mbM	Maribor,	sobota	21.	septembra	1935	214
Leto IX. 1XV!,J
MARIBORSKI
©ena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 24S5	Tirnrn
izhaja men nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeatan	A J9h I I	Idk
v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase	nflBs	(JHk	JHi
sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun SL 11.409
Sodba : dosmrtna ječa
Razprava proti Šuiteriču je trajala ves dan in v noč — Brezuspešni Šušteričevi poizkusi, da bi zvrnil krivdo na rajnko ieno — Razkrinkan kot ženskar in pustolovec, s kakršnim mariborsko sodišče še ni imelo opravka — Zadoščenje pravici z obsodbo na dosmrtno jeco
Nadaljevanje zasliševanja obtoženca
Po zaključku našega včerajšnjega poročila se jc v Šuštcričevem procesu na-tiadaljevalo najprej zasliševanje obtoženca. Po vprašanju o plinu, na katero Šu-šterič ni dal jasnega odgovora, mu je predsednik senata stavil novo vprašanje:
»Kako pa je bilo s ključi? Ste imeli svoj ključ od delavnice?«
Šušterič sc je pričel izvijati in ni vedel točno odgovoriti. Trdil je, da ni imel ključa od delavnice, ker je edini, ključ’ izročil svojemu pomočniku. Pripovedoval pa je, da jc bila delavnica zaklenjena s ključoin v vratih in s posebno žabico. Pri svojem zagovoru je ponovno prišel v Protislovja s svojimi trditvami o ključu pred preiskovalnim sodnikom in pri policiji.
Predsednik je nato pokazal obtožencu ključ od delavnice, ki so ga pozneje našli skritega v podstrešni shrambi. Tudi na to dejstvo Šušterič ni mogel jasno odgovoriti in je omenjal nekega svojega Prejšnjega pomočnika Breznika, ki mu je bil ključ odnesel in mu ga pozneje vrnil. Odločno pa je trdil, da za ta ključ sploh ni vedel.
»Kako pa je bilo s tistimi odprtinami pri dimniku? Dimnik, ki je vodil iz ženine sobe, je imel samo eno odprtino, drugi dimnik pa je imel iz vaše delavnice dve odprtini in je bil po tretji odprtini zvezan s sobo vaše žene. Kdaj ste na-| ročih napraviti drugo odprtino v dimniku iz delavnice?«
Kedaj sem dal odprtino napraviti, se ne spominjam. Vem pa, da sem jo dal napraviti zato, da bo peč boljše vlekla iti da bodo cevi bolj grele.«
»Cevi sploh niste nabavili.«
Šušterič molči in je v silni zadregi. Kato mu predsednik natančno prikaže, da jc bila nova odprtina v dimniku napravljena vštric odprtine iz ženine sobe.
Državni tožilec: »S čim pa ste kurili?«
»Ker ni bilo drv pri hiši, smo kurili zadnje čase s sladkim ogljem, ki sva ga uporabljala s pomočnikom tudi za likalnik.«
Predsednik: »Kdaj ste prišli kritični večer domov? Kaj ste videli in slišali v ženini sobi?«
»Domov sem prišel pred 9. uro. V ženini sobi sem opazil luč in videl, da je bil pri njej na obisku njen sorodnik Ko-movc. Tudi sem točno slišal, da so se Dogovarjali o neki pokojnini.«
»Prvotno pa tega niste povedali. Danes vse drugače zavijate svoj zagovor! šušterič, povejte, kako si vi predstavljate smrt žene in hčerke?«
»Umrli sta zaradi tega, ker ni pomočnik Kojtrer zaprl plina v delavnici.«
, »Je dišalo po plinu v veži, ko ste prišli domov?«
»Plina v veži nisem vohal.«
V svojem zagovoru Šušterič ni prav za prav mogel točno navesti in dokazati, Zakaj jc dal napraviti novo odprtino v dimnik, od kod jc prišel likalnik z ogljem, ki ga jc drugo jutro našel njegov pomočnik v bližini spodnje odprtine pri dimniku, ko ga je prejšnji večer pustil
pod mizo. Tudi ni vedel pojasniti, zakaj je bil pepel v pečici moker. Glede plina je sicer trdil, da ga je naročil po ženini želji, zanikal pa je, da bi sc bila zadnje čase že kot ločenca prepirala in da bi mu bila žena celo kdaj pa kdaj skuhala kosilo ali večerjo. Prizadeval si je prepričati sodnike, da je pošten človek, da ni pijanec in ne zapravljivec in ne ženskar in da ga jc na zatožno klop spravila le nesrečna usoda. Ves čas svojega zagovora pa ni kazal niti trohice kesanja in se je sploh vedel tako kakor da bi se ne bilo nič zgodilo.
Kaj pravijo priče
Po zasliševanju obtoženca, ki je trajalo skoro dve uri, jc sledilo zasliševanje sdavnih obremenilnih prič. Prvi jc bil za,-slišan obtožencev pomočnik Anton Kojtrer. Sodnikom je takoj izjavil, da bo govoril čisto resnico in le to, kar je v kratki dobi strašnega doživel pri Šušte-riču.
Predsednik: »Kdaj ste prišli k Šuštariču in s kakšnimi vtisi in občutki ste pričeli delati v njegovi delavnici?«
»K Šušteriču sem prišel tri dni pred strašnim dogodkom. Delo je sicer imel, čudno pa se mi je zdelo, da mc sploh ni silil z delom. Prav tako sumljivo sc mi je zdelo, ko mi jc že prvi dan zaupal ključe od delavnice. Vse tri dni, ko sem bil pri njem, jc bi! silno malo v delavnici in sem jo moral vselej zakleniti jaz. Ko mi je izročil ključe, mi je izrecno naročil, naj pazim na nje, ker drugih nima. Še bolj čudno pa se mi je zdelo, ko mi jc že drugi dan pričel pripovedovati ne da bi ga kaj vprašal, da se jc zvecei pogovarjal s svojo ženo in da mu je med tem časom skipelo mleko na pečki v delavnici. Takrat sem postal pozoren zaradi ključev. Če namreč Šušterič ne bi bil imel svojih ključev, jronoči ne bi mogel v delavnico. To je v meni potrdilo sum, da ima Šušterič še svoje ključe. Tudi mi je pričel pripovedovati o družinskih razmerah in o neki ljubici, ki jo je imel v Studencih.«
»Kedaj ste odšli in kako jc bilo kritično jutro?«
»Mojster je odšel okoli tretje ure popoldne. Ko se je pričelo temniti, sem delavnico temeljito pospravil in dvakrat dobro zaklenil. Naložil sem še v pečico oglja in sem dobro pazil, da sem pustil vse v najlepšem redu. Dobro se spominjam, da sem pokrove na pečki zaprl, likalnik pa postavil pod mizo. Drugo jutro sem našel delavnico samo enkrat zaklenjeno z večjim ključem, pokrov na pečici pa je bil odprt in pri spodnji odprtini v dimnik je bil likalnik z izgorelim ogljem. Pepel v pečki je bil moker, oglje pa, kolikor ga je še bilo v žerjavici, je bilo polito z vodo. V sobi je močno dišalo po svetilnem plinu, čeprav sem ga zvečer skrbno zaprl. Prezračil sem delavnico in jo spravil v red, kar še ni bilo. V podstrešni sobi sem slišal kašljati svojega mojstra, vfendar nisem hotel iti k njemu. Okrog po! 9. ure je. prišel mojster v spodnjih hlačah in srajci iz svoje sobe, pričel kričati name in me opozoril, da mu teče kri iz ust. Naročil mi je, naj grem takoj po rešilni avto ali po
stražnika.«
Drž. tožilec: »čutili ste, da se nekaj plete, zato ste bili izredno pozorni na vsako malenkost in ste si nalašč delali posebna znamenja, da bi zasačili svojega mojstra.«
Zagovornik: »Izgloda, da ste silno dober psiholog.« Vprašal ga jc tudi nadalje, če niso prihajali k obtožencu neki sumljivi ljudje. Na to vprašanje ni mogel Kojtrer točno odgovoriti. Tudi je zagovornik predlagal, naj se da v zapisnik, da je dobil priča Kojtrer vtis, da je bilo Šušteriču žal in da se jc kesal ločitve od svoje žene.
Neizpodbitni dokazi o krivdi
Za pomočnikom Kojtrerjem je bil zaslišan sorodnik pokojne Šušteričeve žene Ivanke policijski stražnik Komo-v e c. Komovec jo je večkrat obiskal in je dobro poznal prilike, v katerih je živela. Bil je pri njej na obisku tudi kritičnega večera, ko so jo našli drugo jutro zastrupljeno. Vztrajal jc pri svojih prejšnjih izjavah in ponovno potrdil, da je živela Ivanka v pravem peklu in da je bilo njeno življenje podobno življenju zavrženega psa.
Glavna in silno obremenilna priča za Šuštcriča pa jc bila Rozalija Viranto--v a, ki jc stanovala v njegovi hiši v Gregorčičevi ulici od lanskega novembra. Virantova je bila največja dobrotnica pokojne Ivanke. Ko ni imela Ivanka kaj jesti, ko sta bili lačni s hčerkico Slavico, jima je Virantova stalno postregla z marsičem. Zato pa je tudi Ivanka popolnoma zaupala vse svoje težave in bolečine Virantovi.
»Boš videla, Šušterič me bo zastrupil.«
»Kaj vam je pripovedovala pokojija Šuštcričeva žena Ivanka?«
»Pokojno Šušteričevo ženo sem dobro poznala. Bila je do skrajnosti potrpežljiva, dobra, pridna in skrbna žena. Ko je živela zadnje dni pred svojo tragično smrtjo v groznem strahu za svoje življe-”Je> sem io vedno tolažila. Ivanka se je Šušteriča silno bala. Stalno mi je pravila, da se ga boji, da jc ne bi zastrupil. Zelo nemirna pa je bila, ko je Šušterič inštaliral plin in napravil novo odprtino v dimnik, ker od takrat njena pečica ni več vlekla dobro. Tudi ml je pokojna pripovedovala, da je bil Šušterič večkrat v njeni sobi in da je opazila, kako nekaj skrivnostno meri v kotu, kjer je stala pečica. V njeni sobi je večkrat hudo dišalo po plinu in je zaradi tega tožila o hudem glavobolu. Nekoč mi je rekla: „Boš videla, Šušterič me bo zastrupil”.«
»Ste prepričani o Šušteričevi krivdi?«
»Popolnoma, gospod predsednik (v dvorani glasna veselost, ki jo je moral predsednik miriti). Nikdo drugi jc ni kakor Šušterič. To jc bil tak človek, ki vam ga ne morem dovelj grdo opisati. On je zmožen vsega in tudi najgršega. Poznam ga dobro, saj sem precej časa stanovala v njegovi hiši.«
»Ali bi bilo mogoče, da bi se Šuštcričeva žena sama zastrupila?«
»To popolnoma in absolutno izključujem. Pokojna Ivanka ni bila takšna. Ona je bila kljub svojemu velikemu trpljenju odporna in vztrajna.«
»Kaj vam je znanega o ključih?«
»Prepričana sem, da je imel Šušterič po dva ključa od svoje delavnice. Enega je izročil pomočniku, drugega pa je po umoru skril v podstrešno shrambo, kjer sem ga pozneje našla. Vse, kar Šušterič trdi o ključih, je laž. On je velik lažnivec.«
Zasliševanje Šušteričeve ljubice
Predsednik je nato zaslišal ločenko Kristino Moš a, ki jo je Šušterič sam označil kot svojo ljubico, s katero se je nameraval poročiti. Precej elegantna dama srednjih let je stopila pred sodnike in ker ni obvlada našega jezika, so naročili tolmača. Vztrajala je pri tem, kar je izpovedala preiskovalnemu sodniku in skušala nekatere dogodke prikazati kot brezpomembne. Zanikala je, da bi ji bil Šušterič kdaj obljubil zakon. Pogovarjala sta se le o gospodinjstvu, ki bi ga ona prevzela pri njem, ko bo popolnoma prost.
Edina priča, ‘ki si je prizadevala šuštcriča razbremenjevati, jc bil njegov prijatelj, upokojeni železničar Oto Treni el. Potrdil .ie nekatere Šušteričeve zagovore in skušal prikazati pokojno Ivanko za ženo, ki sc ni dovelj brigala za svojega moža. Toda Trenile ve izjave, ki jih je spremljala publika ž glasnimi protesti. da jo je moral predsednik opozarjati na dostojnost, so bile medle, tako da sodni zbor ni mogel dati vere njegovemu pričevanju.
Kot sebičneža in neodkritega človeka je Šušteriča opisal zaslišana priča krojaški mojster Franc Z e ml jak. Porazno za obtoženca je bilo nadalje pričevanje prevžitkarice Ane Puklove iz Rošpoha. Puklova je dobavljala Šušteriču nekaj let mleko. Nosila pa mu je mleko njena služkinja. Služkinja, ki jc mati nezakonskega otroka, je Šušterič dobil v svoje krpmplje. Ona jc zanj plačevala mleko svoji gospodinji, Šušterič na ji je obljubljal, da bo zato napravil njenemu otroku obleko, česar seveda ni storil. Puklova je pri srečanju Šušteriču v lice povedala, da je ničvrednež in lažnivec;
Kaj pravijo izvedenci
Sledilo je zasliševanje izvedencev. Mnenje dimnikarskega mojstra Hmeli-n a, kakor tudi strokovnjaka za plin, diplomiranega tehnika mestne plinarne Šolarja in ugotovitve sodnega izvedenca zdravnika dr. Zor ja na odločno in jasno kaže na Šušteričevo krivdo. Dimnikarski mojster Hmelina je popolnoma ovrgel obtoženčevo trditev, da je dal napraviti novo odprtino v dimnik vštric odprtine iz ženine sobe zato, da bi peč v delavnici bolje gorela. Po stavbno-policijskem redu je to sploh prepovedano in zaradi nasprotnih si odprtin v dimnik peč sploh ni vlekla. Tudi je dimnikarski mojster Hmelina ugotovil, da je bil dimnik zamašen in da ga je moral nekdo vsaj tri dni prede tragičnim dogodkom zamašiti s cunjami ali papirjem. Po njegovem mnenju je Šušterič kuril v pečici sladko oglje, katerega strupeni plin ogljikov monoksid je zaradi zamašenega dimnika uhajal v precejšnji količini
v ženino sobo skozi odprtino za cev nje-ne pečice. Svetilni plin pa je pozneje polagoma izpuščal zato, da bi izbrisal
sled. Končno je 'še dimnikarski mojster potrdil mnenje sodnikov in državnega tožilca, da .ie Šušterič prestavil odprtino v dimnik zlonamerno, ker si tega drugače razlagati ne more.
