The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium E N A KOPR AVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni volume XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JULY 21, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 169 vesti iz Življenja naših uudi po amerik! Orožnišfvo v Beogradu je nastopilo proti vernikom na ukaz ministra dr. Korošca —V Calumetu, Mich., se je Pripetila te dni huda . nesreča, je neki avtomobilist povozil rojaka Antona Slivaca, ki živi na L'Anse. Kdo je bil voznik avtomobila, kateri ga je zadel, se Ue ve, ker je po nesreči pobegnil ln pustil ranjenega ležati ob cesti- Pozneje ga je našel neki drugi avtomobilist in ga je pre-Peljal v LAnse bolnišnico, kjer Pa nekaj ur potem umrl, ne bi se zavedel. Policija poizveduje za pobeglim voznikom, toda d°sedaj brez uspeha. Pokojni ^Pušča enega brata, Eli Sliva-Ca na Calumetu. — V De Kalb, 111. je umrla Micka Komovc. Zapušča moža m dve hčeri. Sheboygan, Wis. — Smrt zna-nega rojaka. — V torek 13. ju-1Ja' je v bolnišnici Sv. Nikolaja komaj 6-dnevni bolezni pre-minul sirom Sheboygana in tudi v Milwaukee splošno poznani rojak Anton Šimenc, gostilničar. Star je bil šele 45 let ter je pri-(Dalje na 2. str.) Dr. Korošec je tvorec konkordata in njegova pogonska sila, pravi poročilo New York Timesu.—Ljudstvo je skrajno razburjeno in ogorčeno.—Cenzura nad poročili za inozemstvo. Z reorganizacijo sodišča ne bodo prodrli DUNAJ, 21. julija. — (K včerajšnjemu poročilu dodajamo danes še dodatno, ki je točnejše in jasnejše. Op. ured.). — Procesija pravoslavnih vernikov, ki so jo napadli policaji in orožniki se je pod vodstvom škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov pomikala iz katedrale sv. Save, kjer so molili za zdravje patriarha Varnave. Ko se je izvedelo za cerkveno opravilo v cerkvi sv. Save in za nameravano procesijo, je dr. Korošec, minister notranjih zadev, ukazal, da se procesijo prepreči. Sv. sinod pa je na to odgovoril, da se ne bo dal zadržati niti cd molitve, niti ne od procesije, ki je ob takih prilikah v na-' vadi. V zadnjem trenotku je vlada sklenila, da bo tolerirala cerkveno opravilo, nikakor pa ne procesije. Ko se je procesija pozneje kljub temu pričela pomikati iz cerkve, s škofi, banderi in velikim razpelom na čelu, so ljudje vedeli, da se to ne bo dobro izteklo. ; V procesiji je bilo okoli 5,000 ljudi, ki so molili in prepevali cerkvene pesmi. Ko je procesija dospela v sredino mesta, se je --i tam nenadoma znašla pred dvoj- ^toorca sia morala plačati min kordonom orožnikov, ki so 8 »vojim življenjem, ker'imeli nalog, razpršiti procesija baje zabodla policista, j° Svečeniki pa so korakali na- je ostal pri življenju. PreJ ter Pasirali sk?zi , kojrdo"' ker so orožniki oklevali, da bi jih napadli. Toda čim je duhovščina pasi-rala skozi, je orožništvo naskočilo procesijo, ki je sestojala ve Vsa znamenja kažejo, da z reorganizacijo najvišjega sodišča ne bo nič.—Zdaj gre v glavnem za to, da se doseže kompromis, s katerim bi se vsaj nekaj rešilo. se v grozi razbežale. Ljudje, ki so gledali prizor, so imeli solzne oči, videč, kako orožništvo ogro-že ljudstvo in duhovščino z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. WASHINGTON, 20. julija. -- j Med mnogimi, ki so bili napa- Kakor kažejo vsi zuaki, ne bo j deni in potolčeni na tla, je bil tu- nič z reorganizacijo vrhovnega di škof Simeon. Krvavečega so! sodišča. ga odnesli s pozorišča napada, i Po konferenci s predsednikom Policija mu je iztrgala iz rok Rooseveltom v Beli hiši so vo-svete embleme in mnogo cerkve- ditelji legislacije dali razumeti, nih bander je bilo razcefranih da ne bodo potiskali jutri pred-na kose. Zvečer so se raznesle vesti, da je bilo nad 100 svečenikov aretiranih. ŠPANSKA MONARHIJA SALAMANCA, 20. julija. — General Franco je danes izjavil, da bo morda v Španiji vzpostavljena monarhija. V razgovoru, ki ga je i-mel Franco s časnikarji lista AB v Sevilji, je dejal, da so njegove simpatije na strani princa Juana Bour-bonskega, tretjega sinu bivšega španskega kralja Alfonsa. Kar se tiče odnošajev njegove "vlade" z Vatikanom, je Franco dejal, da slednji sicer niso oficielni, da so pa prisrčni, "kakor se pač spodobi za narod, ki je tako globoko katoliški kakor je naš." Green se zavzame za novo unijo časnikarjev v A. F. of L. Znani ameriški časnikarji zahtevajo, da izstopi unija časnikarjev iz Ameriške delavske federacije ter se priključi Lewisovi organizaciji. V WASHINGTONU GROZI STAVKA DELAVCEV VSEH STAVB1NSKIH STROK. WASHINGTON 20. julija. _ Governer nastopil proti linčanju zamorcev Tallahassee, Fia., 20. ^ — Ko so governerja Fre-* f1 Cone-a danes obvestili o ^ Richarda Hawkinsa in nesta Ponderja, dveh zamor- Er: skih streh ftiladeničev, ki sta bila u- "To Jena, je governer vzkliknil. 2 m linčanje, pač pa umor!" Tvorca sta bila zaprta, ker sta Ua obtožena, da sta zabodla ke; ne- Policista. Uvedel bom prosekucijo pro-vsakemu, ki jemlje postavo v °Je lastne roke", je izjavil £>0-verner. Šerif Frank Stoutmaire je iz-. H da so štirje možje, ki so 'meli tegn Preko glave in obrazov po-njene papirnate ovoje, prisi-j.'p°licijskega seržanta Harry ^oanksa, da jih je spremil okrajne ječe ter jo odprl. Ko Medtem pa, ko se je zunaj vse to vršilo, je vlada predložila v skupščini konkordat v ratifikacijo ali odobritev. Anton Korošec je bil eden od dveh ministrov, ki sta bila odsotna. On je tvorec in zagovornik konkordata in opozicija ga dolži, da je s pomočjo svojega vpliva pregovoril kneza Pavla, ki je, naravno, pravoslavne ve- loge v ospredje. Zdaj gre v glavnem za to, da Ufa) j j delaVStVa SO /iAOAnn lrnmnrnmiii o boforim i bili—upravičeni.. se doseže kompromis, s katerim bi se vsaj nekaj rešilo. Administracija ima zagotovljeno tolaž-: bo v tem, da bo odstopil še en član najvišjega sodišča, če se bo ^jave porote, ki je sestojala lavski federaciji, dobe . ... . • ri_____a___:rl__1„„: shirani takni svoie car iz članov Ameriške legije, mečejo kaj čudno luč na legijo. re, da je podprl ratifikacijo kon- logi, je v zadnjem t črtalo z legislacije vse, kar se nanaša na reorganizacijo najvišjega sodišča. Senator Robert F. Wagner iz New Yorka, demokrat, ki je še CHICAGO, 20. julija. — Tu-do sinoči nameraval odgovoriti kajšnja koronerjeva porota, ki governerju Lehmanu,, kateri mu' je preiskovala delavske uboje in je svetoval naj nasprotuje pred-! masakre na Spominski dan v kordata v skupščini. Kabinet je imel sinoči pozno v noč sejo, na kateri so se ministri posvetovali glede nadaljnih odredb. Lojalni Srbi so zlasti o-gorčeni nad dejstvom, ker je vlada dovolila včeraj hrvatskemu voditelju dr. Mačku v Zagrebu kavalerijsko častno spremstvo, dočim je v sredini glavnega mesta napadla procesijo pravoslavnih vernikov. Takoj po incidentu je vlada u-vedla cenzuro nad vsemi vestmi, ki so bile odposlane iz dežele. nil, da tozadevno nobene izjave. Zdi ne zdi vredno br$sa varjati predloge, ki tako zavržena. | William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je dejal, da namerava pod okri-Ujem svoje federacije ustano-i vjti novo unijo časnikarjev in i reporterjev. Ako se lokalne unije časni-i karjev odpovedo J. L. Lewiso-i vi organizaciji in obljubijo, da j ostanejo lojalne Ameriški de- v tem slučaju takoj svoje čarterje. Lokalne unije časnikarjev u-tegnejo biti vtelešene v novo internacionalno unijo, je pripomnil Green. Ameriška federacija je že podvzela korake za izdanje čarterjev lokalnim časnikarskim unijam v Chicagu, Minneapolisu in St. Paulu. Znani in uvaževani časnikarji, kakor na primer Walter