09.1990, 10.30 AFNA FRIKI: BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, POUČNA ODD., 11.00 POSEBNA PONUDBA, 11.15 HOROVO OKO, BRAZ. DOK. SER., 12.05 TV PRODAJA, 12.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.40 NOGOMET: LIVERPOOL -MANCHESTER UNITED, 15.45 ZDAJ!, 16.10 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 20.00 NOGOMET: MARIBOR -HIT GORICA, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ALPEDONAVA-JADRAN, 23.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 23.30 SOBOTNO POPOLDNE, 1.45 VSE PO PREDALČKIH, ANGL. NAD., PON, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 14.09.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV: SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS.,FRANČEK SPET V ŠOLI, RIS., 9.50 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA: SUPERFINALE MARIBOR, 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVST. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 OD ENE DO DRUGE, ODDAJA Z ANDREJEM HOFERJEM, PON., 14.25 FINA GOSPA, ANGL. HUM. NAD., 15.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS.,18.45 OZI BU, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA ,19.35 VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VRNITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI, 21.10 VEČERNI GOST, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: DRUGA, POLJSKA NAD., 23.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.09.1990, 0.10 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL, NEDELJA, 14.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.35 TV PRODAJA, 8.05 SKOZI ČAS, 8.15 TEDENSKI IZBOR, 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.09.1990, 8.40 GLOBUS, 9.10 EKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 9.40 SAKSOFONIST JAN GRIČAR, POSNETEK POLFINALA TEKMOVANJA EVROVIZIJSKIH MLADIH GLASBENIKOV 2008, 9.55 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. SER., 10.25 TEDENSKI IZBOR 10.25 MED VALOVI, 10.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.25 TV PRODAJA, 12.00 SOLKAN: KAJAK-KANU NA DIVJIH VODAH, 13.25 ATLETIKA, FINALE GRAND PRIX, 16.55 ODBOJKA (Ž), SLOVENIJA - BELORUSIJA, 19.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE, POVZETKI IZ PEKINGA, PONOVITEV 20.00 AZIJSKE POTI POD NEBOM, 21.00 BERLIN ALEKSANDERPLATZ, NEMŠKA NAD., 22.25 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 22.55 RIM, AM. NAD., 23.40 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 15.09.2008, I. SPORED TVS 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 9.40 IZ POPOTNE TORBE: NAŠ IZLET, 9.55 HOTEL OBMORČEK, VALE IN LAJČI, RIS., 10.40 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 11.05 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 20 LET SKUPINE PANDA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: ZAMUDA, 16.15 BISERGORA: BIBAMICA JE NEODGOVORNA, LUT. NAN., 16.30 PODSTREŠJE: POŠTA, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 OSUPLJIVI PLANET, DOK., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.50 VOLITVE 2008, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 GLASBENI VEČER, 23.25 ČLOVEK POSLUŠANJA, 23.45 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.09.1990, PON., 1.20 OSUPLJIVI PLANET, AM. DOK. SER., 2.10 DNEVNIK, PON., 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 15.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 INFOKANAL, 10.30 TV PRODAJA, 11.05 TEDENSKI IZBOR, 11.55 SOBOTNO POPOLDNE, 14.15 TV PRODAJA, 14.45 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 15.15 KAJ GOVORIŠ? = SOVAKERES, 15.30 SLOVENSKI UTRINKI, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.09.1990, 16.40 OSMI DAN, 17.25 EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH OPERNIH PEVCEV, 18.00 SLOVENIJA DANES – REG. PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 23.20 50 LET TELEVIZIJE, 23.50 LJUBA MAMI, AM. FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 16.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 OTROŠKI PROGRAM, 11.05 OSUPLJIVI PLANET, AM. DOK. SER., 12.00 VEČERNI GOST: MARC L. GREENBERG, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 TEDENSKI IZBOR, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, 15.45 TROJČICE: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: MED JESENSKIMI GORICAMI, 16.25 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTRAL. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 BESLAN - MESTO, KI GA NE POZABIŠ!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODOVINA KOMUNIZMA: KONEC BREZ KONCA: 1953-1991, DOK. SER., 0.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.09.1990, 0.20 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM, DOK SER., 0.45 DNEVNIK, PON., 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL TOREK, 16.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.30 NLP, RAZVEDR. ODD., PON., 11.10 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 11.