Prav tako prazno je bilo za obtoženca' tudi mnenje dipl. tehnika mestne plinarne Minka Šolarja. Ugotovil je, da je bila Šušteričeva plinska naprava v popolnem redu in da ni nikjer uhajal plin. šušterič je porabil v šestih tednih, odkar mu Je plinarniško podjetje inštaliralo plinsko napravo, samo 1 kubični meter plina. Tik pred zastrupljen jem pa ;e porabli 16 kubičnih metrov plina. Tehnik Šolar je bil prepričan o nekih manipulacijah s plinom. Tudi bi po njegovem mnenju bil l moral šušterič zaduhati plin. ko je prišel i
kritično noč domov, če bi bil njegov pomočnik pozabil zapreti plinsko napravo.i Za osmrajanje čistega zraka zadostuje že prav majhna količina. Izključil pa je trditev, da bi bil mogel Šušterič zastrupiti svoji žrtvi s svetilnim plinom, če je v pečici v njegovi delavnici tlelo oglje, ki ga je bil naložil pomočnik. Tleče oglje in svetilni plin bi mogla povzročiti eksplozijo. Tehnik Šolar je mnenja, da je nekdo zastrupil žrtvi z ogljikovim monoksidom, pozneje pa je izpustil še svetilni oliu. ki je uhajal skozi dimnikovo odprtino iz delavnice v ženino sobo.
Za obtoženca skrajno neugodno je končno še mnenje sodnega • izvedenca zdravnika dr. Zorjana, ki pa ga je sodišče samo prečitalo. Dopoldanska razprava se je ob 13.15 uri prekinila in se je nadaljevala popoldne ob 3. uri.
Zena me je hotela zastrupiti, pa je sama rsašla smrt
Dramatičen potek popoldanske razprave - Šušterič Je skušal zvaliti krivdo jia svojo ženo — iz sodnih spisov Je razvidno, da je bil Šušterič pustolovec velikega formata
Točno ob napovedatji uri je visoki sod-
i zbor zavzel svoja mesta v nabito polni bivši porotni dvorani. Zagovornik obtoženca je sporočil senatu tri nove do-kazilne predloge, in sicer: naj bi sodišče ponovilo zaslišalo pričo Trenila o okol-nostii! v obtoženčevi hiši. ki jih priča dobro pozna; nadalje izvedenca dimnikarske.'! mojstra Hmeljno, da se je moral slišati vsak najmanjši ropot pri manipulacijah pri dimniku, kakor tudi bivšega lastnika hiše v .Gregorčičevi ulici mizarskega mojstra Antona Novaka, ki bo potrdil, da je dimnik slabo vlekel. Končno je še zagovornik predlagal rekonstrukcijo na kraju zločina z zamašitvijo dimnika in z odstranitvijo .cevi.
Nato je povzel besedo državni tožilec g. Sever, ki je predlagal senatu zavrnitev vseh obrambnih predlogov v celoti. Navajal je. da jc sodišče že absolutno prepričano o tem, da je obtoženec skrajno sirovo in grdo ravnal s svojo ženo. da je tudi prepričano o tern, da Je nesrečna žena slikala ropot, da je vstala iz postelje in prižgala luč, ker jo je bilo strah, kakor je tudi prepričano, da jc dimnik slabo vlekel in da se je v sobah kadilo. Po kratkem posvetovanju je senat zavrnil vse obrambne predloge.
Šušteričeva velika skrivnost
Ker je zagovornik sporočil senatu obtoženčevo željo, da ima nekaj na srcu, je predsednik ponOvno zaslišal Šušteriča.
»No, šušterič, kaj nam boste povedali?«
Boječe je stopil obtoženec pred sodnike. V dvorani je bila grobna tišina. Besede so se mu trgale iz grla. »Gospod predsednik, vprašal bi rad. kaj naj to pomeni? Šele sedaj mi je padlo na misel, da mi je žena nekaj dni pred smrtjo snela šest šip z mojih steklenih vrat, tako da je vleklo mojo podstrešno sobo, kjer sem spal. Tudi sem se danes spomnil, da je morala imeti moja žena ključ od žabice, s katero sem zaklepal svojo delavnico. Ko sem prišel nekoč v poznem mraku domov, sem jo zalotil, da ie stikala okrog mojih vrat. Sedaj vem, da mi je žabico, s katero sem zaklepal vrata delavnice, dala prav za prav žena in da mi je izročila samo en ključ. Vse to se mi danes čudno dozdeva in n« vem. kaj naj bi pomenilo?«
Predsednik: »Vaše misli so pogrešne! Hočete povedati, da je žena hodila skrivaj v vašo sobo in da je morebiti ona manipulirala s plinom.«
»Tako si mislim, gospod predsednik. Drugače to ni moglo biti.«
Predsednik:	»Vi	torej	menite,	da jc
vaša zona odprla s ključem, ki ga je imela, žabico, z „vitrihom” ’ je odklenila vrata delavnice in prišla tako v notranjost. Sama pa vendar ni šla polivat žerjavice, ki je tlela v pečici in mašit dimnika, ko je vendar bil pri njej na obisku men sorodnik' Komovec.«
V dvorani se je stopnjeval nemir. Obtožencu je pomagal iz zadrege branitelj, ki je pristavil, da ie žena izročila odstranjene šipe Tremlu, da bi jih predelal.
Državni tožilec; »Šušterič, vi skušate trditi in nam povedati, da vas jc name-
Dokazati nam hočete, da je -vdrla vaša žena v delavnico, polila tleče oglje, odprla plin, šipe na vratih vaše sobe pa že poprej odstranila, da bi strupeni plini lažje učinkovali in vas zastrupili.«
Navzoča publika je bruhnila v glasen smeh in jo je moral predsednik z ukorom pomiriti. Ponovno ji je zagrozil, da bo naročil izprazniti dvorano, ki je bila nabito polna.
Pustolovec, velik ženskar in nevaren tip - ..
Ko je obtoženec s svojim izmišljenim dokazovanjem, da ga je nameravala kritično noč usmrtiti njegova žena, ki je sama našla pri tem svojo smrt, temeljito pogorel, je sledilo čitanje izpovedb številnih prič, ki so obtoženca dobro poznale.
Brivski pomočnik Dušan Novakovič, ki je stanoval v sobi poleg obto-ženčeve podstrešne sobice, je natančno slišal, ko je obtoženec kritično jutro okrog 7. ure prišel po stopnicah v svojo sobo. Oče pokojne žene Ivanke je potrdil, kako zverinsko je ravnal njen mož Šušterič z njo. Že tretji dan po poroki jo je neusmiljeno pretepal. Denarja ji ni dal. Za otroke ni skrbel. Napadal jo je večkrat z nožem in pretil s smrtjo. Imela je pri njem pravi pekel s smrtjo. Bil je velik ženskar in zapravljivec. Porazne za obtoženca so bile izpovedbe vseli njegovih bivših pomočnikov, vseh najemnikov, ki so kdaj stanovali v njegovi hiši.
Nadalje so bile pred sodiščem prečita-ne izjave mnogih žensk, s katerimi je imel Šušterič opravka, s katerimi se je ženil in katerim je objlubljal zakon. Marsikatero je nabrisal za čedno vsoto denarja. Tako mu je neka Frančka baje »darovala« za god 4000 Din, da si je kupil motorno kolo. Pozneje ga je sicer tonila za posojeni mu znesek, pa je tožbo izgubila. Pri neki Marici se je ženil, ko je bil že z drugo na oklicih. Lovil je natakarice, kuharice s prihranki, pa tudi ločenke in vdove z denarjem so mu prav prišfe. Obtoženčevo popolno propalost pa razkriva primer, ko je vzel večkrat s seboj svojo tri leta staro hčerkico Dragico in šel z njo na obisk k neki svo-ji ljubici, kjer je vpričo lastnega otroka gasil svoje poželenje.
Značilno za obtoženčev značaj je vsekakor pričevanje J e z e r n i k o v c, ki ie stanovala v njegovi hiši v času. ko je umirala njegova prva žena Milica. Iz poteka razprave^ je našim čitateljem že znano, da je Šušterič zelo grdo ravnal tudi s svojo prvo ženo, ki mu je v nekaj letih po poroki umrla za jetiko. Jezernikova je izpovedala, da Šušteriča ob smrtni uri njegove žene ni bilo doma. Ko je bila mrtva, se je prikolovratil pijan domov in ko jo je zagledal na mrliški postelji, je pričel jadikovati:
Ah Milica, mrtva si. In testament si pozabila podpisati!
Nato je dal pero v njeno mrtvo roko in podpisal z njeno roko testament. Prav •tako polna tragike in trpljenja pa so tudi, pisma, ki jih je pisala pokojna žena Ivanka državnemu nastavljencu Moši, s katerega ločeno ženo Kristino je imel Šu-
raMaAa Etično-no6 zastaupiit' vaša. žena. šfcerič intimno razmerje. Ločitveni akt
pa priča o krajni podivjanosti in posi-rovelosti obtoženega Šušteriča. Tudi s<i mu pri včerajšnji razpravi Sodniki dokazali, da je letos v januarju pri neki kazenski' razpravi po kriverii pričal.
Na izrecno obtoženčevo želje je predsednik zaslišal po končaneme čitanju Še nekatere priče, ki naj bi potrdile,-da je bil kot občinski odbornik bivše krčevinske občine na dobrem glasu. Toda tudi pričevanje bivšega župana P e ki a rja, bivšega tajnika Kozarja in bivšega občinskega odbornika Majhna ni doprineslo ničesar, kar bi obtoženca razbremenjevalo. Zagovornik je zopet predlagal neke nove dokaze, ki pa jih je senat ponovno zavrnil.
Državni tožilec vztraja pri svoji obtožbi
Ob 17.50 uri je priče' govorit* državni tožilec g. Sever. Za njegovo obtožbo je bilo zlasti veliko zanimanje med mariborskimi juristi. Že iz poteka in iz obširne obtožnice je bilo namreč razvidno, da je državni tožilec z matematično natančnostjo in strogostjo preračunal vse momente; ki govore o cfbtoženčevi krivdi. Med grobno tišino, ki je nastala v dvo.rani, je dejal, da visoko sodišče ni imelo prilike slišati niti ene 'same dobre besede o obtožencu. Nadaljeval je, da jc sicer opazil željo po senzaciji, vendar je prepričan, da bra Sodišče poiskalo jedro za krivdorek. Sam si ni mogel predstaviti tako slabega človeka, kot ga v osebi obtoženca slikajo vse številne priče. Državni tožilec je naglasil, če je Šušterič le 1 odst. tako slab, kakor pravijo priče, je tako slab človek, da ga je težko najti v človeški družbi. Karakteristično za obtoženca pa je dejstvo, da je vse priče nredlasial sam. Okrog niega se je sklopilo toliko dokazilnega materijala, da je njegova krivda jasno in točno dokazana. Nobenega psihološkega in drugega predpogoja ni bilo in ga sodišče tudi ni moglo najrt, da' bi si bila pokojna Šu-šteričeva žena Ivanka sama vzela življenje. Nizkotna je nadalje njegova trdi-
tev, da ga je skušala kritično noč usmrtiti žena, pa je pri tem sama. našla smrt. Prav tako nima sodišče niti najmanjšega .dokaza za malomarno usmrtitev, ki bi io naj bil povzročil porrtočnik Kojtrer. Nadalje je državni tožilec z vso natančnostjo prikazal, kako se je dejanje zgodilo, predočil je senatu vse manipulacije in mahinacije, ki vse jasno dokazujejo, da ni zločinec nikdo drugi kakor Šušterič. Pobesej je naglasil, da si je nad obtoženčevo glavo zbralo toliko in tako težkih indicij, ki jih ne morejo odvreči nobene contraindicije. Dejal je, da mu je samo v zadoščenje, da je obtožencu krivda tako jasno dokazana in prosil visoko sodišče, naj obsodi obtoženca, kakor si je za svoj dvojni, nečloveški zločin zaslužil.
Državni tožilec je govoril 45 minut. Obtoženec je ves čas srepo gledal v njega in ni trenil z očesom. Po pol ure trajajočem obrambnem zagovoru si je odvetnik dr. Brandstatter prizadeval prepričati senat, da obtožencu ni mogoče točno dokazati krivde. Porabil je v zagovoru vse momente, ki bi »naj obtoženca razbremenili. Publika je med njegovim govoren postajala nemirna In jo je mo* ral predesednlk svariti.
Kazen za zločin
Posvetovanje senata je trajalo komaj 10 minut. V dvorani je zavladala grobna tišina, ko je predsednik razglasil naslednjo razsodbo:
Obtoženi Šušterič je kriv, da je po zrelem prevdarku napeljal strupeni jrfh« v sobo svoje ločene žene in izvršil tako dvojno zločinstvo, ter se zaradi tega obsodi na dosmr.no ječo.
Nadalje je predsednik navedel razloge, ki so pripravili sodišče, da je spoznalo obtoženca za krivega. Navzoče občinstvo je sprejelo obsodbo s tako glasnim zadoščenjem, da ga je ponovno moral miriti predsednik. Obtoženec pa jc bil med Črtanjem obsodbe do skrajnosti apatičen in jc s tem znova pokazal svojo zakrknjenost. Kazni ni sprejel in bo njegov branitelj vložil priziv in revizijo.
Pričetek prvenstvenega tekmovanja v prvem razredu mariborskega okrožja.
Jutri v nedeljo 22. t. m. se bo odigrala prva jesenska . prvenstvena nogometna tekma, in sicei- v Čakovcu, kjer bosta nastopili moštvi ISSK Maribora in Ča-kovačkega SK v borbi za točki. Druga prvenstvena tekma bi se morala odigrati v Mariboru med Rapidom in Svobodo. Ker pa zadeva s Svobodo še ni razčiščena, je bila mariborska tekma preložena. Tekmo v Čakovcu bo sodil g. Lu-kežič iz Ljubljane.
Sodniški odbor pri O. O., službeno.