Lip-man, Westbrook Pegler in Do- činoma iz žensk in deklet, ki so Cenzura je trajala tri ure. ITALIJA IN NEMČIJA GROZITA SPET RAZBITI PRIZADEVANJE ODBORA ZA NEVMEŠA VANJE raz- Angleži in ostali narodi zahtevajo, da se najprej pravlja vprašanje odpoklica inozemskih prostovoljcev, Italija in Nemčija pa vztrajata pri zahtevi, da se najprej reši vprašanje pravic "bojujočih se sil." PONOVN , r. V JUGOSLAVIJI tku skle- Chicagu, je prišla do zaključka, bo podal da so bili uboji — upravičeni, da se mu Neka izjava te famozne poro-in zago- te, ki sestoja iz šestih brezpo-tako in i selnih ljudi, članov Ameriške le-| t Igije, pravi: "Kenneth Reed je podlegel ra- ,-,Tr, ifM ni V trebuhu, prizadeti od ^rj^^SSKTt^. VELIKE ZASLUGE WPA WASHINGTON, 20. julija. — Tekom letošnjega poletja so izgotovili WPA delavci za 500 milijonov dolarjev raznih rekreacijskih naprav, ki služijo v zabavo in razvedrilo ameriškim državljanom. Te naprave vključujejo nad 3J/8 plavališč, 81 kopališč, 3,305 igrališč' in polj za atletiko, 3,50Jf parkov, 2,301 socialnih in rekreacijskih poslopij in 1,-515 drugih naprav. Velika železniška nesreča; štirje mrtvi rothy Thompson zahtevajo, da Nesreča se je primerila na se unija časnikarjev loči od A-meriške delavske federacije ter železniškem križišču, ki je bilo brez zatvornic in brez čuvaja. 2a_ storil, so mu zvezali roke, ^ašili usta ter ga zaklenili v celico. bodT S° seržanta pozneje osvo-Polo*1 -Z nje£°vega neprijetnega 40l Zaja> so on, šerif in ostali nikge Ure iskali pogrešana jet-he a' 0 katerih pa ni bilo nobe-žef sledu, dokler jim ni neka njHj. telefonirala, da je našla in ,U ,trupli P°d hrasti, tri milje ™ °d mesta. zloči S° deputiJi Prišli na mest0 Ugot a: 80 našli njiju trupli ter PrevrfVl1'' da J® k'10 vsako truplo kr0g0,iino najmanj od dvajsetih fia kattrUplih k'1 kos PaPirJa- kaitii (Tem ^ bil° z velikimi Iji zlSi8xaTno: "T°je njiju zad-Nigri Naj vam bo v svarilo! prihod Zapomnite si, da boste vi ^"Ji na vrsti!" UPai policist je še živ in "a30> da bo okreval LONDON, 20. julija. — Pododbor skupine narodov, ki se trudijo doseči kak sporazum v pogledu nevmešavanja v španske zadeve, se je preklal nocoj v dvoje blokov, ko si je angleška vlada prizadevala, skrpati skupaj na vseh koncih in krajih polomljeno zgradbo "nevmešavanja 660 vzhodno od Villanueve de la Canada. Vladne čete so prizadejale velike izgube fašističnim četam, preden se je slednjim posrečilo zavzeti grič. Intenzivno topniško obstreljevanje se vrši na fronti zapadno od Madrida, kjer si fašisti z novimi ojačenji prizadevajo, da bi . XT v.. , prišli spet v posest ozemlja, ka- Italija in Nemčija sta se po- [ a go bm y zadnji loja_ stavili na eno stran proti sed- ^. mim narodom, ki stoje na drugi ] strani te skupine. Danes so fašistična letala V nekaterih krogih se govori, bombardirala Guadalajaro. Nji-da pomeni to razsulo pogajanj, hove bombe so vžgale neki azil, Lord Plymouth, reprezentant kjer so imeli zavetišče otroci in Velike Britanije in predsednik starci. Iz gorečega poslopja je seje, je prekinil sejo v upanju, i bilo rešenih tri sto otrok da se bo ž njo nadaljevalo v če- odgvit ognja gorečih fašistič- BEOGRAD, 21. julija. (Pred zaključkom lista doznavamo še sledeče): Tekom 24 ur so danes že v drugič izbruhnile sovražnosti med pravoslavnimi in katoličani v Jugoslaviji, ko je hotela sinoči policija razgnati ljudsko množico, ki se je zbrala na protestnem shodu proti vladi, ki namerava odobriti vatikanski konkordat. Spopad se je završil v Kali-megdanu, v bližini pravoslavne katedrale, ko je ljudska množica odgovorila s kamenjem na poziv policije in orožn,ištva, naj se razide. Ljudstvo je pričelo groziti z versko vojno, če vlada odobri rimsko katoliški konkordat. Škof Simeon se nahaja težko ranjen v bolnišnici, kjer so ugotovili, da ima pretresenje mož-gan in mogoče počeno lobanjo Ministrski predsednik Milan Stojadinovič, ki se boji, da bodo pravoslavni državljani, katerih je med 14 milijoni prebivalcev Jugoslavije 47 odstotkov, napadli njegovo vlado, je sklical posvetovanju vse voaitelje svoje stranke. »z bolnišnice U St ^ersin je bil pripeljan -| noro T11 r Q Tp r\ il n I o avtomobili pod oskrbo A. llanderja. Ko- Jug. sekcija za soc. zavarovanje V petek večer, 23. julija se vr ši redna seja Jug. sekcije z i soc. zavarovanje. Seja se vrši v S. N. D. na St. Clair Ave., v navadnih prostorih. Vsi zastopniki in zastopnice ste vabljeni, da se seje udeležite. — L. Z. tajnik. _! ledena plošča, na kateri stoji ta- skega delavskega doma na Waterloo rd., od La Salle gledališča, vogal Miller Ave. in 200 St. ter vogal St. Clair in 22 St. — Truki bodo vozili tudi nazaj vsa-! . » ke pol ure. Pričakuje se veliko^ tabonsce, je zdaj oddaljena ze udeležbo na tem pikniku, na ka- 125 milj od Severnega tečaja, terem bodo krasna darila, fina ' postrežba in dobra okrepčila. stvenikov. Temperatura je padla na 30 stopinj Fahrenheita pod ničlo in začelo je snežiti v debelih kosmih. Ledena plošča, na kateri stoji Berite oglas v tem listu v petek. V bolnišnico Miss Alice Koželj, 687 East 156 St., je bila odpeljana s Svetkovo ambulanco v Glenvi-lle bolnišnico, kjer se je morala podvreči operaciji na slepiču. Nahaja se v Ward 1. Želvina juha Jutri večer, v četrtek, se bo serviralo pri Jožetu Zalokarju, 911 Addison rd., izborno želvino juho (Turtle Soup). Bo to juha ogromne "šild krote," ujete v Pennsylvaniji. Prijate!je te izredne in redke delikatese se vabi, da gotovo pridejo na to pojedino v Zalokarjevo gostilno. STRAN 2."* ENAKOPRAVNOST 21. julija, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays i o raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 ea 6 mesecev................:...$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$b.uu za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................ za 6 mesecev..................».$2.50; za 3 mesece......................$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. i* .vi. . |prostovoljci, ki se bore na stra- vestl IZ Življenja ame- n: vaiencijske vlade, bo sam od- rišklh Slovencev pustil vse, ki se bore na njegovi strani. Suša v Kanadi (Dalje a 1. str.) sel v Sheboygan iz stare domovine, ko mu ie bilo komaj 17 let. Poleg soproge zapušča še Tlet- TORONTO. - V Kanadi je nega sinčka Antona, brata zavladala silna vročina. Po urad Johna in dve sestri, ter v sta- nih P°datkh je v zadnjih dnen kjer je letna sezona prekratka. kraju enega brata in eno umrl° na solnčanci vec sto ljudi. Na ameriški kontinent, in sicer V Wausau Memorial Zaradi suše Je uničen vellk del Iv Mehiko, so Španci vpeljali pše- ga leta. V splošnem je zimska pšenica boljša od pomladne. Pomladno torej sejejo le v krajih, kjer so zime navadno brez snega in tako ostre, da uničijo jesensko setev. Pšenica se je udomačila po vseh zmerno gorkih krajih sveta. V prav vročih krajih ne uspeva, istotako tudi ne na severu, Ljubezen, ki ni zarjavela škrat BORBA JEKLARSKIH DELAVCEV Borba jeklarskih delavcev se nadaljuje. Po današnjih uspehih in neuspehih se vidi, da je sovražnik še vedno močan, odporen in trmast. Da je ta borba omejena samo na delavce in posamezne kompanije, tedaj bi se moglo z gotovostjo govoriti samo o uspehih in zmagah delavcev, tako pa se mora v današnji borbi govoriti tudi o neuspehih. Delavci so doslej pokazali veliko odločnost in vztrajnost v borbi za svoje, po zakonu jim priznane pravice. Tej njihovi odločnosti bi se delodajalci kaj težko u-piiali ter bi bili prisiljeni, popustiti in privoliti v upravičene delavske zahteve. Toda v ta boj je vstopila še tretja sila. Pod