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.10 STUDIO CITY, 14.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.09.1990, 14.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 VOLITVE 2008: SOOČENJE KANDIDATK -PREDSTAVNIC STRANK, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES – REG. PROGRAMI, 18.55 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 19.30 KOROŠKA POJE 2008, 20.00 PODOBE 20. STOLETJA, 20.30 GLOBUS, 21.00 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 21.50 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 22.25 DEDIŠČINA EVROPE: KRONSKI PRINC,NAD., 23.55 INŠPEKTOR WALLANDER: POŽARNI ZID, ŠVED. NAD. 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 17.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, TEDENSKI IZBOR, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, HOTEL OBMORČEK, RIS, 9.55 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 10.05 ZLATKO ZAKLADKO: MED JESENSKIMI GORICAMI, 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVST.. NAN., 10.45 SPREHODI V NARAVO: PRAPROTI V UJETNIŠTVU, 11.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.30 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM, 12.00 GLASBENI VEČER, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDENSKI IZBOR, 13.30 UMETNI RAJ, 14.00 BESLAN - MESTO, KI GA NE POZABIŠ!, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: VSE ŽIVO -VARNOST, PROMET, ŠPORT, 16.45 RISANKA, 17.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TURBULENCA: ISKANJE SLUŽBE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 SIVI KAMION RDEČE BARVE, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, 23.10 OMIZJE, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.09.1990, PON., 0.55 TURBULENCA: ISKANJE SLUŽBE, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL SREDA, 17.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 INFOKANAL, 13.00 TV PRODAJA, 13.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 14.20 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 14.50 SVET VODNIH ŽIVALI, 15.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.09.1990, 15.55 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 REG. PROGRAMI, 19.00 50 LET TELEVIZIJE: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 22.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 22.30 IDEALIST, TV PRIREDBA, 0.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.00 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE - MESTNI MUZEJ LJUBLJANA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 18.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.30 POD KLOBUKOM: VSE ŽIVO -VARNOST, PROMET, ŠPORT 10.10 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEM. NAN., 10.40 TURBULENCA: ISKANJE SLUŽBE, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, NAD., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 MONIKA, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 ŠTAFETA MLADOSTI: VPLIV NA KULTURNE IN SOCIOLOŠKE RAZLIKE, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.50 MIŠKO KRANJEC - SKICE ZA PORTRET, 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 LJUBEZEN JE ZA VSE, BELG. FILM, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.09.1990, 1.15 DUHOVNI UTRIP, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 18.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 INFOKANAL, 12.25 TV PRODAJA, 12.55 TEDENSKI IZBOR, 12.55 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 13.25 GLOBUS, 13.55 AZIJSKE POTI POD NEBOM, DOK. SER., 14.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.09.1990, 15.20 PRVI IN DRUGI, 15.40 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE - MESTNI MUZEJ LJUBLJANA 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REG. PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.30 ZVOKI DVANAJSTIH STRUN, JERKO NOVAK IN ŽARKO IGNJATOVIĆ, 20.00 BRATJE III, AVST. FILM, 21.35 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 22.20 PRAVI OVČARJI, AM. FILM, PON., 0.00 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem in Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra organizirata 20. septembra 2008 prvi „Porabsko-gorički” kolesarski maraton. Program: -10.00 -11.00 Registracija pred Hotelom Lipa -11.00 Štart -1. postaja v Čepincih -okoli 14.00 ure prihod v Hotel Lipa -pogostitev Tekmovanje je zaprtega značaja in za vse starostne skupine. Dolžina trase je 42 km. MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Szentgotthárdi Kerékpáros Egylet 1896, 2008. szeptember 20-án megrendezi az 1. „Rába-vidéki – Goričkoi” kerékpáros maratont. Program: -10.00-11.00 Regisztráció a Lipa Hotel előtt -11.00 „Start” -első megálló Čepinciben -kb. 14.00 visszaérkezés a Lipa Hotelhez -vendéglátás A túra zárt alakzatban halad, minden korosztály részt vehet rajta, hossza 42 km.