Namesto zadržanega g. Vesnaverja sodi juniorsko tekmo s. kand. g. Pušenjak. »Rapid«—»Maribor« ob 14.30 na igrišču »Rapida« sodi- g. Bergant, »Rapid«— »Atletiki« (Celje) istotam ob 16. pa g. Bizjak.
OOLNP, službeno. V nedeljo 22. t. m. ob 15.30 se vrši prijateljska tekma SK Rapid : SK Ati e tik (Celje) na igrišču SK Rapida. Predtekma ob 14. rezerva SK Rapida : ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Fišer.
SK Železničar v Varaždinu. SK Železničar potuje jutri v Varaždin, kjer bo odigral proti Varaždinskemu športnemu klubu prijateljsko tekmo.
V Carigradu smo pogoreli. Včeraj so se v Carigradu zaključila letošnja tekmovanja za balkansko prvenstvo v rokoborbi. Prvenstvo si je priborila Turčija, ki je dosegla 17 točk. na drugem mestu se je plasirala Romunija z 10, tretja ie Grčija z 9, četrto mesto je zasedla Jugoslavija z 6, ha petem mestu pa Bolgarija, ki je ostala brez točke.
Izločdne tekme za državno nogometno prvenstvo se pričnejo jutri v nedeljo 22. t. m., in sicer igrata v Ljubljani Ilirija in Primorje, v Zagrebu pa Concordia in Oradjanski.
Sporino gibanje v Poljčanah. SK Boč, ki je bil vso sezono sila agilen, se predstavi pred zaključkom občinstvu s prireditvijo večjega štila, ki bo v nedeljo 22. t. m. popoldne. Na zelenem polju se bodo ta dan srečala kar štiri razJdčna
moštva in se borila za jubilejni pokal SK Adrija (Maribor-Pobrežje), ki proslavi ta dan svojo petletnico obstoja. »Borbo« otvorita ob 13. uri SK KonjicetSK Boč. Sledi tekma SK Adria:SK Štore (Celje), nakar oba zmagovalca zaključita' tekmovanje. Popoldne utegne biti zelo zanimivo. Domačemu moštvu se vsekakor obeta, da pride, v. finale, saj .ie pri zadnji nedeljski tekmi zmagal nad SK'Konjice, ki bo njegov nasprotnik 7-8:3. Športni dan bo zaključen v hotelu Baumanu z večerno zabavo.
Sokd&keutde
Združena sokolska društva v SViariboru
_ Sokol Maribor Matica, Maribor I., Maribor II.—Pobrežje, Maribor III.—Košaki Krčevina, Studenci in Tezno priredijo jutri v nedeljo; dne 22. septembra 1935.. velik jesenski javni nastop na letnem telovadišču Sokola na Teznem. Ob pol 14. uri sprevod s Kralja Petra trga, ob pol 15. uri pa javni nastop. Po nastopu velika ljudska veselica. Igra središka sokolska godba. Ako bi bilo jutri slabo vreme, se prireditev odgodi na nedeljo 29. septembra 1935. Mariborčani in okoličani, v nedeljo vsi iia Tezno! Zdravo!
ftmtske Mviu
Tukajšnja tvrdka Vielhaber-Bohm je
ob priliki prerano umrlega svojega solastnika g. Friderika Pučelika darovala za revno šolsko mladino v'Framu 500.— Din. za kar ji podpisani šolski upravitelj izrekam najiskrenejšo zahvalo. — V: Ivanuš.
Okrogla ljubezen.
Gosp o d :	»Gospodična,	verjemite
mi, da je, moja ljubezen do vas kako’-ta prstan — brez konca.«
Gospodična: »Moja ljubezen do vas je pa tudi kakor prstan, namreč — brez začetka.
Vojne priprave Velike Britanije
Mussolini le podrl za seboj vse mostove — Francija za finančne sankcije — Gibanje angleške mornarice — Stališče male antante — Ves svet proti Italiji
Mussolini podrl mostove
LONDON, 21. septembra. Po poročilih 'z Ženeve vlada tam popolno zatišje, ker se pričakuje odgovor italijanske vlade na predlog odbora petorice šele danes zvečer ali jutri. Nobenega dvoma ni, da bo ta odgovor negativen. Med tem pa ie v Ženevo že prispel odgovor abesin-ske vlade, ki predlog načeloma sprejela, zahteva le neke korekture v podrobnostih. To dejstvo razčiščuje položaj v smeri popolne italijanske odgovornosti za vse, kar bo sledilo. Zaradi takega oolažaja so izginili še zadnji upi, da bi se itaiijansko-abesinski spor mogel mirno rešiti. V vsem angleškem tisku med Politiki in javnosti zmaguje prepričanje, da je Mussolini trdno sklenil pričeti vojno proti Abesiniji. »Dai|y Mail« piše, da ni nobenega znaka, da bi Mussolini mo-Sel s poti, na katero je stopil, nasprotno 'zgleda, da poizkuša sam podred za seboj vse mostove. Enako stališče zastopajo tudi vsi ostali listi in poudarjajo, da stoji vsa država kakor en mož za Vlado in njeno politiko v Ženevi.
Francija postaja mehkejša
ŽENEVA, 21. septembra. Tu se z napoto pozornostjo zasledujejo odnošaji med Francijo in Anglijo z ozirom na UKrepe, ki naj slede proti Italiji, ako odbije predlog petorice. Zdi se, da se je doseglo med Parizom in Londonom že zbližanje v tem, da Francija ne nasprotuje milejšim sankcijam proti Italiji, ki bi bile finančnega in političnega značaja, "Pira se pa še vedno sankcijam vojaškega značaja. Po včerajšnjih vesteh se je Francija pridružila angleškemu stališču, ic treba odreči Italiji že sedaj vsak bredit. Anglija izvaja ta pritisk že nekaj ‘fasa in bojkotira Italijo tudi na druge na-Cl|ie. že #'eč tednov ni v Italijo nobenc-Sa angleškega turista več. Da se Fran-Sjla odmika od Italije in približuje stalila Anglije ter Društvu narodov, dokazuje tudi to, da je Lava! odklonil Musso-biiievo povabilo, naj bi prišel te dni v Puh. Vendar se poskuša še v zadnjem trenutku pritisniti na Mussolinija in je v ta namen odpotoval Iz Londona v Rim tudi tamkajšnji italijanski poslanik Gran-
Ogromne priprave £ngfijft
v,*", 21. septembra. Angleška j ? c*e*a s Polno paro priprave za vojske sankcije proti Italiji. Te priprave tako velike, da ni nobenega dvoma ec, da je Anglija sklenila iti do konca se poslužiti vseh sredstev vse svoje Joči, da uveljavi svojo voljo. Angleško v°Jno brodovje hiti z vseh delov sveta .^Sredozemsko in Rdeče morje. Zasidrano je v Gibraltarju, na Malti, v Egip-"<• na Cipru in v Palestini. Prav tako se žjbira fadj v Rdečem morju in celo v In-01'Skem oceanu. Mimo tega se vrše ve-e vojaške priprave v vseh angleških Postojankah, kakor tudi v angleški So-•naliji in v Egiptu. Cete v Somaliji in Egiptu so dobile popolno bojno opremo "i so v alarmni pripravljenosti. Vojaške priprave se pa vrše tudi v Turčiji in 'rciji, ki sta se že popolnoma postavili 'ja stran Anglije. Gotovo je, da bo Tur-c"a varovala Dardanele, ki se bodo za-Prle za dovoz blaga za Italijo. Sedaj je plenjeno, da bo Anglija zaprla Sueški r°kop, Gibraltar in Dardanele, da one-Jngoči Italiji najprej vsako dobavo pe-,r°leia iit bencina ter premoga, poskr-°ln pa bo za enake ukrepe, da se Italiji °"eniogoči dobava teh prepotrebnih '•voznih artiklov iz srednje Evrope. Priprave Anglije so tako velike, da ni no-enega dvoma več. da se Anglija pripravila na skrajnost. Angleška letala so razvrščena tako, da lahko takoj izvrše napad na glavna italijanska mesta.
Mala antanta neutralna?
PARIZ. 21. septembra. Med tem, ko vse kaže, da se pripravlja na Sredozemskem morju spopad z Italijo, se v tukajšnjih političnih krogih naglasa, da hoče
ostati mala antanta nevtralna. Eden izmed državnikov male antante je baje izjavil, da hoče mala antanta dokazati Italiji, da nima namena izkoristiti obstoječih težkoč. Ce se ne bi mogel doseči oborožen spopad med Italijo in Abesinijo, želi mala antanta preprečiti neljube posledice za italijansko-jugoslovanske od-nošaje. Mala antanta stoji sicer na strani Anglije, ki brani pakt Društva narodov, ne bo pa storila ničesar, kar bi moglo poslabšati položaj v srednji Evropi ter skaliti odnošaje med Rimom in Beogradom. Za Lavalova prizadevanja kaže mala antanta popolno razumevanje.
Italija je osamljena
LONDON, 21. septembra. Iz Ženeve po-
ročajo, da je Mussolini sporočil baronu Aloi-siju, naj ostane v Ženevi, ker ne rabi nobenih nasvetov Društva narodov- Ta izjava v Ženevi ni vzbudila presenečenja, ker je Mussolinijevo stališče že dobro- znano. »Dailv Telegraph« objavlja članek, v katerem pia-vi, da	so	v Londonu	že davno vedeli, da
Mussolini ne bo popustil. Naročil je italijanskemu tisku, naj napada Anglijo, dasi dobro ve, da bo morala iti tudi Francija enako pot kakor	Anglija. Nobene	članice	D. n. ni, ki
sc ne	bi	zavedala, na	kakšna	usodna pota
le Italija spravila D. n. Italija je danes popolnoma osamljena na setu, vsa Evrope ie razburjena zaradi blaznosti italijanske zunanje politike. Ako Mussolini res ne popusti, potem	je	dolžnost D.	n„ da	si z ostrimi
ukrepi pribori spoštovanje.
dogodki svetovne potnike
Angleški glas o avstrijskem vprašanju
Schuschnigg ima za seboj le manjšino — Nemčija proti Habsburžanam - Sence londonskega pakta — Anglija ni proti Anschlussu
V »Manchester Guardianu« je napisal sir Arthur Esvans članek o Avstriji, v katerem se vprašuje najprej, ali ima Schusclmiggova vlada sploh kako zaslombo v avstrijskem ljudstvu, ali je nima? Pisec odgovarja na to vprašanje s trditvijo, da more računati Schuschnigg le z neznatno manjšino, dasi ima v rokah oboroženo silo in zapore. Tudi »Heim-wehr« je v Avstriji osovražena. Splošno mnenje je, da ima v Avstriji vodilni vpliv neki italijanski publicistični agent, a prav tako se tudi zatrjuje, da se je lani nastopilo proti socialistom tako ostro samo na Mussolinijevo zahtevo. O dr. Schuschniggu je znano, da je pristaš Habsburžanov, ni pa gnano, v koliko ga v tem podpira Italija. Avstrijska vlada je v času, odkar je Italija okupirana v Abesinijo, ponovno prožila roko socialistom, vendar brez uspeha. Glede vrnitve Habsburžanov se zatrjuje, da nadvojvoda Oton zaenkrat še ne bo dobil zadevnega vabila. Vsi pa vedo, da bi vrnitev Habsburžanov na Dunaj izzvala oboroženo intervencijo Nemčije in morda še katere druge države. O tem obstoje nepobitni dokazi. Kakor Hitler, tako ima tudi general Goring mnogo osebnih zvez z Av strijo. Oba sta zaradi tega točno poučena, kar sc dogaja.
Vsak poizkus katerikoli tuje države, pomagati Habsburžanom do oblasti v Avstriji, bi prisilil Nemčijo, da bi pomagala Avstriji proti Habsburžanom. V ostalem je general Goring še nedavno ponovil Hitlerjevo željo po miru in obžaluje, da še ni dosežen sporazum s Francijo. In zopet je tu Ie Italija tisti či-nitelj, ki prinaša nemir. Kar tiče Avstrije, se je sir Ewans prepričal na lastne oči, da obstoja tam veliko sovraštvo do Italije zaradi postopanja z Nemci na Južnem Tirolskem. More se trditi, da bi se narodnim socialistom priključilo vse prebivalstvo v tistem trenutku, kadar bi italijanske čete prekoračile Brenner, da bi zaščitile Avstrijo »v imenu Evrope«. Zdi se skoraj neverjetno, da ima Mussolini v času, ko je ves okupiran z Abesinijo, še vedno dovolj smelosti izzivati Švico v Tessinu in pretiti z aneksijo še drugim. Ne sme se pozabiti, da meče taj-i na londonska pogodba iz leta 1915. še vedno senco na vzhodni Jadran. S to pogodbo je bil Jadran nenaravno odtrgan od svojega zaledja, ki je sedaj odrezano od morja. Na Reki rase okoli luke trava.
Naglo oboroževanje -Nemčije in njen napredek v bojnem materialu vpliva močno na javno mnenje. Pojavlja se pa tudi fatalizem. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi v skrajnih posledicah lahko pomenila tudi poseganje po Trstu. In zopet meče tu londonski pakt svojo temno senco na vse obale. Podonavski pakt se brez njegovih glavnih komponent ne da niti zamišljati. Vsaj tretjina prebivalstva je že sedaj neomajno za narodne socialiste in za »Amschluss«. Ako bi se pa Italija vmešala v avstrijsko vprašanje,
bi se število prijateljev Nemčije podvojilo ali potrojilo. Anglija se ne bi upirala združitvi Avstrije z Nemčijo, ako bi se izkazalo, da avstrijsko prebivalstvo to iskreno želi. Dasi je narodni socializem delal v Avstriji napake in dasi so znane inteligentnejšim ljudem njegove slabe strani, si vendar oni, ki so preživeli postopne faze združitve Krete z Grčijo, ne morejo delati nobenih iluzij o tem, kako mislijo množice. Društvo narodov lahko reši mnogo tudi v tem oziru. Kaj bd pa, če Italija ubije Društvo narodov?