pretvezo vzdrževanja miru in reda, zaščite "pravice do dela" ter obrambe kompanijskega lastništva, so mestne in državne oblasti poslale in postavile pred tovarne stražnike in vojake, ki — po ukazu svojih predpostavljenih — delujejo več ali manj javno v prilog kompanij in na škodo delavcev. Sicer se to ne dela v vsakem slučaju, vendar pa v večini slučajev. Če temu ne bi bilo tako, ne bi nikoli prišlo do ubijanja delavcev v South Chicagu in v drugih središčih strajka. Težko se je boriti človeku, ki nima drugega na razpolago ko gole roke, kajti največji slabič s puško in revolverjem v roki, je močnejši- kakor najhrabrejši ne-oborožen junak. Neprevidno in naravnost blazno je, če se stotine ali tisoče delavcev upre majhni skupini oboroženih stražnikov in vojakov, kajti končno bodo morali tako blaznost vendar plačati s svojo krvjo. Zato razumni in uvidevni delavski voditelji neprestano priporočajo delavcem, naj ne izzivajo neredov in naj se uklonijo pred surovo silo, sicer bi sebi bolj škodili kakor pa koristili, cločim bi dali nasprotnikom priliko, da se pokažejo pred svetom kot krotka jagnjeta, na katera so navalili delavci ko divje zveri. Tako premišljeno in mirno zadržanje delavcev je sicer težko, kajti so slučaji, ko tudi najbolj hladnokrvnemu človeku kri zavre, ko vidi, kakšnega oboroženega nasilja se poslužuje sovražnik, toda v vseh takih slučajih mora razum nadvladati srce. Lepo in mirno so se doslej v vseh slučajih zadržali delavci na štrajku, brez ozira na izzivanja in napade od strani nasprotnikov. Sili močnejšega se niso mogli upirati, zato je bilo tudi gotovim kompanijam mogoče, da to privlekle skebe v svoje tovarne, da so nato lahko potom novin javljale, da se delavci prostovoljno vračajo na delo. In tako se dobe danes nepoučeni ljudje, ki pravijo, da ie štrajk zlomljen in da je zdaj spet vse tako, kakor je bilo pred štrajkom. Ne verujemo sicer, da bi bilo število takih lahkovernih ljudi veliko, toda bilo že kolikšno" koli, taki glasovi in taka naziranja otežujejo borbo jeklarskih delavcev in ji vobče škodujejo. Vero v končni uspeh in zmago svoje stvari morajo imeti vsi delavci, ne glede na to, ali sb zdaj sredi tega štrajka, ali so morda zaposleni kot unijski delavci. •Zaradi svoje lastne koristi in zastran svojih lastnih interesov ne smejo torej delavci, ki niso direktno prizadeti, samo od daleč gledati na borbo svojih tovarišev, marveč morajo isto zasledovati z živim interesom in svojim sodelavcem, ki so na štrajku, morajo po svojih močeh moralno in materialno pomagati, zakaj oni stari pregovor: danes meni, jutri tebi! še vedno drži. t To je tem potrebnejše, ko vsa znamenja kažejo, da se je borba ameriških delavcev šele pričela in da bo treba posvetiti še mnogo časa ter doprinesti še velike in številne žrtve, dokler bo ameriško delavstvo izvojevalo popolno zmago ter jo tudi utrdilo proti vsakim bodočim napadom, ki bi stremeli za tem, da se pogazijo njihove zakonite pravice. To, kar so v zadnjem času z veliko in težko muko izvojevali, so samo mrvice tega, kar jim gre in kar bi morali dobiti. Pa tudi te mrve utegnejo izgubiti, mko ne bodo složni, edini in v svoji borbi trdno odločeni, da se ne zadovoljujejo več z mrvami, ki padajo od polnih miz delodajalcev, ker imajo tudi oni — delavci — pravico do življenja, ki je vredno človeka. V tem geslu je pričetek in konec borbe in zmage. rem sestro. bolnišnici pa je v soboto 10. t. m. po 14 dnevni bolezni vsled čeljustnega krča preminul 16-letni Frank Zore, sin rojaka Johna Zoreta, čigar soproga E lizabeta je umrla pred 19 mese letošnje žetve. Najhujše so pn-,nic0 leta 1530 y nagih novo. zadete baš najrodovitejše P°-! angleških državah pa je bila pr-krajine. Pomanjkanje vode je vič pridelovana okrog leta 1602. Danes se v nobeni posamezni dr- zelo občutno zlasti na farmah, kjer je poginlo že veliko živine. Nekateri farmarji so morali po-klati vso živino. Pojavili so se i. Poleg očeta žaluje za njim š^ __ . ,... . en brat, John Jr., in ena sestra, tudi .YeUki Pozan P° PolJlh in Mrs. John Swita. Pittsburgh, Pa. — Pred nekaj dnevi si je vzel življenje rojak Peter Urankar, star okrog zdovih. Kuhati v poletnem času Ko se spomnite na poletje in 46 let in doma od nekod na Do- j na vroče dneve, ki so spojeni lenjskem. V smrt ga je pognalaj s to sezono, si zaželite hladnejšo bolezen, na kateri je trpel, od-,in hitrejšo kuho. Ko začnete is- kar je bil pred dvema letoma po-!kati bolj udobno metodo kuhe, žavi sveta ne pridela toliko pše nice kot v naši republiki. Najbolj izrazite pšenične države naše Unije so North Dakota, South Dakota, Kansas in Montana. Kolikor toliko pšenice pa se prideluje v vseh državah, ponekod več, ponekod manj. Za Zedinje-nimi državami pridela največ pšenice Rusija. Pred šestdesetimi leti je prišel mlad ruski častnik iz carjeve garde slučajno k svojim sorodnikom na Romunsko in kmalu potem so ga povabili na neki dvorni ples. Ta večer se je seznanil z lepo hčerjo nekega rumun-skega plemenitaša in milijonarja. Od prvega trenutka dalje sta bila Nikolaj Marzacz, kakor se je imenoval častnik, in lepa Vera Diacenso do ušes zaljubljena [drug v drugega. Sestajala sta se' tega doslej še niso ugotovili, u-naslednje dni in sta sklenila, da'gotovili pa so toliko, da imamo se kmalu poročita. Toda ko je vsi: Srbi, Hrvati :n Slovenci Vera o tem povedala svojemu j svoje posebne značilnosti. Na očetu, ji je ta prepovedal vsak primer: Klerikalci in liberalci v starem kraju se pričkajo, ali smo narod ali pleme. Končncveljavno stik z ruskim časnikom, saj je bilo to tik pred izbruhom rusko-turške vojne, razen tega pa je mladi častnik spadal med tiste, Poljedelci so tekom stoletij ki so jim upniki podnevi in po-vzgojili razne podvrste pšenice, noči za petami. Milijonar je imel vcžen od avtomobila. Zapušča !si °Slejte Wadno kuho, ki se ki bolj uspevajo v klimatičnih zadosti vpliva, da je pri ruskem več neodraslih otrok.'Bil je član | vam nudi na električni peči in v JSKJ in ameriške organizacijeelektričnem roasterju. Električ-Mooge | ni roaster bo posebno privlačen Buenos Aires, Arg. — Umrl je,za družino, ki gre poleti v na- Franjo Nemec, star 33 let in do- *'avo v kak "cottage" kjer ni ma iz Mirna pri Gorici. V Ar-*Plina ™ ni P™stora za elektric-gentiniji zapušča dva brata, v,no Pec- stari domovini pa mater, dva j Družina, ki lastuje električni brata in sestro. •— Poročila sta; roaster to poletje si bo štela to se Anton Santel iz Belsega in' kot svojo najboljšo udobnost. Josipina Žurga iz Bače na Pri- Velik plad< nj drži velike kose morskem. j mesa, kokcsi ali purane. Te spe---'če do perfektnosti, rujavo in Ludvig Benedik umrlslastno ! Na istem pladnju lahko pečete ,__ „ ~ v ,T : pecivo, torte in potice. Električ- "Glas Naroda poroča: V ne- . , . . r , ni roaster je prava ročna pec, deljo opoldne je nenadoma umrl , Mr. Ludvik Benedik, poslov. . 