SEJA OBČINSKE SKUPŠCINE
Zadnja seja občinske skupščine z dne 18. 9. jenja in oceni gospodarskih gibanj v občini ter
1969 je bila posvečena problematiki gospodar-problematiki urbanizma.
Problematika gospodarstva
O GOSPODARSKI problematiki je poročal pred-sednik sveta za gospodarstvo tov. Cedo Mokole, ki je v svojm poročilu ugotovil, da so nasplošno gospodarski rezultati v občini zelo ugodni. V osmih mesecih tega leta je bil zabeležen velik porast produktivnosti in večje akumulacije do-hodkov v gospodarstvu. Manjše uspehe je do-segla kovinska industrija, zaradi povečanja cen pločevini in plafoniranih cen njenih proizvodov. Tov. C. Mokole je nadalje tudi ugotovil, da so naše gospodarske organizacije povečale svojo amortizacijo, kar gre predvsem na račun novih investicij v osnovna sredstva.
Kljub splošnemu povečanju dohodka pa ne naraščajo skladi z isto močjo kot osebni dohodki V poprečju so bila dejanska izplačila osebnih dohodkov za približno 18,4 % večja kot lansko leto. Nenormalni porast osebnih dohodkov bi mo-rali čimpreje zaustaviti in ga preliti nazaj v skla-de. Izgubo je prikazala samo ena organizacija v občini in sicer »Iskra« — tovarna orodij. Zni-žanje dohodkov je prizadelo več organizacij. Kri-tičen lahko postane položaj v tistih organizaci-jah, ki poslujejo z manj kot 10 % skladi v pri-merjavi z ustvarjenim dohodkom. V zelo veliki meri bremenijo sklade vse one organizacije, ki še izvajajo investicije.
Porast medsebojnih obveznosti delovnih orga-nizacij močno ogroža nadaljnji razvoj le-teh. Za-vlačevanje reševanja nelikvidnosti škodi zlasti močnim gospodarskim organizacijam. Večina pod-jetij v občini so žrtve pojava nelikvidnosti, saj je v celoti šišensko gospodarstvo visoko aktivno in ima več dolžnikov kot upnikov.
Cas obračanja sredstev se je zaradi nelikvidnosti jugoslovanskega gospodarstva močno podaljšal. Primeri, da je treba plačevati repromaterial iz uvoza šest mesecev pred realizacijo uvoza samo otežuje sedanji položaj v gospodarstvu. Za rešitev tega pojava bo treba uvesti tudi v gospodarstvu sodobnejše načine plačevanja z akceptnim nalo-gom  in  menico.
Zelo ugodno se razvija izvoz, je ugotovil ob zaključku tov. Cedo Mokole. Pozitivno je ocenil prizadevanje industrije za plasma svojega blaga na konvertibilno področje. Ugotovil je tudi, da je uspešno prebrodila sanacijsko krizo tovarna »Sora«, ki že izvaža skoraj vso svojo proizvodnjo na področje čvrstih valut. Vsekakor so se sred-stva za sanacijo, ki jih je posodil občinski sklad skupnih rezerv, bogato izplačala. Med močnej-šimi izvozniki pa je pohvalil prizadevanje pod-jetja »Agrostroj«.
Da bi se gospodarski položaj v občini še iz-boljšal, je predlagal naslednje ukrepe:
1.  Posvetovanje z vsemi vodilnimi kadri v go-spodarstvu  o   problemih  nelikvidnosti,   oskrbe  z repromaterialom, o  uvozu in izvozu,  investicijah, srednjeročnih   planih   in   notranjih   delitvah   do-hodka v podjetjih.
2.  Zaustaviti   naraščanje   osebnih   dohodkov   v korist   povečanja   plačilne   sposobnosti   v   gospo-darskih organizacijah.
3.  Predlagati republiški  skupščini naj  čimprej sprejme   ukrepe  zoper  nelikvidnost   in   si  priza-deva odpraviti žarišča nelikvidnosti', ki so znana.
4.  Gospodarske  organizacije   naj   v   prvi   vrsti poravnajo svoje obveznosti do upnikov, šele nat.o družbene  obveznosti.
Odborniki so sprejeli predlagane ukrepe in podali nekatera svoja mnenja. Tov. Janko šinko-vec je izrazil prepričanje, da bi morale delovne organizacije najprej pokriti osebne dohodke, nato šele poravnati obveznosti do upnikov. Tov. Danilo Sbrizaj smatra, da v šišenskem gospodarstvu ni bistvenih odstopanj glede na vloženo delo in po-
slovne uspehe ter osebne dohodke, razen pri manjših obrtnih podjetjih, ki jih bremeni visoka režija in visoki poslovni stroški. Ob takih pod-jetjih bo potrebno razmišljati o združevanju. Po-slanec Bernard Rode je bil mnenja, da ima naše gospodarstvo še veliko možnosti za povečanje obsega proizvodnje, vendar ga slabi slaba orga-niziranost. Več pozornosti bi morali posvetiti no-tranji organizaciji in združevanju sredstev ter kadrovanju. Misli, da imamo v bistvu najkrajši delovni čas in da ne dohajamo dovolj hitro mo-derne tehnologije. Ugotovil je, da so naši apetiti tako posatneznika kot organizacij taki, da hočemo imeti ameriški standard ob balkanskem načinu proizvodnje.