Ne
20. IX. 1908
Včeraj je, ne da bi sc je bil kdo spomnil, bila 27. obletnica velikih dogodkov v slovenski narodni zgodovini: septembrskih dogodkov I. 1918. Dogodkov, ki so prvič v sedanjem stoletju razburkali vse slovensko ljudstvo in prvič pokazali odločno vseobčo voljo po osvobo-jenju izpod jarma nekdanje Avstrije in ustvaritvi državne skupnosti z brati Hrvati in Srbi. V Ljubljani sta zadeta od krogel avstrijske soldateske padli dve nedolžni žrtvi: Lunder in A d a-m i č. Toda njuna kri se je čudežno razlila po vsej slovenski zemlji do zadnje gorske vasice in do zadnje ribiške hiše ob slovenskem Jadranu. Iz nje je vzklila mogočna narodna volja in neomajna zavest, da slovenske bodočnosti ni več v Avstriji, da bo Ic v novi Jugoslaviji. In komaj KI let nato je bila sodba že pisana: Avstrija je razpadla, vstala je Jugoslavija. Naj živi v nas zavest tistih dni in nam kaže pot v bodočnost! Slava Lundru in A d a m i č u!
Zadnja pot dr. Voje Marinkoviča
Včeraj je bil slovesno izvršen pogreb bivšega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča. Krsto z njegovim truplom so sinoči prenesli v Saborno cerkev, ki je bila vsa črno drapirana in kjer so jo položili na katafalk med mnogoštevilne vence, ki so jih poleg drugih poklonili tudi kraljevi namestniki Nj Vis. knez Pavle, dr. Ra-denko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Ob
10.	uri dopoldne je bila v Saborni cerkvi slovesna zadušnica, ki so ji prisostvovali kraljev zastopnik general Božič, predsednik vlade in zunaji minister dr. Sto-jadinovič z mnogimi ostalimi člani vlade, ves diplomatski zbor, mnogi višji uradniki zunanjega ministrstva, bivši demokratski narodni poslanci in ministri, bivši predsednki vlade Uzunovič, dr. Srskič, Jevtič, min. dr. Kramer ter mnogi drugi. Po zadušnici se je poslovil od pokojnika v imenu Narodne skupščine njen predsednik Stevan Čirič. Ko je pogrebni sprevod prispel pred Akademijo znanosti, sc je poslovil od pokojnika v imenu njegovih prijateljev bivši predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, v imenu Borze pa g. Mihajlo Djurlč. Na pokopališču sta se poslovila od velikega pokojnika bivši carski poslanik Strand-man kot delegat ruskih beguncev in senator Milan Marjanovič kot zastopnik požarevškega sreza, ki ga je pok. dr Marinkovič zastopal nad 30 let v Narodni skupščini.
Okna m svet
kabinet fašističnih lutk.
LONDON, 21. septembra. »Star« piše: Mussolini je v trenutku, ko grozi neodvisnosti Abesiniji, znova pozval angleško vlado, da pristane na uresničitev podonavskega pakta, katerega cilj naj bi bil zaščiti neodvisnost Avstrije ali boljše povedano kabinet fašističnih lutk na Dunaju. Angleška vlada je sprejela zelo neprijazno italijanskega poslanika in je izjavila, da bo pripravljena sodelovati pri tej zadevi šele tedaj, kadar bo urejeno abesinsko vprašanje v smislu določil pakta Društva narodov.
Cehoslovak v abesiniji.
ADDIS ABEBA, 21. septembra. Češkoslovaški letalec Ulrich, ki je sodeloval v bojih v Grand Chacu v Južni Ameriki, je prispel semkaj in sc stavil na razpolago abesinski vojni.
Ma demme
Po časniških gredicah
Poceni se proda obnošena obleka.
»Prelom« piše v svoji zadnji številki od 17. t. m. pod tem naslovom: »Povodom prelevitve bivše SLS iz ticdržavotvornc opozicije v državotvorno družabnico pri državni oblasti je lc-ta odložila obnošeno obleko slovenstva in si omislila nov svečan jugoslovanski ornat«.
Brez komentarja. »Slovenec« je svoj-čas pisal dne 6. septembra 1924 v svojem uvodniku med drugim:	»Ne bomo
pri tej priliki ponavljali, koliko materialne bede je moralo uradništvo pretrpeli v teh par letih.«	t
Draginje ni več. »Delavska Politika« piše: »Vladin komunike o znižanju dra-ginjskih doklad omenja, da draginjske doklade vsled splošne pocenitve živil niso več opravičene. V skladu s to konstatacijo odreja uredba, da je treba v vseh določbah, ki govore o osebnih in draginjSikih dokladah, besedo »draginj-ske« črtati.«
Pridni oiroci. Tukajšnje slovensko marksistično glasilo objavlja sledečo notico:	»Če ne, bodo volitve po starem
volilnem redu. Zadnjič smo že poročali, da je vlada odločena izvesti nove volitve po starem volilnem redu, ako bi parlament ne hotel sprejeti napovedanih reform političnih zakonov. Tako je razpoloženje v režimskih krogih. Volitve po starem volilnem redu bi bile jako zanimive, ker bi pri tem spoznali razne kameleone in kameleončke. Otroci morajo biti vedno pridni, da ne poje šiba!«
Mačkov hrvaški paradižon. Klerikalne »Novinc Slovenske Krajine« pišejo v svoji 37. številki: »Ali je pametno, da se ništerni naši liidje dajo zapelavati i poslušajo ednoga Horvata Pavleka iz Bra-tonec, ... zdaj pa Uidem obečavle (namreč Horvat — op. ur.) nekši Mačkov hrvaški paradižon, šteroga naši liidje nikdar ne koštajo, kak Horvatje nej. Prvi sad, šteroga nam je prineso Mačkov pa-radižom, je krv ništerni naši ludi, štero so po nepotrebnem okoli Lomerka toči-
li.«
Diiše, »e stranka. Kleklove »Novine Slovenske Krajane« pišejo v svoji 36. letošnji številki: »Nikdar ne smem praviti. <Ia je na škodo bože časti, da je dušam na kvar, da škodim bliženjemi. da me Pokaštiga Bog itd.«, če k stranki ne stopimo ali stopimo, in nadalje: »Na diiše se gleda, ne pa na disciplino stranke.« Da bi res šlo samo za »diiše«...?!
»Čuvajte Jugoslavijo"
Mm&mke muke
Dramatičen lov m oboroženima zločincema
po mestu
Košajnc inf Palman zopet strašita po okolici — StreSi odmevajo po mestu — Zaenkrat sta ušla
Poročali smo, da sta pobegnila nevarno zločinca Košajnc in Painian to dni v Avstrijo, včeraj zvečer pa sta se vlomilca zopet pojavila pri nas. Okoli pol
21.	ure zvečer so ju izsledeili v Studeiir cih orožniki in pričel se je lov za nevarnima zločincema. Na begu je Pajman odvrgel aktovko, v kateri so orožniki našli mnogo najraznovrStnejšega vlomilskega orodja. Celo daljnogled sta imela zasledovana kriminalna tipa, da sta že od daleč mogla spoznati svoje zasledovalce.
Košajncu in njegovemu tovarišu se je posrečilo pobegniti v mesto, kjer pa so ju spoznali stražniki in tako se je po mestu pričela prava gonja za vlomilcema, ki sta tudi oborožena ter sta zasledovalcem zelo nevarna. Ko sta se postavila zasledovalcem v bran in sta hotela pobegniti, je stražnik v svoji službeni dolžnosti uporabil orožje, toda strel je zagrešil in ni zadel. Obema sc je posrečilo pobegniti in se sedaj klatita po mariborski okolici.
Iz profesorske službe. Profesor Viktor Gruntar je premeščen iz tukajšnje učiteljske šole na realno gimnazijo.
I/. častniške službe. Priljubljeni tukajšnji polpolkovnik Bajo Stancši«-, ki je znan med našimi strelci kut odličen športnik-strelec, ie napredoval za polkovnika. Čestitamo!
Gledališka ve'st. Igralca in režiserju Hinko Tomašič in Djuka Trbuhovic, ki sta pred leti delovala pri tukajšnjem Narodnem gledališču, sta letos angažirana pri osješkoin gledališču.
Bog daj srečo. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: zdravnik dr. Vladislav Kerže in liči trgovca in hišnega posestnika Štefanija Dolčekova, kmetovalec Jožef Filipič in kmečka hči Jožefa Močnikova, posestniški sin Alojzij Sor-man in posestniška hči Ljudmila Pšenič-nikova, delavec Karl Lešnik in delavka Marija Ogrizkova ter mesarski mojster Rudolf Golčnik in kuharica Štefanija Vez jakova.
Dobra duša je tukajšnji gostilničar K. Trafenik, lastnik gostilne »Prešernova klet« v Gosposki ulici. Težko prizadetemu Zemljiču Mihi, znanemu iz Marku-cijevega procesa, je dal hrano in Stanovanje, ko ga zaradi pomanjkanja prostora niso mogli sprejeti v bolnišnico. Ko se je Zemljič podal za nekaj časa domov, dokler ne bo v bolnišnici dovolj prostora, mu je g. Trafenik dejal, naj se zopet vrne k njemu, kadar pride v Maribor. Zemljič je svojemu dobrotniku globoko hvaležen, usmiljena srca pa se naprošajo, da pomagajo ubogemu Zemljiču v stiski, ko je brez strehe in zaslužka.
Velikodušen čin. Namesto venca na krsto gospe Marije Inkretove so v hiši stanujoče stranke: Jesenik, Kolenc, Šter-bak, Štuhec in Vidmar darovale za uboge učence krčevinske šole 100 Din. za kar se jim šolska uprava iskreno ztfliva-Ijuje.
Obmejni promet. Pripotovalo je v preteklem mesecu v našo državo preko severno meje 16.7G5 potnikov, odpotovalo pa je 20.173.
Kapelica sv. Antona pod Sv. Bolfen-kom nad Mariborom se po daritvi sv. maše blagoslovi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. uri. Sv. Bolfenk se je za sprejem gostov dostojno pripravil.
Zabranjeno poslovanje. Oddelek za trgovino. industrijo in obrt pri banskj upravi v Splitu je izvršil te dni revizijo poslovanja splitske zadruge »Samopomoč«, ki se je ba-vila z zavarovanjem za slučafj poroke in smrti. I'a zadruga je poslovala že preko 3 leta v Splitu in je imela svoje podružnice tudi v Sloveniji.
Razpis Ferkovih dijaških ustanov. Ku-
ratorij Ferkovih dijaških ustanov razpisuje za šolsko leto 1935-36 osem ustanov za mariborske srednješolce po 600 Din in osem ustanov za visokošolce po 1200 Din. Pravico do ustanov imajo v prvi vrsti sorodniki ustanovinika Ferka, nato revni in nadarjeni dijaki od Sv. Barbare v Slov. goricah in bližnje ter daljnje okolice. Prošnje s točnim opisom gmotnih razmer naj pošljejo reflektanti do 10. oktobra Posojilnici v Mariboru, Narodni dom, kjer bodo koncem oktobra zvedeli za rešitev.
Gasilski četi v Framu je daroval mesto osmrtnice za umrlim gospodom Fri-cem Pučelikom v Framu gospod H. Viel-haber iz Maribora 500 Din. Nadalje so darovali po 100 Din mesto venca gg.: Ivan Bezjak. Karl in Milka Goldsclmigg,
H.	Hogenwarth, Tomaž Kranjc, P. Planinc, Josip Zohrer, Zadružna elektrar-
ni žagarjev v Mariboru. Vsem gori imenovanim se framska gasilska četa tem potom najtopleje zahvaljuje.
Dvestotridesešest delavcev, dijakov, nameščencev, uradnikov, profesorjev itd. je včeraj obedovalo v vseh razredih tukajšnje jedilne velerestavracije Javne kuhinje na Slomškovem trgu.
Vinotoč na Kalvariji, lep sprehod, dobro vino.
Gostilna Wcber, Pobrežje, trgatvena veselica, železničarska godba Schonherr.
Plesna šola »Simončič«, Gosposka 20-1.
Začetek vseh tečajev 1. oktobra.
Med. dr. VValter Thalmann ne oidinira do srede oktobra.
mtMMMVJU ——Bi
tuzemskih tovarn za tehtnice, ki hoče pod raznimi pretvezami izsiliti, da se ji poveri poprava tehtnic. Kjer bi se pojavila ta oseba, treba je takoj opozoriti na njo policijo ali orožništvo. ker je to neki brezposelni mehanik, ki skuša na ta način priti do denarja. Povdarjamo, da je treba po naših najnovejših informacijah na merodajnem mestu dati popraviti avtomatične tehtnice samo takrat, kadar trgovce zgoraj označeni urad k ternu poživa. kar se zgodi približno vsako drugo leto. V slučaju pa, da se tehtnice v resnici pokvarijo, pa naj se poveri poprava istih samo strokovnjakom. ki imajo od oddelka kontrole mer uradne izkaznice ali pa se naj interesenti tozadevno informirajo pri uradu samem, ki jim bo rndevolje šel na roko. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
lug. Milovan Goljevšček, asistent za vodne zgradbe tehnične fakultete v Ljubljani, predava v torek 24. t. m. ob 20. uri v Ljudski univerzi pod okriljem Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru o vlogi liidrotelmlčnega instituta v sodobni vodogradnji.
Cercle fraiKjais. Vpisovanje v francoski otroški vrtec in v vse druge tečaje francoskega krožka v Mariboru bo od
23.	do, 29. septembra vsak dan od 18. do 19. ure v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4, prvo nadstropje. Od 1. do 15. oktobra sc udeleženci vpisujejo lahko še v kurzih samih. Vsa pojasnila o kurzih sc dobijo v čitalnici ob zgoraj omenjenih dnevih in urah.
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Albaneževa le-
KV-l« Jg S
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutrai na prazen želodec čašo
prirodne Franz Josefove grenčice
Registrirano od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15 485 od 25. V 1935
Nova starinarna, Koroška c. 3, ima e-liko zalogo novih otroških oblek, čevljev, nogavic, srajc, žameta in različnega blaga. Tudi nakup pohištva in stare obleke.
Rdeči križ Krčevina-Košakl priredi v nedeljo 22. sept. v gostilni g. V. Korena v Krčevini, Aleksandrova cesta (Tafer-na) trgatveno veselico z godbo*, petjem in razno zabavo. Začetek ob 15. uri.' vstopnina 3 Din. Dohodek v korist uboge šolske dece! Vabi odbor.
I.	zbor malih harmonikarjev »Harmonije« Maribor prične z rednim poukom pod prvovrstnim strokovnim vodstvom dne 1. oktobra t. 1. ter se bo poučevala v društvu poleg diatonične tudi kroma-tična harmonika. Prijave in pojasnila pri blagajni Grajskega kina in v trgovini Mcinel & Herold, Gosposka ulica.
karna, jutri v nedeljo pa Minafikova in Savostova lekarna.