7 . "Glasa Naroda". Novica o govi smrti je vse globe , • • tresla, kajti še v nedelj«) zjutraj ni nihče domneval, da so m; ure štete. Dopoldne je še delal v j^^^y kuhinji svojem vrtu, nenadoma mu je : _ postalo slabo, zadela ga je srčna kap. Mr. Ludvik Benedik je bil rojen dne 16. avgusta 1.876 pri Sv. Slovenski pesnik Cvetko Go-Jcštu nad Kranjem. lar je nazval pšenico naših polj Razmeroma mlad je dospel v kraljico. Ta naslov tudi v polni Ameriko, najprej vršil dela, ki meri zasluži, saj spada med naj-so bila svoječasno usojena sko- važnejša živila človeštva. Izmed ro slehernemu priseljencu ter vseh žitnic je v prvi vrsti riž, ta-končno stopil v službo pri "Gla- koj na drugo mesto pa pride su Naroda." Svojo odgovorno pšenica. službo je vzorno vršil celih pet-1 Pšenica spada v vrsto trav in in trideset let. I je v bližnjem sorodstvu z ržjo in Pokojnik zapušča ,neuto!až- ječmenom. Kje je prvotna do-Ijivo vdovo, tri sinove: Ludvika, movina te koristne žitnice, ni Thecdorja in Franka, hčer Mil- znano, ker je v divjem stanju ni dred ter nešteto prijateljev, ki nikjer več najti. Sodi se pa, da ga bodo obdržali v trajnem spo- je prišla iz Male Azije. Ljudje minu. so jo udomačili oziroma so jo Bil ie član društva "Sloveni- začeli pridelovati že v zelo dav- Manjši h-e- ja a- se Naših polj kraljica razmerah raznih krajev. V zad- j vojaškem atašeju v Bukarešti iz-njih desetletjih pa se znanstve-. posloval takojšnji povratek po-niki raznih držav trudijo, da bi ročnika Marzacza v Rusijo, s križanjem raznih vrst vzgojili nove vrste, ki bi bile bolj rodo- Slovenci: kranjske klobase, čviček, harmoniko in škapulir. Hrvati: gemišče, šinterbratle, tamburico in — hrvatsko pitanje. Srbi: čevapčiče, gusle in loka-vost. Male razlike med brati: Srb To se je ugodilo tako hitro, da j pravi, da potuje v Zagreb, Hrvat vitne/bolj' zgodnje"alfpa bolj !'sf ^ljubljenca niti posloviti ni- ide u Beograd, a Slovenec - o. odporne proti raznim ^tHn. sta mogla drug od drugega. Edi- - * .. . . . ,. .. 1 ni spomin, ki ga ]e častnik vzel s skim boleznim ali proti susi, me-t , ... , v .. „ i • + 'seboi, je bil robček njegove za- gli m vlažnosti. Ruski znanstve-, „ J'J ... ... . .... ^ i rocenke z rumimskimi vezenina- niki, na primer, so vzgojili pse-1 staja v Ljubljani. mi. Sprva je bil ves obupan, potem se je vdal, ker je pričakoval, da se bo vojna kmalu končala in nično vrsto, ki zelo hitro dozori, da jo bodo mogli pridelovati na planjavah visokega severa, kjer i 1 • j |da se bo vrnil potem v Bukares-so poletja kratka, m navadne] ,.yv .. .. ______ pšenične vrste ne dozorijo. Pred par leti je bilo poročano, da je neki slovenski znanstvenik dosegel na državni poskuševal- to. Z bojišča je pošiljal svojemu dekletu pismo za pismom — to- da nobeno je ni doseglo. Ko se je vojna končala, so častnika, ki je | bil med tem napredoval v stotni- nici v Jugoslaviji zanimive uspe- ;ka, imenovali za guvernerja ne-he s križanjem pšenice in rži. S |ke sibirske gubernije. Tudi za to križanjem cvetnega prahu rži in I zakrito pregnanstvo v drugi ko- pšenice, je dobil novo žitnico, ki je napol rž, napol pšenica. Ta križanka je važna zato, ker rž uspeva tudi v hladnih, visokih in meglenih legah, kjer se pšenica ne obnese; pšenica pa daje boljšo moko. Nova križanka bo torej uspevala v bolj neugodnih legah ja" SNPJ, ter član Samostojnega Bolniškega Podpornega društva v New Yorku. Težko prizadeti rodbini izrekamo iskreno sožalje. Samo 2455 prostovoljcev? nih časih.»Znana in cenjena je bila v starodavnem Egiptu in v Palestini že pred tisočletji. V razvalinah davno porušenih in zasutih mest so raziskovalci našli sledove pšenice in ponekod celo precej ohranjena pšenična zrna. Dokazano je tudi, da je služila pšenica za hrano davnim prebivalcem Švice, ki so si gradili stanovanja na kolih nad vodo. Na ameriški kontinent je pri- nec sveta bi se bil moral "zahvaliti" očetu svoje Vere. Izgubil je upanje, da bo svojo izvoljenko še kdaj videl.'Samo enkrat ga je dohitelo nežno pismo iz njenih rok. Leta so prešla, minila je tudi kot pšenica, pa bo dajala boljšo svetovna vojna z revolucijo, moko kot rž. Tudi v Nemčiji solastnik, ki se je bil med tem po-baje imeli s takim križanjem ne- staral, je pobegnil preko Azije, kaj uspehov. Po našem zapadu se širijo o-gromna pšenična polja. Kdor se je ob času pšeničnega zorenja Hrvat zna zasoliti, Slovenec S putrom namazati, a Srbin zabeliti. Bratske kletvice: Hrvat pravi: Vrag te skelil i dal! Srbin Šalje vse od kraja v "torbu" materinu. Slovenec pa krvavo pogleda i11 vzklikne: Auf biks! "Ojej, ojej — ogenj vam je torej vzel tudi taščo? Moja .s žal je! Kako pa se je mogla zgoditi takšna nesreča?" "Veste, tašča je tako sladko spala, da se je nisem upal zbuditi iz sna ..." SALAMANCA. — General Queippo de Liano, ki igra vlogo nekakega propagandnega mini- §ja p£enica šele z naseljenci iz stra generala Franc?, je imel po Evrope. Indijanci bolj južnih radiju govor, v katerem se je krajev so pač poznali in gojili bavil s problemom tujih prosto- koruzo, niso pa imeli pšenice, voljcev v Španiji. Amerika se je oddolžila Evropi Med drugim je izjavil, da se* g koruzo, krompirjem in toba-general Franco prav nič ne upi- j{om; katerih rastlin v starem ra odpoklicu prostovoljcev, ker SVetu pred odkritjem Amerike bi tak odpoklic najhuje zadel va- njso poznali, lencijsko vlado, ki ima svojo | Z izbiranjem, križanjem in ne-glavno oporo v inozemskih bri- govanjem so poljedelci vz vozil preko takega polja, se mu je zdelo, da je sredi zlatega morja. Na teh ogromnih pšeničnih poljih seveda vsa dela opravljajo stroji: oranje, setev, košnjo, mlačev in čiščenje. Moderni stroji za žetev istočasno pšenico žanjejo, mlatijo, čistijo in spravljajo v vreče, ki že zavezane padajo iz stroja, da jih je treba samo naložiti na voz in odpeljati. Ako bi se tu pri pridelovanju pšenice posluževali po večini ročnega dela, kakor se to vrši večinoma v Evropi, ne bi ta dežela glede tega pridelka stala na prvem mestu. Pšenična žetev se začne že meseca maja v naših južnih državah in se konča v avgustu na našem severu. "Nova Doba" Nekdanji guverner je postal ma-lodane potepuh, njegovo edino imetje je bilo nekoliko rubljev, ki jih je imel shranjene v robčku z rumunskimi ornamenti. Dospel je do Monte Carla. Tu je prisedel s svojim zadnjim denarjem k igralni mizi. Dobival je in izgubljal, na zadnje pa mu je bila sreča mila in je priigral celo imetje. Tedaj je nehal igrati in je najel pet detektivov, ki naj bi mu poiskali Vero Diacensovo. Čez nekoliko tednov so jo v Kiši-njevu res našli. Med tem je bila postala stara, uboga ženica. Jokala se je od veselje, ko je zvedela, kdo jo je dal iskati. In pred nekoliko dnevi sta se OOletni Rus in Slletna Rumun- "Takale lokomotiva, ki vleče brzovlak, je gotovo zelo draga!' "Mislim, da je. Rad bi imel toliko denarja, da bi si kupil vsaj eno tako lokomotivo." "Čemu bi pa ti bila?" "Saj je ne potrebujem, le toliko denarja bi rad imel." NA ŠVEDSKEM VSAKDO V®' KAJ JE POSTAVA Švedske postave so primeroma preproste in direktne te? so zbrane v eni sami knjigi. Ta knjiga in pa biblija se najdeta skoro v sleherni švedski his1' celo kjer ni drugih knji£' Švtdski kmet lahko vzame P0' stavsko knjigo s police ter saItl prečita, kaj je postava. Prece' denti t. j. prejšnje odločitve igrajo v švedskem pravosodj11 ka poročila pred altar jem maj h-'nobene vloge, kar je brez dvo-ne pravoslavne cerkve v Kišinje-]ma vzrok, da je odvetništvo ze' vu ... I lo omejen poklic na švedske*11. Niagarski slap v Ljubljani izginil Ker so izvršena vsa regulacij-1 ska dela v Ljubljanici, so začeli podirati tudi zasilni betonski jez, ki ga je bila pred 2 letoma postavila terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice nad Hra-deckega mostom pri Novem tr- gadah. mnogo vrst pšenice. Nekatere vr- Na strani generala Franca se ste pšenice imajo resasto klasje, bori samo 2,455 tujih prost: >- d mige golo. Tudi zrnje raznih voljcev, ki so sklenili pogodbe vrst pšenice se loči po barvi, de-za dobo 12 odnosno 18 mese- belosti in klenosti. Dalje imamo cev. Od teh je 2,054 prostovoljk zimsko in pomladno pšenico. Pr-eev svoje pogodbe obnovilo, o- va se seje v jeseni, prezimi pod stali pa bodo po izteku pogodbe snegom, nakar nadaljuje rast poslani v svojo domovino. Čim sledečo pomlad in dozori poleti, dobi general Franco jamstvo, da Pgmladna pšenica se seje spo-bodo odstranjeni iz Španije vsi mladi in dozori že v poletju iste- Jez so sedaj popolnoma podrli in so začeli prazna tla betoni-rati odnosno izravnati z ostalo betonsko strugo. Ob povodnjih je Ljubljanica čez iez, ki je sicer zadrževal vodne mase, ko so betonirali odsek nizdol do tri-mostja, drvela v silnem vodopa-du. Zato so ta jez hudomušneži krstili za ljubljanski niagarski slap. MILJE Par milj pomeni samo par minut; toda tudi ako jc kdo oddaljen malo več, dobi lahko našo postrežbo, točno in vestno, kadar jo potrebuje. Tisti, ki želijo Svetkovo poslugo, ki je poznana 1« let kot popolna in vestna, nas lahko pokličejo brez skrbi, ne glede na daljavo. AUGUST F. POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd STREET JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdlcott 0583 Avtomobili In bolniški voz redno ln ob vsaki url na razpolaga Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo COLLINWOODSKI URAD: «52 East 152ud Street Tel.: KEnmore 111* 21. julija, 1937. ENAKOPRAVNOST f ŠlitAN 3. ALEKSANDER LIČAN: opomini \z Sibirije s:::tn:::::;::::nn:n;mmmttffinmmn:nnr Mesto Lhassa stoji ob pritoku reke Bramaputre in šteje okrog 40.000 prebivalcev, široke ulice, velike stavbe in lepo urejeni vrtovi krasijo mesto. Predmestje je pa zelo zanemarjeno m umazano, da že zunanje lice kaže veliko bedo. Najveličast-neJsi je tempel, kjer stanuje dalai-lama. ( Lamaisti (buddhisti) imajo »nogo skupnega z našo vero. Pl'i cerkvenih obredih rabijo škofovsko palico, mitro, kadilo, rožni venec, blagoslovljeno vo-do- Tudi lame (duhovniki) se ne zenijo in živijo zelo skromno 111 pobožno. Duhovništvo živi P° samostanih, po več tisoč skupaj, v vsakem samostanu Je tempel, ki je posvečen Bud-• Pfaznoverstvo je posebno »ed ženskim svetom zelo raz-Slrjeno. Vsaka večja naselbina ima svojo čarovnico in te vrste genske najboljše izhajajo v Ti-u- Ženske, ki iščejo pri ča-r°vnikih nasveta, morajo prinesti s seboj jajca, kišmiš (ne-,a vrsta naših rozin), tobak al1 denar. Tudi Tifonov Fran Milčinski: Rodbinska grobnica dala m jaz sva si prerokovati od vedeževal-e- Stopila sva v njeno izbo. 1 navadni leseni mizi je se-kakih 40 let stara ženska Pred seboj je imela posebno rsto kart. V kotu sobe sva °Pazila veliko košaro, v 'njej Je bil izredno velik črn petelin, mu je družbo delala popol- oma bela kokoš. Zaslišala sva §onga: enkrat, dvakrat, tfe rat" Polagoma je začela soba mneti in zdei0 se mi je, da sti plazijo po zidu. me je prijela za V ^Udne Pošasti plazijo po zidu. tSjValka ,, ^dim jn slišim", je pričela 0riti skrivnostno, "grozovi-j0.^oltanje, do mozga prodira-e krike smrtno zadetih, švi-r granat, hropenje hudo Jenih, smrt, smrt in le smrt. in mrtve ljudi, mrtvo živino pla granat razmesarjena tru-se v sk°zi vse te grozote si Hot?5110 prerii do Tibeta • • •" je , a je nadaljevati, a meni sem • dovolJ- Vse grozote, ki j^i -1111 preživel v vojni, so kakr5 Živo stoPile Pred živ - bi jih bil pravkar prejet' se mi Je' da sem p '^fronti, v rovih, v blatu. mesta, trge in vasi, grobove in spet grobove, begajoče ljud-svto, onečaščene žene in dekleta, kolero, kugo, svetiovno norišnico in kri, človeško kri, ki je divjala, kričala po zadoščenju. Tudi Tifonovu je povedala skoro vso njegovo preteklost. Ko sva odhajala, sva bila oba globoko ginjena. Molčala sva, a oba sva bila v dnu svoje notranjosti prepričana, da nama je ženska povedala nekaj resnice, pa naj jo je dognala tako ali tako. Ker so začeli roparje neusmiljeno preganjati, se je morala tudi naša skupina umakniti. Naš gospodar si je izbral zelo dobro zavarovan prostor v Kumbumskem gorovju. Bila je to mala dolinica na vrhu skoro neprehodnega grebena. Do romarskega mesta Kumbu-ma je bilo deset ur hoda. Romarji so morali skozi ozko sotesko v bližini našega tabora,1 kjer so jih tolovaji navadno napadli, pobirali žrtvam dragocenosti in bliskovito izginjali v svoje varno zavetje. Za ubitimi romarji njih tovariši niso jokali, saj so bili prepričani, da] so šli v nirvano, v dolino sreče in zadovoljstva. j I V Kumbum so prihajali romarji iz vsega Tibeta. Znameniti tempel Sirkang je bil zme-. rom prenapolnjen s pobožnimi verniki. Sredi templa je bil po-' stavljen kakih 20 metrov visok spomenik reformatorju buddhi-, zma Tsong-Kabi. To razkošno svetišče hrani v sebi neprecenljive dragocenosti. S Tifoaovim sva se že takoj po svojem nezaželenem prihodu1 v to družbo razbojnikov dome-j nila, da pobegneva ob prvi pri-1 liki, ki se nama ponudi. Napo-, sled je prišel ugoden trenutek,' ki sva ga tako nestrpno pričakovala. Tolovaji so bili šli na svoje rokovnjaško delo. V tabo-| ru sva razen Rusa Pjetrova o-stala sama. Ker sva vedela, da se roparji pred polnočjo ne vr- ^ ne jo, sva mu zaupala najine načrte. Bil je ves iz sebe. "Ali, sta blazna? Beg od tod pomeni, gotovo smrt! Kaj pa napravita z Mongolom, ki tako zvesto straži gospodarjev šotor?" je govoril v strahu. . — . —, ---------1 Seboj sem zagledal uničena | (Dalje prihodnjič) Nekateri imajo rodbinsko • • v • • v ' grobnico — meni ni cisto nic zanjo, da bi jo imel: prvič, ker sploh ne mislim umreti, pa se' tudi ne ve, kdaj in kje bo človek umrl, grobnica pa se ne da s sa-bo nositi po svetu kakor žepna ura, in drugič je tudi grobnica] jako minljiva reč, kakor je minljivo vse na tem jadnem svetu in ne kaže srca obešati nanjo. N. pr. mesar Ješpernik, ta je — pa naj stvar povem od kraja! Ona leta pred vojno mu je predla jako žaltava, še stojnica1 ni bila njegova, nego jo je imel v j najemu. Vsak petek je kako bu-! šo zaklal in kakega mršavega backa — od tistih kosti in tiste kože se ni dalo bogateti! ( Imel je očeta pri sebi, star je bil in nadležen, od magistrata je dobival par krajcarjev podpore — še za tobak ni bilo. Pa ko je, umrl, je dejal Ješpernik: "Prav je imel stari, da je šel, kjer muh ni. Mu vsaj ne bo treba skrbeti,' kje bo vzel nove hlače — za oni ] svet bodo že še dobre, čeprav zijajo spred in zad." Pokopal je starega in mu namenil križ na grob, kadar se bo kupčija obrnila na bolje. Pa so tekli tedni in so tekli meseci, noge so razhodile grob, prerasla ga je trava, stari se ni oglasil, da bi se kaj pritožil, pa je bilo dobro tudi brez križa. Potem je prišla vojna. Za nekatere ljudi vojna ni bila napačna, pa je prinesla polno bisago sreče tudi Ješperniku. Prekupo-val je živino in delal kupčije z blaženim vojaštvom — taka reč se vsakomur obnese, kdor zna. Znati je treba! Ješpernik je znal in se mu je obneslo in mu prineslo denarja in hišo in ženo in u-gled — tiste vrste ugled, kakršnega so pač uživali in še uživajo vojni dobavitelji. Pa ni bil tega ugleda deležen le on in njegova žena in hiša in denar, postal ga je deležen tudi "stari" tam zunaj na pokopališču. Gospod vojni dobavitelj je sprejemal razkošne posete, briljante so imeli na prstih in so se menili o svojih kupčijah in o svoji imenitnosti pa so se vljudno tudi zanimali: "Odkod je Vaša cenjena rodbina, dragi gospod Ješpernik? Ali Vaš čislani oče še žive? Umrli so? Res? O!" Tako zanimanje je zelo častilo gospoda Ješpernika in je postal ponosen na čislanega svojega starega pa je dal v pokopaliških registrih poiskati, kod približno so ga bili svojčas zagreb-li, in je staremu dal napraviti nov grob in nanj postaviti spomenik, soliden in ugleden spo- menik, kakršen se spodobi očetu vojnega dobavitelja. Imel je spomenik lep pomemben napis, ki je vsem, ki so se za stvar zanimali in so ga brali, razodeval, da se stai-i nahaja nad zvezdami