Mož Lize Kovačičeve utonil. Na travniku Ujtrce pri Ivanjcili je utonil v slatinskem vrelcu 58-letni hlapec Jožef Kovačič. Zapušča dvoje otrok. Smrtno ponesrečeni je mož Lize Kovačičeve, ki je bila, kakor znano, poleg kovača Štefana Gečelca iz Žerjavev glavna obremenilna priča v procesu proti bratoma Jožefu in Ivanu Markuciju ter Mihi Zemljiču. Kovačiča so pri spuščanju v vodnjak omamili ogljikovi plini, ki vrejo iz vrelca, nakar ga je zalila voda. Zanimivo je naključje. da je pred nedavnim, kakor smo poročali, smrtno ponesrečil na cesti pri vožnji na kolesu sin kovača Štefana Gečeka. druge glavne obremenilne priče v Markucijevem procesu.
I
UTRI
VSI NA
VEIttf JESENIK! JAVNI MAfTOP SOKOLA
NA LETNEM TELOVADIŠČU
NA TEZNEM
ZAČETEK ob 75. un
Trgovski in privatni nameščenci, obiščite plesno šolo svoje strokovne organizacije, katero priredi Pomočniški odbor Združenja trgovcev. Plesna šola prične 1. oktobra.
Sokolsko društvo Maribor I. poziva vse brate in sestre, da se udeležijo povorke in javnega nastopa jutri v nedeljo
22.	septembra. Zbirališče za povorko v ruški šoli ob 13. uri. Bratje in sestre, ki imajo slavnostni kroj, se morajo povorke brezpogojno udeležiti. Zdravo!
Sokol Maribor II., Pobrežje naznanja, da je zbirališče vseh telovadečili in ne-telovadečili članov v nedeljo 22 t. m. ob pol 13. uri na letnem telovadišču radi skupnega odhoda k povorki. Udeležba je za vse člane strogo obvezna. — Načelnik.
»Pri lipi« (Anderle) koncert Drave. Pečene in prekajene klobase, prvovrstna vina.
Opozorilo trgovstvu. Oddelek kontrole mer opozarja, da obiskuje v zadnjem času trgovce neka oseba, ki se predstavlja kot monter, odnosno zastopnik
avtomatskih tehtnic tt. Bcrkel, Schulz, iia&k.užeu9e atimmev Cito,. Konenz. a-li-pa -kot- .zastopnik raznih.
Tudi vlničarije niso varne. Ncizslede-nl huneveti so udrli v viničarijo Viktprja Gorupa v Ivanjkovcih in mu odiužsli raznega blaga v približni skupni vrednosti 500 Din. Za huneveti se vršijo poizvedbe.-
Tatvina grozdja. Preteklo noč so neznani tatovi ukradli zasebnici Mariji Po-tiskovi na Koroški cesti z vrta za preko 300 Din grozdja.
Sin... Včeraj je pobegnil z doma 14-letni melian. vajenec Rudolf Bauman ter odnesel očetu srebrno uro, ki jo je prodal cirkuškemu lastniku v Cankarjevi ulici za 50 Din, nato pa neznanokam odšel.
Na mariborskem senenem trgu so v smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva cene sledeče: lucerna 50, otava 40 do 44, seno kislo II 45 do 48, seno sladko I 50 do
52. Pšenična slama 28 do 29.
Današnji trg. Slaninarji so pripeljali 21 vozov svinjine in slanine, kmetje 21 vozov čebule, krompirja in, druge zelenjave, 4 voze kurilnih drv in 3 voze lesene in lončene robe ter 60 vozov različnega sadja. Jabolka so sc prodajala po 2 do 4 hruške'3 do 5, .gnozdje 3 do 5 .djjKMsjev.
GRAJSKI MINO Telefon 22-19
Od danes dalje sijajna veseloigra
,;Žene, ki te ne udajo"
Na planhiali ni greha.
Pride AMPHITKYON. Willy Fritsch, Kathe Gold,
Adele Sandrock iu Paul Kemp.
Kino Union. Danes premijera izborno veseloigre »Animator« (Skok v blažen-stvo) s Fritz Schulzom, Rosy Barsony, Felix Bressart, Tibor v. Halmay-om, llerto Natzler.
tUucdka ffodaiišfc
Rok za prijavo gledaliških abonentov jo
podaljSan do nadaljnjega. Prijave sprejema gladeliška blagajna vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure. (Ob nedeljah od 10. do pol 13- ure). Na razpolago so še lepi sedeži v v5Wi abonmanih, ki se dobe na odplačevanje v sedmih zaporednih obrokih, ki so prav nizki. Za malenkosten, mesečen znesek, ki so da lahko utrpeti, dobi abonent 2 raznih uprizoritev, to je 13 dramskih, 7 operetnih predstav, en koncert ter eno goj stovanie ljubljanske opere z opero »Seviljski brivec«. Kdor se ne abonira, pa si hoče ogledati vseli teh 22 uprizoritev, plača kar več ko 40% več. 2e na tem primeru sc vidi, koliko ugodnosti nudi gledališki abonma.
Otvoritev Dramatske šole. Prve dni oktobra se otvori dramatska šola pod vodstvom glavnega režiserja Jožeta Koviča. Učni načrt ki bo obsegal vse teoretične in praktično panoge tičoče sc gledališke umetnosti, bo zelo obširen. Prijave sprejema gledališka blagajna vsik dan. Prijavite se ijglno« številno.
Zdravnik DR METOD ŠPINDLER
zopet redno ordinira od 9. do 11. in 14. do 17.
v Strossmajerjevi ulici 28/11.	4219
Nova izdaja uredbe o uradniških dokladah. Finančni minister je na podlagi čl. 6. uredbe o znižanju osebnih doklad državnih in samoupravnih nameščencev od. 17. septembra t. 1. izdal popolno besedilo uredbe o osebnih in rodbinskih' dakladali državnih nameščencev in ured be o osebnih in rodbinskih dokUtdah državnih upokojencev. Obe uredbi so včeraj poslali državni tiskarni, da jih čim-prej objavi v Službenih Novinah.
Vremensko poročilo tukajšnje meteorološke postaje pravi: .maksimalna temperatura 22.6, minimalna 11.2. Barometer 745.2, relativna vlaga 91. /
PMi-ske Mmke
K9U3SiH
Smrtna kosa. Umrla je sredi dela Marija Virtova s Stanovskega. Na poti s polja domov jo je zadela srčna kap. Zapušča moža in 12letno hčerko. N. v m. p.!
Obstreljena na javni cesti. Marija Kri-štovič, posestnica v Stojncih, se je vozila v nedeljo popoldne na svojem dvokolesu iz Maribora na svoj dom v Stojn-ce. Ko je dospela do Sv. Janža na Dravskem polju, je slišala iz koruze, v neposredni bližini glavne ceste, zaporedoma več strelov. V istem hipu je videla tudi, kako se ie dvignil fazan in odletel, istočasno pa je čutila, da je zadeta od šiber. Stopila je s kolesa in vprašala nepoznane ji lovce, ki so prišli iz koruze, zakaj ne pazijo bolje pri streljanju na divjačino. Fden od lovcev jo je pri tem vprašanju nahrulil z besedami »beži baba«. Ranjena Kristovič se je nato podala k županu v Slovenji vasi in mu javila celi dogodek. Zupan pa jo je napotil k orožnikom, kjer je celi dogodek prijavila. Kristovičeva je ranjena na levi nogi pod kolenom in na hrbtu, iz česar sledi, da je dobila šibre od dveh strelov. Nekaj šiber ji je oplazijo tudi robec na glavi. Rane k sreči niso nevarne, vendar je morala iskati zdravniške pomoči.
Neznani storilci so preteklo noč odnesli iz podstrešja hiše trgovca Alojzija Brenčiča razno obleko, obuvalo ter odšli iz hiše zjutraj neopaženo. Škoda znaša okrog 1500 Din. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi tatove.
Težka telesna poškodba. V ptujsko bolnišnico so spravili 25-letnega Ivana Letiča, posest, sina iz Pobrežja, s smrtno nevarnimi poškodbami. Neznani storilci so ga napadli v temni noči, ko je korakal iz Haloz proti svojemu domu in ga z nrtži in koli obdelali, da je obležal ne-Memičen ob sirarni cosje.
Domoa jttoUetta
Pa naj govore suhe številke
Da bo ustreženo g. ministru v p. Vesenjaku, naj sledi glede občin nekaj točnih podatkov
V svojem članku »Novo vznemirjenje« v »Večcrniku« sem postavil trditev, da so se poprejšnje male, ponekod celo miniaturne upravne občine, ki so obstojale pri nas do 1. 1933., morale boriti z velikimi gospodarskimi težavami. Zakaj če so hotele količkaj vršiti svoje naloge glede cest, mostov, socialnega skrbstva, šol itd., so morale imeti izredno visoke občinske doklade, do 200°/o in ponekod še več (Kočice pri Rogatcu 274°/", Na-dole pri Rogatcu 203°/«!) Ogromna večina teli občin ima v novih komasiranih upravnih občinah nižje občinske doklade.
To mojo trditev je g. minister v p. Ivan Vesenjak v svojem članku v »Slovencu« proglasil za neresnico odnosno za smešno trditev, ter me je pozval, naj pridem z imeni občin. Pripominjam kar, da mi je v tem članku g. Vesenjak tudi imputiral trditev, da so se upravni stroški v novih občinah znižali. Moram ugotoviti, da takšne trditve nisem nikdar postavil, ker smatram za naravno posledico novega občinskega zakona, ki odreja občinam neprimerno širši delokrog, nego so ga (vsaj pri nas!) imele bivše upravne občine po prejšnjem zakonu. da so upravni stroški v primeri s poprejšnjimi narasli. Prav dejstvo pa, da je v večini bivših upravnih občin se^ daj potom novih upravnih občin uveden nižji odstotek občinskih doklad,, potrjuje moje trditve. Ker je g. minister v p. želel, da mu to s konkretnimi podatki dokažem, evo jih, v pouk njemu in vsem onim, ki se zadnje čase iz zgoli partizanskih razlogov gonijo za revizijo izvršene komasacije.
Začnimo kar z občino, ki je g. ministru z ozirom na njegov osebni interes najbližja: v bivši upravni občini P o 1 a n-c i v ptujskem srezu ima g. minister svoj vinograd, od katerega ie do komasacije plačeval 135°/« občinskih doklad. Ta bivša upravna občina se je pri komasa ciji združila s tremi drugimi bivšimi upravnimi občinami S a m u sani (pred komasacijo 80% občinskih doklad!). Cvetkovci (86%) in Sv. Lena r t (64°/o) v novo upravno občino O s 1 u-š e v c i, ki je imela prvo leto po komasaciji 78"/o. ima letos 75% in bo predvidoma v prihodnjem računskem letu imela samo še 70°/<> občinskih doklad. Ali je g. minister bil toliko ljubezniv in je primerjal svoje lastne čeke s 135°/o občin, doklad v 1. 1933. in 75 odst. 1935.?! Ali se mu ne zdi. da je komasacija prinesla i njemu i ostalim občanom bivše upravne občine Polanci skoro za polovico znižano občinsko doklado?! Enako ugodnost je prinesla komasacija na osnovi novega občinskega zakona tudi obema bivšima upravnima občinama -Samušani in Cvetkovci, »udarjena« bi bila samo bivša upravna občina Sv. Lenart, ako bi ne bilo na drugi strani res. da ta bivša občina ni skoro ničesar storila ne v pogledu cest ne v pogledu mostov, da je pustila razpadati mrtvašnico, ki io je nova občina popravila s stroški 7000 Din itd. Pripomnim, da je nova občina Osluševci poleg tega dala za popravilo dveh mostov 5000 Din, za kmetijstvo 5000 Din. za socialno skrbstvo 4000 Din. za vzdrževanj in gradnjo cest 4500 Din. za delno odplačilo šolskega dolga, ki so ga zapustile prejšnje upravne občine 8000 dinarjev itd.
Smatram, da je za dokaz moje trditve zadostoval že samo ta primer. Toda zaradi popolnosti hočem g. ministru postreči še z nadaljnjimi primeri: Novo upravno občino K o g v ptujskem srezu, ki je imela lani 100 in ima letos 106% občinskih doklad, tvorijo bivše upravne občine Jastrebci, Kog. Vitan in Vodran-ci, ki so imele poprej 136 odnosno 128 odnosno 120, odnosno 95°/o občinskih doklad. torej troje bivših občin več kot da nes in samo ena manj.
Dalje še v ptujskem srezu:	Nova
upravna občina Ivanjkovci (lani
70, letos 80°/o obč. doklad), iz bivših upravnih občin Lahonci (96), Litmerk (56), Brebrovnik (70), Mihalovci (85). Runeč (90), Veličane (40) in Žerovinci (90% o. d.). Torej 4 bivše upravne občine so imele več in samo tri manj občinskih doklad kot danes. Nova upravna občina G r a j e n a (75%> o. d.), iz bivših u. o. Krčevina (28). Mestni vrh (95). Vurberk 101% o. d.). Torej dve več in ena manj ko danes.
V srezu Maribor desni breg: Nova občina Poljčane (80%), iz bivših u. o. Brezje (52), Hošnica (135), Hrastovec (110), Lušečka vas (120). Modraže (100). Pekel (47), Poljčane (38). Stanovsko (95), Studenice (93), Vrholc (115% o. d.). Torej 7 več in 3 manj kot danes. Nova upravna občina Šmartn o na Pohorju (100%). iz bivših u. o. Bojtina 122, Fraj-lieirn 90, Kalše 120, Oselj -150, Smrečno 130, Šmartno 78% o. d. Torej 4 več in 2 manj kot danes. Nova upravna občina Makole (100%), iz bivših u. o. Dežno 160, Jelovec-Makole 65, Pečke 100. Stopno 113. Sv. Ana 95, Štatenberg 100°/«. Torej dve več in dve manj in dve iste občinske doklade kot danes. Nova u.
o.	F r a ni (lani 60. letos 55% o. d.), iz bivših u. o. Fram 37, Ješenca 66. Loka 60. Morje 60, Ranče 64% o. d. Torej 4 več in 1 manj kot danes. Nova u. o. Sv. L o v r e n c na Pohorju (63°M, iz bivših u. o. Činžat 41. Kumcn 97, Rdeči breg 66. Recenjak 65, Sv. Lovrenc 65, torej 4 več in 1 manj kot danes.