in se tam primerno počuti. Toda staremu ni bilo več ime "stari," nego je bil ob tej priliki povišan v rajnika, in kadar je gospod Ješpernik govoril o njem, vedno je govoril o rajnkem očku in ga je spošljivo onikal. Sreča je bila še naprej mila gospodu Ješperniku. Dobil je k denarju še denarja, k hiši še hišo, k ženi še žensko in njegov ugled je v taki meri zrasel, da že ni bilo več lepo. Pa se gospodu Ješperniku v o-bilni sreči ni zakrknilo srce, nego je pričel preudarjati, da ta sreča ni zgolj njegova zasluga, nego je hkratu naklonjen dar dobroti j ivega Boga. Zbudila se mu je misel, da bi kaj storil za blagor svoje duše in je sklenil da si postavi na novem pokopališču rodbinsko grobnico. Segel je v žep in so mu jo postavili z obokano rakvijo in s kapelico nad rakvijo; v kapelici pa je stal angel, temu angelu nekaj ni bilo prav, turobno je povešal glavo. Sploh je bila grobnica taka, da se je vsakomur lahko pokazala, in je bila namenjena za večnost in za nepregledno vrsto članov dinastije Ješpernikove. Niti ni bil pozabil gospod Ješpernik rajnkega svojega očka, nego je ukazal, jim zbrati pičle umrljive ostanke, in tudi par gumbov so še našli, ki so se bili uspešno uprli trohnobi. Bil je dober, požrtvovalen sin in je gi- njen vprašal, ali bi morebiti kazalo pri tej priliki rajniku umeriti nove hlače, pa so mu odsvetovali, da se ne izplača. Vse vku-paj, kost in dva gumba je dal položiti v dragoceno krsto in prenesti v rodbinsko grobnico. Bilo je tiho spodobno slavje, ki se ga je poleg Ješpernikove hiše udeležil le ožji krog njegovih prijateljev, in se je slavje zaključilo z izbranim žalnim zakusom. Pri tej priliki je bil rajnki stari Ješpernik zopet povišan in je postal jblagopokojni gospod oče, in če , bi bilo šlo tako naprej, ne vem, I kako visoke šarže bi bil še dosegel stari revež brez tobaka in brez hlač. Toda to je tisto, da baš ni šlo tako naprej, ampak ljubi včasih tudi dobroti j ivi Bog nekoliko iz-[premembe in je prišlo zaradi j ljube izpremembe precej drugače. I Kakor pridobljeno, tako iz-'gubljeno! Najprej je šel denar, te grobnice. Novi lastnik je bil vampasti pek Križaj in jo je takisto namenil sebi in svoji dinastiji za vseh vekov veke. Pa ko je pri notarju kupoval od Ješ-'pernika, je dejal :"Vi, Ješpernik" (še gospod mu ni rekel), I "Vi meni grobnico prodajate in jaz jo kupujem in plačujem brez bremen in brez gostačev. Ali imate koga notri?" | Pa je zamahnil gospod Ješpernik z roko: "Par kosti je no-]tri od mojega starega — pa nemara še njegovega niso, ampak 'so pobrali, kar jim je prišlo v 'roke. Dajte jih, kamor hočete!" Potem je šel ,kakor rečeno, v Ameriko. j z denarjem ženska, potem sta ; šli hiši, s hišama žena, hkratu je | šel ugled. Za vse so se mu našli interesent je, le ne za njegov u-'gled; še zaprt je bil gospod Ješ-1 pernik. Vse drugo so mu pobrali ■ upniki. ' Oziroma je bil jako vesel, ko se je spomnil, da mu upniki niso 'vsega pobrali in da so mu pustili rodbinsko grobnico. Pa jo je prodal za dvesto tisoč in šel v Ameriko. j Lepa je bila grobnica, namenjena za večnost in za nepregledno vrsto članov iz dinastije Ješpernikove. Zdaj je dobila drugega lastnika in je bilo pri notarju narejeno pismo, da kupec takoj stopi v posest in užitek NI VSE ZA VSE Pravijo, da niti dve osebi na svetu nista popolnoma enaki. To j pa ne velja samo za zunanjost, (ampak tudi za notranji ustroj. I Znano je, da nekaterim ljudem delajo neprilike čisto poštene jedi, katere drugi brez škode uživajo. Dr. W. C. Alvarez na gla- soviti Mayo kliniki je delal po-skušnje z raznimi jestvinami na 500 osebah in je pronašel, da sirova čebula, mleko in smetana, sirova jabolka in kuhano zelje povzročajo največ osebam neprilike. V več ko četrtini primerov so se omenjene jestvine izkazale za neprave. Trinajst do osemnajst odstotkov oseb, na katerih je delal poizkuse, je imelo želodčne neprilike po uživanju čokolade, redkvice, paradižnikov, kumar in jajc. Najmanj neprilik je povzročalo uživanje graha, krompirja, kuretine in rib. * , Millions prefer if to mayonnaise- cojtj^dd/ % Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fash-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclusive with Kraft. OK'D BY MILLIONS cuu4 amtpic OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plat/j surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and gum surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE Kidneys Must. Clean Out Acids The only way your body can clean out Acids and poisonous wastes from your blood is thru it million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under Kjes, Dizziness, Rheumatic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take chances. (let the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works last, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and ia js-uaranteed to fix you up in one week or money back on return of empty package. Cystt.t costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you. A DON'T NEGLECT A COLD k Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proli-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo Zdravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. 0301 I Knjige:- aJvpicau pARM HOUSE LCT'S Us its lis M ffi tff ■j. ■{■ »j« H H I pi KAJ SE JE ZGODILO m m =!= BTB The - cabin. 'Uslic hominess of a log Wlcity Ul° Wi,rm- friendly sim-matie "f 3 fanr>house; the ,aro-sugai, alrnOsphere of a maple ors oftamPi all pleasant remind-aniit} !llonoer homes, stand out iTinrnm ° Setter ar>d glamour of spectae lh industrial exhibits yid entertainment foa-■ :pvUpvcl«nd's 1937 Great lntorestiT1>0s^ion> They furnish a,lcl 20th QQnU'«st between 19th Just ■,r„Centui'y modes of living O'-esen, m I HI rntl furni^.odern home building tieltl cabin fi' st<>nds the Gar-11 th " fn'thful veproduc-v ie home''in-which James h rePr the Court of Great °sent homes which A. Garfield, twentieth president of the United States, was born. Huilt of logs 122 years old, the rough construction and furnishings are in startling contrast to these modern homes. In it are wooden kitchen utensils, oil and candle lamps, spinning wheels, a quilt made of hand-spun thread, and other forgotten things with which our forefathers furnished their homes. A farmhouse, typical of homes throughout Ohio's rolling farmlands, is directly across the farmyard from buildings which house an amazing collection of the most modern farm machinery. Horses, chickens, cows and turkeys arc i comfortably quartered in their | barnyard. The' squealing pigs COURT«* STANOABPOtt-CO. OF OHlO blends with ultra-modern usual sounds within the 125-acre Exposition grounds. A haystack, cornfield and vegetable garden add authenticity to the farm home atmosphere. On the Midway, center of amusements, the work of boiling down maple sugar gogs on serenely, just as it would in a sugar house deep in a maple woods. It would bo difficult to find better examples of the spirit and economics which played such an important part in the development of our country than these rustic homes provide. At the 1937 Great Lakes Exposition, where the main theme is "The Making of a Nation," they are in a perfect setting. ^ a 111 !tf flf iti iti it« iti m in m iti p iti iti iti iti H m Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po "J Qg vsako. Pošiljamo tudi po pušti. Za poštnino je pridejati 10c' za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue—Cleveland, Ohio LIFE'S BYWAYS D o D o D .7? J/J _ to A TUOJCHT or 7ZUSH/NC. To THffr TCN£N AJPjviH /ti/NC S T Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 21. julija, 1937. SI M. Zevaco: h FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN Picouic je šele v mlinu opazil, da mu je tovariš izginil. Ker ga je bilo sram povedati resnico, je vzlic svojemu ogorčenju rekel Pardaillanu, da je ostal Croasse spodaj v zasedi in hoče odvrniti napadalce od mlina. "Rad bi se mu bil pridružil," je dodal, "toda moral sem vam javiti, da sovražnik prihaja." Pardaillan si je dejal, da je Picouic bojazljivec, Croasse pa vtelešeni pogum. Nato je zbral v veliki izbi vso svojo bojno silo, to je, mlinarja, njegove tri hlapce in desetorico mezgarjev; z vojvodo Angoulemskim, Pi-couicom in njim samim vred je bilo braniteljev mlina po tem takem sedemnajst mož. ženske, kar jih je bilo pri hiši, so se zaprle v izbo, ki je imela okno na polje. Gospod Peretti je napeto opazoval vitezove priprave. Ko je čul, da se res bliža oboroženo krdelo, je prebledel. Vendar pa ta bledost ni bila posledica premajhnega poguma. Pardaillan je povel svojo četo iz hiše. S steze so se že slišali koraki Guisevih mož. Kmalu so se pojavile v mraku njihove postave. "Ali je mladi človek izdajalec ali ni?" je ugibal gospod Peretti. "Kmalu bom vedel . . . Moja usoda in usoda Francije sta nocoj v rokah tega neznanca... Kakšna prigoda! In vkakih časih živimo. Bože moj! . . ." Prav tisti mah pa so zagrmele arkebuze; plameni strelov so blisnili v noč in s steze še je za-čulo ječanje ranjencev in brezglavi beg ostalih. "Izkupili so jo!" je mirno rekel vitez. "Nabijte iznova ... čeprav utegne miniti pol ure, preden se osvestijo po tem presenečenju! . . ." Nasmeh je zaigral na Peretti j evem obrazu. "Ni izdajalec," je dejal sam pri sebi. "Bogme, Guise ne bo videl mojega denarja. Bearnec bo kralj! ..." Naglo je odprl vrata in prijazno poklical viteza k sebi. "Jelite, gospod, rekli ste, da se pol ure ni bati novega napada?" "Morda ga niti čez uro še ne bo! Zakaj? . .." "Nu, dragi gospod, čas je, da odrinem s svojimi mezgi . . . Bo-' jim se le . . ." "Da ne bi gospod Guiški, akoj najde mlin zapuščen, poslal za j vami krdela jezdecev, ki vam j bodo za petami? . . ." "To je tisto, blagi prijatelj... saj dovolite, da vas imenujem tako? ... V strašni zadregi sem! i Ako me bodo zasledovali ... bi trebalo . . ." "Odpravite se brez skrbi!" se je nasmehnil Pardaillan. "Obljubim vam, da zadržim sovražnika do jutri zjutraj." "Kaj, res bi hoteli?" je vzkliknil Peretti, resnično ganjen po vitezovi ustrežljivosti. "Rekel sem vam, da hočem pokvariti Guisu račun." "Ali je mogoče! Sami bi se u-pali zadržati to dobro oboroženo četo? . . . Zakaj opozoriti vas moram, da pojdejo mlinar in njegovi pomočniki z menoj . . ." "To si lahko mislim. Vsi ti gospodje so toliko podobni mlinarjem, kolikor sem jaz podoben papežu." Gospod Peretti se je zdrznil. "Morda ste mu podobnejši, nego sami slutite . . . ako ne z obrazom, pa vsaj z odločnostjo značaja . . . Nagrade nočete, mladi mož, in vaš. obraz mi pravi, da bi bilo prigovarjanje zaman. Vzemite vsaj ta prstan . . . Nemara vam bo kedaj koristnejši od bogastva ..." Tako govoreč je gospod Peretti naglo podal vitezu obroček, ki ga je Pardaillan nataknil na prst, ne da bi se bogvekaj zmenil zanj . . . Kmalu nato so mezgi, obtovorjeni z dragocenimi vrečami, skozi druga vrata osta-vili malin ter krenili na pot. Gospod Peretti je jahal zadaj, spremljan po mlinarju in njegovih pomočnikih, ki so se bili iz-premenili v vojnike. Služkinje so jo peš ubrale po cesti, ki je vodila na Montmartre. Ko je karavana v brzem pohodu dospela v Ville-1'Eveque, je vodja mezgarjev s klobukom v roki stopil h gospodu Perettiju in ga je vprašal: "Ali krenemo proti Italiji?" 1934 — 91. JULIJA 1937 V spomin tretje obletnice kar nas je zapustila naša ljubljena mati &na Hence Leti tri Te grob že krije, nas si pustila in odšla, Lepše zdaj Ti solnce sije, rešena si skrbi, gorja. Šele zdaj prav vsi spoznamo kaj si bila Ti nam vse, vzorna žena, dobra mati zlata duša in srce. Žalujoči otroci: Annette, Frank, Marie, Anna in Josephine. "Ne, gospod grof," je odgovo- j ril Peretti. "Krenili boste proti La Rochelle . .." Pardaillan, Karel Angoulem-ski in Picouic, ki so ostali v mli-nariji, so med tem slepo streljali v noč, hoteč ohraniti neprija-telja v mnenju, da je malin močno zaseden. Malin sam je stal na desni strani mlinarije in je bil z njo spojen po lesenih stopnicah, ki so se začenjale ob pritličju stanovanjske zgradbe in so vodile v zgornji del mlina, kjer je bilo kolo in odkoder si lahko spravil vetrna krila v tek. Iz tega vrhnjega dela si prišel skozi loput-nico po lestvi v spodnji del, kamor je padala moka. Vsa celota mlina je slonela na koničastem podgradku iz krepkih tramov in se je dala obračati po vetru, ne glede nato, s katere strani je pihal. Podgradek je bil obit z deskami in je tako nudil zavetje, kamor si se lahko spustil, ako te je bila volja. Pardaillan si je ogledal vse to, ko je v naglici prehodil hišo in malin. "To je naš glavni stan," je dejal, kažoč na mlinarijo, "in to je odstopna črta," je dodal, oziraje se na stopnice, ki so vodile v ma<-lin. "Tedaj se udarimo?" je vprašal Picouic. "Ali je te strah?" je rekel Karel. "To ne, Svetlost; a ker so domači odšli, sem mislil . . ." "Pozor!" je viknil Pardaillan. Guiseva četa se je baš tedaj pojavila na ravnici vrhu griča. Pardaillan je odprl okno in je zaklical: "Hejo, gospoda! Kdo ste in kaj hočete?" "Kdo ste vi?" je vprašal iz teme oblasten glas. "Bogme, gospod vojvoda," je odvrnil Pardaillan, ki je takoj spoznal Guisa po zvoku besed, "kdo drugi naj bom kakor gospodar tega prijaznega mlina! . S Čim vam morem ustreči?" "Mlinar ali ne mlinar," je rekel vojvoda, "streljali ste na moje ljudi. Ako ste poglavar u-pornikov, ki so zaprti z vami, se boste zagovarjali zaradi tega nasilja. Obešeni boste, razen če ne-utegoma odklenete vrata in o-stavite malin. V tem primeru vam darujemo življenje in vam dovolimo, da odvedete svoje ljudi." "Hvala lepa, Visokost! Ali smem odnesti tudi trideset vreč zlata, ki ste jih prišli ukrast?..." "Predajte malin," je zarjul vojvoda, "ali pa naskočimo!" "Prav žal, Visokost! Z grož-' njami nas boste samo prisilili, da napravimo izpad in vas pokončamo do zadnjega moža!" Guise je že hotel nekaj ukazati, ko se je zdajci premislil in besno mahnil z rokami. "Kdo ve, nemara jih je sto!" je rekel Mainevillu. Pardaillan, ki ga je slišal, je zavpil: "Trije smo, Visokost! Trije, kar menda ni premalo: gospod vojvoda Angoulemski, poln nestrpnosti, da obračuna z vami, kakor ste mu obljubili; gospod Picouic, s poklicem glumač, ta čas lakaj vojvode Angoulemske-ga; in končno jaz, vaš pokorni sluga, vitez dePardaillan." "Laže!" je rekel glas. "Veliko jih je." "Pridite pogledat, kdor ne verjame!" je kriknil Pardaillan. "Pridite ali pa izginite ... če ne, bomo streljali, tako mi smrti božje! ..." Med Guisevci je spet nastala zmeda, zakaj sleherni je bil u-verjen, da brani mlinarijo najmanj sto arkebuzirjev. Pardaillan se je porogljivo zagrohotal. "Do svidenja. Visokost!" To rekši je mirno zaprl okno. "Da, do svidenja!" je zaroh-nel Guise bled od togote. Velel je v širokem krogu obkoliti grič. Nato je poslal narednika v Pariz. čez dve uri se je narednik vrnil z vestjo, da prihaja tisoč ar-keburzirjev na pomoč. V teh dveh urah so se Pardaillan in njegova tovariša utrdili, kakor so vedeli in znali. Toda Maineville je sumil, da je vitez nemara vendar govoril resnico; zlasti se je tudi bal, da ne bi o-bleganci skrili denarja v kak kraj, kjer bi ga bilo težava najti. Poklical je Bussija-Leclerca