V srezu Maribor levi breg: Nova u. o. Duplek (60%), iz bivših u. o. Ciglence 150, Sp. Duplek 30, Sv Martin 80. Zg. Ciglence 32. Torej 2 več in 2 manj kot danes. V novi u. o. K o š a k i, ki je g. ministru kot njegovo bivališče posebno pri srcu in ki ima letos 60% obč. doklad.-imate res obe bivši u. o. Košaki in Krčevina letos nekoliko višje doklade, zato pa ima z njo združena bivša u. o. Sv. Peter, ki mora g. ministru pač tudi biti pri srcu in ki je iniela poprej 127% obč. doklad, sedaj za več kot polovico znižane obč. doklade. Nova upravna občina Pesnica (55%), iz bivših u. o. Dobrenje 95. Gradiška 75. Jarenina 78. Ka-nižii 55. Na Ranci 20. Pesnički dvor 43, Torej 3 več. 2 matij in ena enako o. d. kot danes.
V srezu Prevalje: Nova u. o. D r a-
v o g r a d (65%), iz bivših u. o. Dravograd 95, Libeliče 100, Ojstrica 87, Tolsti vrh 120, Otiški vrli (mi trenutno ni znano). Torej 4 od petih bivših u. o. imajo danes manjše občinske doklade nego so jih imele poprej kot samostojne občine. Nova u. o. M a r e n b c r g (57%), iz bivših u. o. Marenberg 50. Zg. Vižinga 78, Remšnik 80. Torej 2 danes manj kot poprej. Značilno je, da se osrednja občina Marenberg, ki je s komasacijo pri' zadeta, ne pritožuje. Nova u. o. M u t a (90%), iz bivših u. o. Muta 100. Gortina 85, Pernice 120, Sv. Primož 155, torej 3 več in 1 manj kot danes. Nova u. o. Prevalje (98%), iz bivših u. o. Libu-če 140, Prevalje 82, Sv. Danijel 115, torej 2 več in 1 manj kot danes.
V srezu Šmarje:	Nova	u.	o. P r i-
stava (50%), iz bivših u. o. Nezbiše 95, Roginska gorca 102, Sv. Ema 45, Sv. Peter na M. S. 125. Zibika 85, torej 4 več in 1 manj kot danes. Nova u. o. R o-g a t c c (88%). iz bivših u. o. Donačka gora 122. Sv. Florijan 120, Sv. Rok 150, Rogatec 52. Stoprce (mi trenutno ni znano), torei 3 več in I mani kot danes. Nova u. o. Z e t a I e (120%). iz bivših u. o. Čermožiše 120, Dobrina 90, Kočice 274, Nadole 203, Žetale 80, torei 2 več, 2 manj in 1 enako kot danes. Občina je. kakor mnogo drugih, komasirana po načelu, proglašenem v »Slovencu« od g. Ž. kot pravilnem: Župnija = občina.
Najbolj značilen je pa vsekakor primer nove u. o. R o g a š k a S 1 a t i n a-okolica (82°/«), iz bivših u. o. Bre-stovec 150, Kostrivnica 92, Ninino 160. Plat 135, Rajnkovec 108. Slatina okolica 66, Sp. Sečovo 90. Sv. Katarina 116. Sv. Trojica 95. Sv. Mohor 122 in Tekačevo 88% občinskih doklad. Izmed 11 bivših u. o. je imela torej poprej samo ena manj še občinske doklade kot danes, vseh ostalih 10 pa večje. Prizadeta je baš centralna občina, ki je radi ostalih morala pristati na zvišanje občinskih doklad.
Tako sem Vam, g. minister, upam za enkrat navedel dovoli dokazov za svojo trditev, katero ste blagovolili proglasiti za neresnično. Ako bi želeli še več konkretnih podatkov in številk, sem Vam seveda drage volje na razpolago.
V. S.
Radvanju. T*o so malenkosti, ki so in 'bodo obstojale. Sicer pa mi na Pobrežju smo in bomo pravili: Skakalnica v Radvanju, strelišče v Radvanju itd. če vi drugače govorite, je to izraz Vašega oreveč lokalnega patriotizma.
Sedmič: »Tudi združitev « mestem nam ne bi mogla prinesti tega, kar s: prebivalstvo želi itd.« če mesto ne more urediti svojega gospodarstva, zidati bolnišnice, novi rotovž in kar še vse navajate, zato je pač treba finančnika strokovnjaka, ki bo izvršil vse to, ne da bi to občutili davkoplačevalci. Nadalje se o tej Vaši trditvi zmenite z mariborskimi občinskimi svetniki, ki Vam bodo za vsak dober nasvet hvaležni. Kar tiče regulacijskega načrta, ki po Vašem mnenju ovira razvoj okolice, pa si poiščite drugih virov, ki Vani bodo potrebo tankih zaščitnih pasov bolje raztolmačili, kajti vsakemu velikemu mestu je razen »strnjenih hiš« še tudi treba nekaj božje narave.
Osmič: »V primeru združitve okoliških občin z mestom . . .« Hvalevredno je, da tako dobro veste, kaj bi bilo treba, oziroma kaj je treba še Mariboru, kakor rotovž, velika bolnišnica, otroški vrtci in kar še navajate. Pa dobro ste povedali, da v tem primeru ne moremo pričakovati, da bi se nam dajatve zmanjšale. To je stara pesem. Morda veste kako drugo poinoi; ali nasvet?
Devetič:	Pišete:	»Danes	pa je
prebivalstvo nezadovoljno zaradi administracije, ncprikladnosti, dajatev itd. Uganja se samo neplodna politika, pri čemer pozabljamo gospodariti, prezirajo se želje in volja naroda, ki se tu nekako ignorira. Zato ni čuda, da gospodarsko vedno bolj propadamo in glnemo.« Dobro ste končali! Te fraze smo iz Vaših ust vajeni, ker jih pozna že skoraj vsak Vaš gost na pamet. Samo to se čudim, da ste tudi Vi pozabili gospodariti in da rajše uganjate neplodno politiko.
Za zaključek samo še to: Občina Pobrežje je storila mnogo za Tezno, mno-go več, kot bi zmoglo Tezno samo. 1>i pa ni mogla vsem ugoditi, je jasno, ker smo ljudje že tako ustvarjeni, da ni mogoče vsem ustreči. O teni. kakor tudi o finančnem položaju Teznega v primeru odcepitvc od Pobrežja pa je bilo dovolj pojasnjeno v »Večeniku« z dne 17. septembra 1935 pod rubriko »Okoliški problemi«.	M.	V.
Odgovor občinske uprave Studenci
Z ozirom na članek »Komunalne zadeve občine Pobrežje« v »Večerniku* z dne 17. IX. 1935. bi si mogla javnost položaj v naši občini tolmačiti tako, kakor da občina* Studenci bivšo občino Radvanje po mačehovsko izkorišča. Zato je potrebno, da podamo zadevno pojasnilo, ki naj dokaže, da je občina Studenci bila bivši občini Radvanje zadnji 2 leti skupnega delovanja izredno naklonjena. Kljub temu, da se je izvršila spojitev obeli občin proti volji enih ka-Odgovor piscu članka pod gornjim naslovom g. 3. S. I ^01' drugih, so Studenčani vedno gojili
Reorganizacija občin po novem zakonu
(Jožku sabedru), članu uprave občine Pobrežje
Na Vaš. članek v št. 208 »Večeruika« z dne 14. septembra 1935. mi je dolžnost, da Vam odkrito odgovorim na nekatere Vaše trditve, ki niso resnične.
Prvič pišete: »Kot večletni svetovalec okoliške občine mi veleva dolžnost, da odgovorim na ta gornji članek ter izrazim svoje mnenje, kakor tudi mnenje in voljo vseh prebivalcev te okoliške občine.« Je resnica, ker kaj takega ne morete dokazati.
D r u g i č : »Pri tej združitvi pač ni šlo za izboljšanje* gospodarstva, kakor to zahteva zakon o občinah« — kot član uprave bi se pač morali zainteresirati, kako visoke dajatve (doklade) ie imela, in jih ima bivša občina Tezno. Znano bi Vam moralo biti. da je imela prejšnja občina 193. leta 80 odst., 1932. 1. 100 in 1931. leta 105 odst. doklad na drž. neposredne davke, po združitvi pa le 55 odst. in letos 59 odst. Če bi Vam bilo to znano, bi morda ne tožili po izboljšanju gospodarstva.
Tretjič:	»Ta Stražun je nekaka
globoka struga.« Ker gledate prav na Stražun. bi pač morali vedeti, da tam že precej let ni več vode in se je močvirje pomaknilo na skrajni zgornji konec ter prav nič ne ovira prometa. Saj so na tem ozemlju nastale najlepše njive in
travniki in se Tezenčani prav nič ne boje te »nevarne struge« in prav radi uporabljajo idilično pot skozi stražunski gozd.
četrtič:	»Volja prebivalstva na
1 eznern bi bila edino izpolnjena, ako bi sc ob priliki grupacij velikih občin združilo Fezno in Radvanje, ker je že svoj čas spadalo pod Radvanje. Vprašam: Zakaj se je ločilo? Šaj tam ni bilo ne Stražuna ne nevarne struge! Pač pa je tam Betnavski gozd in torej terenske prilike niso bile posebno ugodne.
Petič: »K združeni občini Tezno in Radvanje bi še bilo treba dodati del Pobrežja. to je skupine od Tržaške ceste doli ob Ptujski cesti, ker so tesno združene s Teznim. Ta skupina hiš, odnosno ta del Pobrežja nima nikakih dobrih zvez s Pobrežjem ter ga prebivalstvo smatra za Tezno.« Smešno: Ali še hočete lepšo in širšo cesto nego je Ptujska cesta in nato Nasipna ulica, katerih zadnja je tako lepa, da je občini v ponos? Razdaho pa si lahko sami izračunate.
Šestič: »Z združitvijo Teznega :n Radvanja bi se uredila tudi pomota, ko se sedaj pravi: vežbališče na Teznem itd. Smešno: po združitvi bi se lahko reklo: mestni vodovod v Radvanju ali pa mestna gramoznica mariborska v
čim najbolj prijateljsko sodelovanje, da se čim prej dvigne stanje Radvanja v vsakem pogledu. Naj služijo v dokaz Ie naslednje ugotovitve:
1. Že pri sestavi kandidatne liste ob volitvah leta 1933. se je določilo izredno prijateljsko razmerje v razdelitvi mandatov s tern, da so Studenčani imeli »6 mest, Radvanjčani pa — 14! V resnici bi po številu prebivalcev (Radvanje 308, Studenci 4737) moralo biti razmerje 20 : 10. Tudi v odsekih so Radvanjčani zastopani enako s Studenčani, dočimi so se po drugih občinah docela uveljavljala načela proporcionalnosti.
2. I akoj po združitvi obeh občin so Studenčani sklenili zvišati ubožne podpore obč. ubožcem v Radvanju za 100 odstotkov!
3. Izvedla se je električna cestna razsvetljava v Novi vasi, Sp. in Zg. Radvanju, kar prej — po lastni sodbi Radvanjčanov — v 14 letih ni bilo mogoče izvesti v lastnem delokrogu.
4. Ceste v Radvanju so> se v zadnjih 2 letih pogramozile tako, tfakor v prejšnjih 8 letih ne. Tudi to pohvalo je izrekel na neki odborovi seji občinski odbornik iiz Radvanja, ne da bi ga kdo za tako izjavo naprosil.
5. Uredilo se je pokopališče, določil se je pravilnik in načrt ter se je sklenila povečava sedanjega prostora.
6. Sedanji občinski odbor je vipošteval vse želje Radvanjčanov ter jih ugodno rešil — kolikor je sploh bilo mogoče. Vsi radvanjski mostički so se popravili, uredila se je pešpot preko močvirnega travnika proti potoku in prav tako se je uredila tudi cestna zveza z mostom pri Žunkovi gramoznici.
7. Tudi skrb za šolo v Radvanju se je po združitvi z Radvanjem od strani Stu-denčanov z vso uvidevnostjo vpošteva-la, ne da bi kdorkoli ugovarjal, dasi je tudi tukaj razmerje napram drugim občinam nenormalno. V razmerju števila prebivalstva je proračun za šolo v Radvanju mnogo večji od proračuna za šole v Studencih.
Iz vsega tega je razvidno, da so od-nošaji med Studenčani in Radvanjčani v sedanjem občinskem odboru nadvse prijateljski in uspešni ter ni pravega razloga za odcepitev in združitev z občino Tezno. Ako nas je usoda združila proti
Včeraj je izšla v lični opremi bilanca tukajšnjih Mestnih podjetij za tromesečje januar-februar in marec 1935. V vseh teh podrobno in natančno nanizanih številkah se zrcali ogromno delo, ki je bilo potrebno, da se v tako strnjeni in jasno pregledni obliki izda. Bilanca se je obravnavala v več sejah ravnateljstva in upravnega sveta MP ter se je v celoti odobrila.
Z novim zakonom o mestih je bil pričetek proračunskega leta mestne občine, kateremu se ima prilagoditi tudi poslovno leto MP, premaknjen od 1. januarja na 1 april, tako da se krije s proračunskim letom države in banovine. Radi tega je bilo za to vmesno dobo treh mesecev potrebno zaključiti račune in izvršiti poseben proračun, kateri je sestavljen po istih vidikih kakor obračun za leto 1934. V gospodarskem obračunu izkazani izdatki in dohodki se gibljejo v mejah, običajnih v prvem tromesečju vsakega leta. Ocenitev imovinskih delov, odpisi za njihovo obrabo in razdelitev obresti na posamezne gospodarske edi-nice se je izvršilo slično kakor v prejšnjem letu.
Premožerj>ko stanje
S stanjem dne 31. marca t. 1. izkazuje premoženjsko stanje naslednjo sliko: Imovina 83,849.175.80 in ravno toliko glavnica. Posamezne postavke imovine: premoženjska uprava 38,928.005.50, nepremičnina obratov 13,204.330, vodovodno omrežje 9,556.423, plinovodno omrežje 3,099.652, elektrovodno omrežje 3,284.504, stroji 1,433.008, naprave 2 milijona 92.634, aparati 2,607.267, oprava 312.975, orodje 110.946, motorna vozila 1,332.788, vprežna vozila 113.699, bicikli 6.263, konji 4.500, pnevmatike 308.125, pisalni stroji in potrebščine 187.339, zaloga 2,377.609.24, dolžniki 4,332.367.28 poštni čekovni račun 75.227.03, bančna dobroimetja 294.679.47, blagajna 129 tisoč 484.28, vrednostni papirji 57.350 Din.
Od 25. do 28. oktobra lika sadna razstava.
Sadjarske in kmetijske podružnice Mariborskega okrožja so iz lastnega nagiba in potrebe odločile, da organizirajo ;etos od 25. do 28. oktobra veliko sadno razstavo pod imenom »Sadni sejem v Mariboru«. Razstavljenih bo okrog pet vagonov najlepšega sadja. Poleg tega bo razstavljeno v košaricah naše slovenje-goriško grozdje; priredila se bo tudi vinska poskušnja izključivo kmetskih vin Sodelovala pa bo tudi Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani. Od tukajšnjih podružnic sodeluje nad 20. Zanimanje med sadjarji in vinogradniki je veliko. Saj je to prvi organizirani poizkus, ki je niknil od spodaj, iz vrst kmetovalcev Pokazati je treba tu- in inozemski trgovini, da je slovenski kmetovalec že sposoben v agrarno-političnem in trgovskem pogledu, vzeti svojo usodo ¥, smdje roke. i' t
volji nas vseh, s tem še ni rečeno, da se moramo prepirati in izkoriščati! S složnim sožitjem smo se vdali v voljo višjih in — kljub vseni zaprekam — našli poti in sredstva za znosno razmerje. Če sedaj nekateri sejejo nerazpoloženjc na račun »slabega gospodarstva« v Studencih in če na tak način skušajo pridobivati pristaše za priklopitev k Teznem, potem pljuvajo v lastno skledo!
Studenčani, zavedajoč se dejstva, da je bila priključitev Radvanja k studenški občini vsiljena, želimo akciji za odcepitev in priklopitev k Teznemu mnogo sreče, ugotavljamo pa, da je na občinski seji 18. t. m. celotno zastopstvo Radvanja v občinskem odboru v Studencih (14 odbornikov) izreklo Studenčanom zaupnico za vse dosedanje skupno delovanje, zlasti še predsedniku občine g. Alojziju K a 1 o h u.
Takšna je zadeva v luči resnice!
Posamezne postavke glavnice: amortizacijska posojila 50,199.71913, dobavitelji 2,526.634.21, penzijska premijska rezerva 142.563. odpis za večjo obrabo omrežij, strojev in drugega orodja 275.428.43, osnovna glavn. 30,354.834.08, poslovni prebitek 31. marca 1935.	349
tisoč 996.95 dinarjev.
Posojila
V splošnem pregledu amortizacijskih posojil nahajam sledeče postavke: Mestna hranilnica Maribor 18,556.019, Hranilnica dravske banovine Ljubljana 2 milijona 715.698.74, Mestna hranilu. Kranj 5,249.916.22. Posojilnica v Mariboru 476.000, Mestna hranilnica v Radovljici 1,270.706. Pokojninski zavod Ljubljana 4.776.842.30, .lavna borza dela v Ljubljani 1,600.000, Okrajna hranilnica Slo-venjgradcc 3,172.468, Hranilnica dravske banovine Maribor 4,762.238.22, Državna hipotekarna banka v Ljubljani 687.267.30, Občinska hranilnica na Vrhniki 246 tisoč 962.67, Hranilnica dravske banovine v Celju 6.459, Mestni zaklad 6,449.000, Mestna hranilnica Ljubljana 232.141.68. Skupno 50,199.719.13 dinarjev.
Aktivni obrati — pasivni obrati
Gospodarski obračun izkazuje prebitek pri vodovodu, plinarni, clektropod-jetju, klavnici in prodajalni MP. Pri vseh ostalih obratih primanjkljaj. Prebitki znašajo skupno 928.485.27 dinarjev, in sicer vodovod 65.433.79, plinarna 165.928.91, elektropodjetje 513.671.20, klavnica 179.151.36, prodajalna MP'4 tisoč 300.01. Primankljaji znašajo skupno 578.488.32, in sicer gradbena uprava 15.754.11, premoženjska uprava 127 tisoč 10.97, avtobusni promet 960.201.80, mest no kopališče 33.198.97, Mariborski otok 140.583.50, Pogrebni zavod 1738.97. Razlika prebitkov in primanjkljajev znaša torej skupno 349.996.95 dinarjev.
letos bo v našem mestu ve-
Če se letošnji prvi poizkus dobro obnese, bo tudi v bodoče v Mariboru stalna razstava te vrste. Vrednost »Sadnega sejma« za našo narodno gospodarstvo na Štajerskem, ki je pretežno sadjarsko in vinogradniško, kakor tudi za vso Slovenijo in posredno za vso državo je razvidno iz sledečega:
1. Namen sadnega sejma je, pokazati najboljše, kar zamore naš umni kmetovalec pridelati na svoji grudi. S tem bo mogoče zainteresirati naš domači kon-sum in istočasno opozoriti svetovni sadni trg na dobro kakovost našega sadja, grozdja in vina. Obenem pa bo s teni dana pobuda ostalim kmetovalcem, da z večjo ljubeznijo gojijo in pridelujejo sadje in vino.
2. Sadni sejmi sc bodo prirejali v pozni jeseni, ko je sadje že pravilno do-AdEllv. S tem ngi bi se ggši fomatomafri
priučili pravočasnemu obiranju sadja. Ta pokret prihaja baš v pravem času. Smo na prelomu stare svetovno gospodarske politike — autarkije — in že se poraja nova svetovna gospodarsko-trgovska politika, ki bo v znamenju: »Vzamem, da vzameš. Svetovna trgovina in izmenjava dobrin se zopet poživlja, vendar sistem ne bo več liberalističen. Države so organizirale po načrtnem gospodarstvu svojo potrošnjo, produkcijo in trgovino. če hočemo torej biti deležni neposrednih dobrin nove gospodarske politike, ki pravi: Vzamem od tebe dobrine s tem, da tudi vzameš od mene v zameno one dobrine, ki jih potrebuješ ali sam ne izdeluješ, oziroma prideluješ v dovoljni meri.«
Zato treba organizirati vse naše gospodarsko življenje po panogah v močne in življenja sposobne organizacije.
Cilj tega dela je, da se ustvari močna zadružna organizacija za prodajou sadja in grozdja. Za enkrat se je treba omejiti samo na Mariborski okoliš, tako dolgo da se dobijo primerne zveze in praksa v delu. S časoma pa bi se naj to delo razširilo na vse ostale sreze v Sloveniji. V načrtu je, da se omejimo pred vsem samo -na jabolke in grozdje, to kar je glavna in najvažnejša proizvodnja v teh srezih. Naše sadje je istočasno tudi naš specijalitet, ki se bo lahko vedno prodalo, ker v drugih državah ne morejo pridelovati jabolk z isto aromo in ■ukusom kot so naše.
To delo zasluži vsestransko podporo. Zasluži podporo iz državno-gospodar-iskega vidika, ker ustvarja potrebno organizacijo, ki bo v korist našemu na-Todnemu gospodarstvu; zasluži podporo ■iz socijalnih ozirov, ker so kmetovalci, posebno sadjarji in vinogradniki v največji gospodarski stiski; zasluži podporo iz kmetijsko strokovnega ozira, ker vzgaja in podučuje narod v kmetijsko ■trgovski tehniki; zasluži pa še pred vsem ■podporo iz narodnega in državno-poii-■tičnega vidika, ker se ravno vsi ti kmetovalci, ki se sedaj zbirajo okrog »Sadnega sejma«, nahajajo vzdolž severne ■meje, ter je od največje važnosti, da je ■ta kmetski živelj organiziran v svojo ■gospodarsko in trgovsko organizacijo, tako da postane manj oziroma neodvisen od privatno-kapitalistične trgovine, ki je tukaj tujerodna in našemu narodnemu in kulturnemu življenju nenaklonjena.
Izvoz naših jabolk v Nemčijo in Francijo
Privilegirana izvozna družba (Prizad) je izdala novo okrožnico glede izvoza jabolk v Nemčijo v času od 25. t. m. do konca leta. Družba stavlja sedaj izvoznikom na razpolago kontingent v višini 1000 vagonov nepakiranih jabolk za uvoz v Nemčijo v času od 25. t. m. do konca leta preko obmenjih postaj Rodenbach, Lindau-Reutin, Passau, Oderburg in Salzburg. Ker obstoja v Nemčiji generalna prepoved glede uvoza jabolk v razsutem stanju, je za tak uvoz potrebno pismeno dovoljenje Prizada, ki stavlja ta dovoljenja na razpolago na dosedanji način preko centralnih zadružnih organizacij in organizacij izvoznikov, ali pa dru-če, kakor se izkaže potreba. Izvozniki so dolžni zahtevati uvozno dovoljenje šele .pri sami opremi blaga in ta dovoljenja izkoristiti takoj po sprejemu. Neizkoriščena dovoljenja morajo brez poziva vrniti najkasneje v osmih dneh. da Prizad ta dovoljenja po potrebi lahko stavi na razpolago drugim osebam. Izvozniki ie bodo dobili novih dovoljenj, dokler verodostojno ne dokažejo, da so dosedanja dovoljenja izkoristila. Uvozna dovoljenja se imajo priključiti originalnemu tovornemu listu in mora biti na njih označena uvozna postaja na nemški meji. Tiskovine za carinsko potrdilo niso več potrebne, kakor je to bilo doslej predpisano. Prizad poziva izvoznike, da mu vrnejo tiskovine, ki bodo 24. t.’ m. ostale neizkoriščene. Gornji kontingent ne uživa nikake Izvozne premije glede na nižjo uvozno carino v Nemčijo. Prizad bo še posebej uredil izvoz v okviru kontingenta za industrijska jabolka, o čemer se še vodijo pogajanja. Glede pakiranih jabolk ostane do konca leta v veljavi ugodnostni kontingent 100 vagonov pakiranih jabolk v odprtih zabojih Jž££2 pgfefoftia s tejo mSE®) 4Q OSS i»Jl<
to. — Za pošiljke tako pakiranih jabolk niso potrebna uvozna dovoljenja,
kakor za pošiljke nepakiranih jabolk, temveč zadostuje, da pošiljke spremlja tiskovina o carinskem potrdiiu.
Vsaka pošiljka mora biti brezpogojno opremljena z jugoslovanskim fitopatolo-škim overenjem, ki mora vsebovati izjavo, da izvirajo jabolka iz zdravega sadovnjaka, neokužene od uši San Jc:e in da ni take okužbe v okolici 10 km, kakor tudi izjavo, da so natovorjena jabolka zdrava in neokužna od uši San Jose.
*
BEODRAD, 19. septembra. Francoska vlada je sklenila ponovno povečati kontingent jabolk, ki se uvažajo v Francijo iz Jugoslavije. Od 10. oktobra dalje se poveča kontingent naših jabolk daljnjih 38 odst.
Nelojalna konkurenca v poslovanju zavarovanja.
Iz vrst meščanstva in drugih zavaro-, vancev naših domačih zavarovalnih zavodov dohajajo vesti, da obiskujejo razne stranke zastopniki nekaterih zavarovalnih družb z očitnim namenom, da zahtevajo od oseb, ki so pri naših domačih zavarovalnicah' zavarovane, vpogled v zavarovalne police. Tako postopanje ima za posledico, da se zavarovane stranke po nepotrebnem vznemirjajo in se s tem širi nezaupanje napram našim domačim zavarovalnim družbam-katerim so, izpolnivši svojo nacionalno in stanovsko dolžnost, zaupali zavarovanje svoje imovine.
Našemu občinstvu moremo z vso mirnostjo izjaviti, da nima nihče pravice zahtevati od nobenega zavarovanca v katerokoli svrho zavarovalne police, uiti ni kak zavarovanec dolžan kateremukoli na vpogled staviti svojo polico.
Vse to je delo proste nelojalne konkurence, za katere je značilno, da je naperjena prav proti domačim zavarovalnini družbam. Opozarjamo zato naše občinstvo, ki je zavarovano pri domačih zavarovalnicah in tedaj dobro ve, zakaj je svoje zavarovanje poverilo upravi domačih družb, da energično odkloni izročitev police kateremukoli na vpogled. Našemu občinstvu priporočamo, da podpira domače zavarovalne družbe in jim popolnoma zaupa, ker je njih vodstvo strokovno ter so dobro fundiranc in so 1 v vsakem pogledu kulantna.
Hmelj v Dravski dolini. Prodaja hmelja napreduje bolj počasi. Doslej je približno prodana šele četrtina letošnjega pridelka, to pa radi tega. ker ne marajo producenti prodajati po 23 in 25 dinarjev.
Na včerajšnji svinjski sejem je bilo pri-peljanih 358 svinj, prodanih je bilo 110. Cene: 5 do 6 tednov 40 do 50, 7 do 9 tednov 60 do 80, 3 do 4 mesece 120 do 150, s do 7 mesecev 2-00 do 250, 8 do 10 mesecev 30u do 340, eno leto 400 do 400. 1 kg žive teže 4.5 do 5.50, ] kg mrtve teže 7-50 do 9.50.
Stari samci duševno manj vredni
Vseučilišče za sociologijo kot državni znanstveni zavod za proučevanje rodbinskih odnošajev v Los Angelesu je sedaj objavilo rezultat dolgoletnega proučevanja, ki se je nanašalo na tisto vrsto moških, ki so znani pod imenom »stari samci«. Imenovani zavod je prišel do prepričanja, da je neoženjen človek, kadar dovrši 35. leto svojega življenja, sploh nesposoben za zakonsko življenje, ker je poleg znatnih telesnih nedostatkov tudi sicer do 70 odstotkov duševno nedorasel. Ta duševna inferiornost je bila preiskana v tisočih primerih, in kakor zavod zatrjuje, je pri neoženjenih moških popolnoma dokazana. Tako je torej svetu postalo jasno, kako je s to stvarjo. Vsak moški, ki dovrši 35. leto, naj" si torej naglo poišče nevesto in se oženi, ako ne želi, da ga omenjeni ameriški zavod proglasi za duševno in telesno mani vrednega.
Lepa tolažba.
Potnik (v letalu): »Ne čudite se, da se malo bojim, saj letim danes prvič.«
Pilot: »Bežite no, gospod. Poglejte mene, tudi jaz letim danes prvič, pa sc 'mdar ne bojim.«
fcsftodaeska živijekje
Bilanca MP. ianuar-marec 1935
Mariborski sadni setem!
larlborski »V e č e r ni k« 'Jutra.