in se je odpravil z njim na razgledovanje. Maurevert, ki je ostal pri vojvodi drgetal od divjega - ažnik, katerega se. je bil zajet! " rekel vojvodi, "ali uoijuba, da dobim od vašega plena dve sto tisoč li- Proda se Tri izložbene omare se proda poceni. — Vpraša se na 730C St. Clair Ave. Delo Dekle, stanujoče v okolici E. 185 St. dobi delo za hišna opravila. — Zglasiti se je na 756 E. 185 St. Dekle dobi delo v slovenski restavraciji in gostilni. Pomagala bi v kuhinji in stregla gostom. Lepa in ugodna pozicija, stanovanje v hiši. — Za naslov se poizve v uradu tega lista. Soba se odda Odda se soba, vse udobnosti, $2 na teden. — Poizve se na 1277 East 60 Street. Odda se Stanovanje pet sob in garaža se odda v najem. Naslov se poizve v uradu tega lista. A. Malnar Cement Work 1001 East 74th Street ENdicott 4371 SEDMAK MOVING AND STORAGE CO. Local and Long Distance 6506 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 1920 Collinwood Branch: 15022 Saranac Road DR. L. A. STARCE ;pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE. HIŠE NA PRODAJ Vi plačate hišo vseeno, pa ako je vaša ali ne. Sledeče hiše so na prodaj po zmernih cenah. Hale Ave., 5 sob, kopališče, furnace ................ ............. $2700 Darwin Ave., 6 sob, kopališče, furnace, garage............ $3000 Darwin Ave., 9 sob, furnace, kopališče, 3 car garage .... $3500 Jenne Ave., 6 sob moderna, krasen lot. Mora biti prodana ker odide lastnik iz mesta. Darley Ave., 6 sob moderna. Jako poceni. Darley Ave., 9 sob, zidana hiša, velik lot ........................ $3500 E. 140 St., Hiša za 3 družine, furnace, garage ............$0500 MATT PETROVICH 253 EAST 151st ST. KEnmore 2641-J m»Hniiininniiniiim»»»»nnnimm» Oglašajte v — "Enakopravnosti rnnmrnffltmmmmmffl»mnnmt»»tt zameno: imejte svojih dve sto tisoč liver in dajte mi rajši moža, ki je pravkar tako nesramno govoril z vami." "Razumem te, Maurevert," je rekel vojvoda z mrkim glasom. "Vem, da mrziš tega človeka. A glej, sovražim ga tudi jaz. Stare račune imava drug z drugim. Vzemi zlato, moža pa ostavi meni. če pa se zadovoljiš s sto tisoč livrami, kar je še vedno lep denar, ti dovolim, da smeš prisostvovati razgovoru, ki ga bom imel s Pardaillanom, kakor hitro bo v mojih pesteh." "Vraga, Visokost! Zabava bo po tem takem izredna, ali pa mi xstopnina predraga ..." "Kolnem se ti, da še nisi videl j enake," je škrtnil Guise. "Prire- j diti jo mislim v Chateletu, v mu- j čilnici.. ." "Oho! ... To je med brati j vredno sto tisoč liver! Velja. Visokost!" "Njegovo crko dobiš v nameček," je rekel Guise. "če jo dobim, Visokost," je dejal Maurevert, "tedaj plačam dve sto tisoč liver! ..." XX. Naskok na malin. Med tem, ko sta Guise in Maurevert zbijala te krvoločne šale, sta se Maineville in Bussi-Lec-ierc prikrala do mlina, da bi dognala točno število oblegan-cev. V mlinu je bilo vse tiho in tema; pač pa je bilo v mlinariji eno izmed oken razsvetljeno. O-gleduha sta v nekaj minutah pretaknila malin in sta se uveri-la da ni v njem nikogar. Branilci so bili po tem takem očividno zbrani v hiši. Splazila sta se tja, da bi prisluškovala. Ko se je Bussi-Leclerc po naključju dotaknil vrat, je začutil, da so samo priprta. Z vso opreznostjo jih je potegnil k sebi. Vrata so se odprla brez glasu in tovariša sta počenila na stopnicah, tako da sta imela razgled po vsej izbi. In zdajci sta odrevenela od strmenja. Neverjeten prizor se je ponudil njunim očem : Vitez de Pardaillan in vojvoda Angoulemski sta sedela za mizo in sta s slastjo obirala gnjat, med tem ko je pašteta še čakala, da pride na red, in sta zamakala večerjo z vinom, ki ga je nalival Picouic! ... Ob zidu je bila v redu razvrščena dvanaj-storica nabitih arkebuz. Na drugi mizi je ležalo več pripravljenih samokresov. Jedoč in pijoč sta Pardaillan in Charles nadaljevala svoj razgovor. "Jutri bo najina prvo pot v samostan," je rekel vitez. "Ni vrag, da ne bici ganki odprla ust; tako zveva, kaj je z vašo zalo Violetto . . . Kar dobre volje bodite ,vojvoda! . . . Gospod Picouic, nalijte nama iz steklenice, ki ste jo zase postavili na stran... Saj sem vas videl! . .." "Oh, gospod," je dejal Picouic, jadrno naliva je časi, "verjemite mi, da se ne bi upal piti tistega kakor vi . . ." "Zakaj ne, budalo, če ga je dovolj! . . . Glej, glej! . . ." Ta vzklik je ušel vitezu v trenutku, ko se je naslonil nazaj, da bi proti luči pogledal barvo vina v svojem kozarcu. Pri tem je divgnil glavo in je uzrl na vrhu lesenih stopnic Mainevilla in Bussija-Leclerca. Pardaillan je udaril v smeh in je pokazal o-gleduha vojvodi Ankloulemske-mu. Karel je planil po svoj meč. Picouic se je oborožil s samokresom. "Gospoda," je dejal Pardaillan, "ako vama diši, vaju povabim! . . ." Maineville in Bussi-Leclerc sta bila hrabra človeka. Spogledala sta se. Pred seboj sta imela trojico ljudi; kaj čuda, če ju je obšal misel, da bi prijela Par-daillana in njegova tovariša in bi jih vse tri zvezane odvela k vojvodi Guiškemu, češ: "Visokost zajela sva posadko; malin je vaš! ..." Kako sijajno dejanje! In kak uspeh, kaka nagrada! . . . Vstala sta in pozdravila. Bussi-Leclerc se je odkril in je rekel vljudno : "Gospod de Pardaillan, žal nama je, da vas motiva pri večerji; toda šli boste z nama, tako mi smrti božje! Naprej, Maineville!..." i® Z mečem v roki sta planila naprej. Bussi-Leclerc je tako silno treščil Picouica z ročnikom P" glavi, da je siromak omedlel. Nalet ju je zanesel prav na sredo izbe. Tedajci pa je skočil Pardaillan k znožju stopnic. Druga vrata so bila zagrajena — umik jima je bil odrezan! . . . Vse to se je zgodilo prej, nego je moči povedati. Maineville je našel pred seboj vojvodo An* goulemskega, Bussi - Leclerc Pardaillana . . . Meči so zažve«' ketali. Bussi-Leclerc je zaporedoma poizkusil nekaj svojih najboljših sunkov; vitez, ki je med borjenjem z enim očesom paflj na vojvodo Angoulemskega, jf1 je prestrezal drugega za drugim. Slovečega dvobojevača se je polastil gnev. Kaj! Ali je res našel protivnika, ki se je koma) zbrknil zanj ? "Pozor, gospod, ubijem vas! je zavpil ter izpal proti vitezu2 ravnim sunkom. (Dalje prihodnjič) ver 9" "Dobiš jih, Maurevert, kakor gotovo sem Guise!" "Nu, Visokost, ponudim vam Pazite na oglas v petkovi številki, da vidite, kaj priredi KLUB SLOVENSKIH GROCERISTOV in MESARJEV v nedeljo 25. julija. Oglašajte v — "Enakopravnosti •ii HOW OFTEN CAN YOU KISS AND MAKE UP? FEW husbands can understand why a wife should turn from a pleasant companion into a shrew for one whole week in every month. You can say "I'm sorry" and kiss and mike up easier before marriage than after. Bewisc. Ifyou want to hold your husband, you won't be a three-quarter wife. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. 18 helps Nature tone up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the threa ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age." Don't be a three-quarter wile, take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Gran dsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič 'Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. U NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. — --CLEVELAND, OHIO The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky* swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. TIm freata.t aelrf——»»j*^ tke d.*l«n and construe** •f fin. ..win« m™ .led tii. is entirely «anc«al»d, in« a k.autlful uUa 8m 1» « dl.pW , Erasmus Gorsh® 1030 East 66th Pl»c® Corner St. Clair HEnd. 4245 < 19 024823484853234823532353235323532353234823532348235353482348 53534848532323234823