■■■■■■■■■MHaganBHraMaMa
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Sikneva
Mimo tega je prihajala k Wellakovhn nrav pogostokrat tudi Jasna Kasjakova, ki se je za čas po Novem letu pripravljala na poroko z živinozdravnikom Jankom Soršakom Napetost, ki je obstojala nekaj- časa med Sido in med njo zaradi dr. Frangeža, je že davno izginila. Sida ie vec»la, da ljubi Jasna Soršaka in so njene nekdanje misli na zdravnika, ki itak nikoli niso bile globoke, že davno docela shlapele.
Tri mlade ženske so sedaj čutile potrebo tesnejših medsebojnih vezi:	Sida
zaradi svoje obupne razdvojenosti, Jasna zaradi bližajoče se poroke, Mary pa zaradi razvedrila. Sida je pa našla v Mary in Jasni tudi prijateljici, ki sta razumeli njeno živčno razruvanost. Kadar jo je objela bolestna melanholija, sta ji bili najboljši zdravnici. Taka obupna pobitost jo je preVzela tudi nekega predbožičnega popoldne pri čaju.
»Ti se boš poročila s človekom, ki ga ljubiš,« je dejala Jasni. »Ustvarila si boš toplo gnezdo zakonske sreče, moj Bog...«
Zakrila si je nenadoma obraz z dlanmi in krčevito zaihtela.
»Kaj ti je, Sida!« sta vzkliknila Jasna in Mary ter skočili k njej. »Čemu se jo-češ?«
»Ker imate vse pravico ljubiti in biti srečne, le jaz je nimatm ...«
Njen jok se je sprevrtiil v prvi histerični napad, kateremu je sledila omedlevi-čna slabost. Mary in Jasna sta ji preplašeni priskočili na pomoč.
»Ali, ne ...« je vzkliknila Sida, ko si je spet opomogla. Saj ni nič. Tako čudna sem zadnje čase. Morala, bom nekam v zdravilišče.
»Samo teelesno zdravljenje ti ne bo pomagalo,« je dejala Jasna ih Mary je pritrdila. »Potruditi se moraš, da dosežeš duševno ravnotežje.«
»V teh razmerah?«
»Potem se jih iznebi!« je rekla Jasna in se že hip nato zdrznila nad svojimi prenagljenimi besedami. Dasi niso Sida, Jasna in Mary nikoli čisto določno govorile o Sidinovem zakonu, so vendar tud: molče čutile, kako je. Sedaj pa ie bila izrečena brez ovinkov docela iasna misel. ki se je je Sida živo oklenila:
»Kako misli., to?«
»Razumem te docela in Uidi Mary te razume. Tvoi zakon je nerešljivo zavožen. Oprosti mi. da se vtikam v to stvar, toda vidim te, kako trpiš in vem. da se boš uničila, ako se ne rešiš. V rešitev je pa le ena sama pot...»
»Pot v rešitev? Kakšna?«
»Nisi nikoli razmišlala?«
»Ne.«
»Ločitev...«'
»Ločitev zakona z Ervinom?«
»Da.«
Sida Se je zdrznila. Ne zaradi strahu pred ločitvijo, marveč le spričo novosti, ki ji jo je pomenil ta Jasnin nasvet:
»Ločitev zakona z Ervinom ... In potem?«
»Pot v novo življenje. Kamorkoli. Odprta ti bodo zopet vrata v usodo, ki si jo lahko izoblikuješ po lastni želji.«
»Tudi jaz sem že premišljevala o tem,« se je oglasila Mary. »Ako vidiš, da te vodi vztrajanje v tem zakonu v neizogibno duševno in telesno pogubo, potem je bolje, da se ga osvobodiš.«
»Ločitev . . .« je vzkliknila zamišljeno Sida. »Ločitev . . . Ko bi bilo to tako lahko. Kako naj povem Ervinu, očetu? Ne, te moči ne bom imela nikoli. In tudi če bi jo imela, dobro vesta kako. gleda naša okolica na ločitve.«
»Okolica,« je dejala Mary. »da, ta oko lica! Toda kaj imaš od te okolice, od teh malih, škodoželjnih ljudi, ki sc naslajajo nad trpljenjem svojih bližnjih? Od teh ljudi, ki se zgražajo nad grehi tudi če so še tako majhni, sami pa gre-Se na veliko in na najgrše načine. Moja draga Sida. vsak živi zase in nima prav nobene dolžnosti, ki bi ga silila k temu, da bi se moral ozirati na to. kaj poreko
ljudje? Pusti jih v njihovi hinavščini in pritlikavi neumnosti ter pojdi svojo pot! Kdor ima v sebi dovelj moči, da se dvigne nad blato duhovne revščine, te ne bo sodil in. obsojal: razumel te bo. In samo sodba teh je merodajna. Sedaj bi ti bila ločitev zelo lahka, ko te na Ervina ne veže prav nič drugega kakor ceremonija poroke. In mimo tega si še tako mlada in ti je ves svet na stežaj odprt.«
»Vse to je morda res tako,« je ugovarjala Sida, »toda med teorijo in prakso je velika razlika. Res je, da sloni moj zakon z Ervinom dejansko le na ceremoniji poroke, ki je brez tesnejših vezi prav tako prazna in nepomembna kakor vse, kar je le gola formalnost, toda tudi ta formalnost ima svoje železne klešče. Čudim se ti, Mary, da govoriš tako lahko o ločitvi, ko si sama srečno poro čena.«
»Morda prav zaradi tega. draga Sida. Vprašala sem sc, kaj je prav za prav zakon in čemu je ndmenjen. Si kdaj že razmišljala o tem? Potem me poslušaj. Po mojem je zakon združitev moškega in ženske zato. da jima ustvari temelj za srečno življenje, ki obstoja iz medsebojnega dajanja in izpopolnjevanja. To dajanje mora biti obojestransko in moia zadovoljevati obe polovici, ki morata biti mimo tega vsaj v nečem vsklade'’ že po svojih temeljih.«
fe iMjekja m sveta
Policijski uradnik med berači
Živel je preoblečen med njimi več tednov, da bi spoznali njihovo življenje
Kakor skoraj vsa sedanja mesta, tako oe tudi Budimpešta že več časa trudi z vprašanjem, kako bi najzadovoljiveje rešila vprašanje svojih beračev, ki jih je vsak dan več. Razna dobrodelna društva so že izdelala svoje predloge in jih iztočila mestni občini, doslej pa vendarle Še ni bil storjen noben dokončni sklep.
Šest tednov med berači. ■
Med tem se pa zdi, da je policijski uradnik dr. Zoltan Buday vendarle iznašel najboljši način, kako se seznaniti docela s problemom in življenjem beračev v Budimpešti in njeni okolici. Oblekel se je kakor berač in se nastanil v enem mnogoštevilnih budimpeštanskih predmestij ter živel tam šest tednov med berači. Stanoval je v raznih kleteh, z berači skupaj prosjačil in jedel to, kar so jedli oni. Sedaj se je pa po tej »beraški turneji« vrnil v svojo služJbo k policiji in obljubil, da bo napisal velike članke o življenju beračev, opremljene z mnogo-
številnimi fotografijami, ki jih je napravil za časa svojega spremenjenega življenja.
Prvi Budayev članek.
»Uj Magyarszag« je že prinesel prvi njegov članek, iz katerega je mogoče izvedeti, da je zaslužek beračev v Budimpešti še precej obilen. To je zaključil dr. Zoltan Buday iz tega, ker je ugotovil, da plačujejo vsi prebivalci neke velike predmestne hiše, ki so sami berači, točno vsakega prvega v mesecu dogovorjeno stanarino. To vsekakor dokazuje, da precej in točno zaslužijo, ker sicer ne bi bili tako redni plačniki. V tern oziru bi mogli berači služiti za vzgled mnogim državnim in privatnim uradnikom ne samo na Madžarskem, ampak tudi v drugih, celo mnogo bogatejših državah, ki so včasih v zaostanku za eden ali več mesecev.
Najbolje »plačani« berač.
1 Eden najbolje »plačanih« beračev v Bu-
dimpešti je vojni invalid Maray. Maiay nabere na mesec najmanj 3.000 Din v naši valuti, včasih pa celo več. V današnjih časih, ko bi bil marsikateri državni ali privatni uradnik z akademsko izobrazbo šrečen, ako bi imel tako plačo, pomeni to vsekakor lepo eksistenco. Ma-ray je pa tudi. iznašel nov način, kako je treba zainteresirati svojo publiko za 'beračenje. Neki njegov prijatelj, bohemski pesnik, mu je napravil tekst za kratke pesmi, v katerih opisuje ejogodke m boje iz svetovne vojne, v kateri je izgubil roko. Melodije za te pesmi je napravil Maray sam in ker ima precej prijeten glas, jih prepeva, spremljajoč se na svoji kitari, kar vzbuja posebno zanimanje, ker mu je igranje na kitari oteženo zaradi manjkanja leve roke. Te melodije, po katerih poje bojne pesmi, so napravljene čisto v stilu srednjeveških trubadurskih arij, zato jih ljudje prav radi poslušajo in dajejo milodare siromašnemu invalidu.
Berač mora biti moderen.
Maray je obenem izjavil dr. Zoltanu Budayu, — seveda ne da bi vedel, da ima opravka s policijskim uradnikom, — da je treba v današnjih časih zainteresirati javnost za beračenje, ker kakor ljubi razne atrakcije po cirkusih, kinematografih in gledališčih, prav tako tudi
hoče, da ji. prožijo berači , nekaj novega in ne samo — roko za milodar. In zares, Maray dosega uspehe in je danes eden najbogatejših beračev v Budimpešti. Točno plačuje vsakega prvega v mesecu svoje stanovanje in gleda prezirajoče na razne meščane, ki imajo manjše zaslužke kakor jih ima on ‘in ne plačujejo v ref'" svojih obveznosti.
Zločin vitke linije
V Angliji se bore sedaj z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, proti modi, ali kakor oni pravijo, »proti nemorali vitke linije«. Profesor Freiser-Harris piše o tem problemu v »Manchester Ouardianu« sledeče: »Živčni sestav potrebuje hrano, ki vsebuje dušik in fosfor. Ti dve tvarini pa nahajamo le v živilih, ki povzročajo debelitev, ha primer v maslu in mleku. Ako žele mlade dame vztrajati pri svoji norosti in bodo tako po svoji lastni volji telesno in duševno propadale, se bodo pogrešile proti biološkim zakonom prav tako: Ikakor se pregreši zločinec proti zakonom države.
II vsako sim kol«
I
Mali o
Bazno
-L.
JOS riCHV IN DRLO
Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska Ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaioga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
oor	?z	a.
kovine, litine ter vsakovi stile stroje kupuje in prodaja Po najvišjih dnevnih cenah vsako množino lustln Gustinčič, Maribor, T ifcribar.hova ul. 14.	3704
PERILO
v pranje in likanje se prevzame v Koroščevi ulici 6-1. vrata 6.__________________4215
"V HIGIJENIČNI MESNICI
v Orožnovi ulici priporoča prvovrstno sveže meso po solidnih cenah Joško Radi 3402
PRISTNE KRANJSKE KLOBASE
zopet vsak dan sveže na zalogi. Z. Anderlc, Gosposka ul. 20.	u2!2
REGENTIN
i pletiilni stroj »Regen-sicer cilinder štev. 60 in patent štev. 30, 66. vsega «73 komadov, iz •zne mase Josipa >°* proda en bloc konkurz aviteli dr. L. Muhleiseu, jr, Sodna ul. 14.	4111
KAVARNA »PROMENADA«
toči dobro domače vino Fter Din 8.—-, prvovrstna kuhinja in koncert najnovejših Singerjev.	4239
POPRAVLJAM SVILENE NOGAVICE
hitro in ceneno. Kormannu nasl., Gosposka ul. 3.	4245
UGODNI NAKUP
za moške in ženske obleke, štofi, volna, barhanti, različne odeje, veste zelo po znižanih cenah, močna flanela in platno že od 5 Din naprej. Pri nakupu nad 100 Din 5% popusta Vam nudi tvrdka Mira Penič, Vetrinjska ul. 9, od 21. septembra do i. novembra. 1935.	4256
TRGATVENA VESELICA!
Domače pečenice in klobase, novi vinski mošt. Nedelio. 22. septembra popoldne. Ricdl, Pobrežje.	4264
ČEVLJARSTVO BENKO
na RotoVžkcm trgu priporoča solidno delo in naznanja znižanje cen. Vsa popravila izvršuje na zahtevo takoj. 4188 /gfA M
W T-SOKL,c
Zastopnike spreimem
Posest
PRODAM POSESTVO,
primerno za trgovino, vpoko-jenca ali obrtnika- Spodnji Duplek štev. 19. Vurberg. 4302
VINOGRADNO POSESTVO,
dobičkonosno, eno uro od Maribora oddaljeno na prodaj. Naslov v upravi »Večer-nika«.	4220
Posolilo
Družinske hiše od 15.000. stanovanjske obrestnosne od 100.000, Posestva kmetska in gosposka od 25.000 Dinarjev naprej. Vile eno ali dvodru-žinske. Gostilne, vodne mline. trgovske hišo prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26.	4277
POSESTVO
na prometnem kraju. 15 minut izven Maribora, s 5 sobami in tremi kuhinjami, lepim sadonnosnikom, radi preselitve naprodaj po ugodni ceni. Ptujska cesta 54. roz.io pri Mariboru.	‘	-~-
Vinograd I oral žlahtne trte, hiša 10.000. — Lepo posestvo 12 oralov, 2 hiš, z mlinom 38-(lf>0. — Krasno vitiogradno posestvo 300 oralov. 7 oralov vinograda, lepa hiša, 5 oprem Ijenih sob pri mestu, 320.000 — Novozgradba, 1 soba. ki hinja, vrt 15.000. ■ — Dobička-nosna lesna industrija, vodna moč 120.000. — Voljčnl mlin z žago in oljno stiskalnico, vodna moč 40 ks. 120.000. —. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28.	4253
Kupim ^
MOŠKO KOLO
že rabljeno, kupim. Ponudbe
na upravo lista ood »Kolo«.
4224
KUPIMO GRADBENI LES!
Za zgradbo magdalenskih šol v Mariboru kupimo za takrjjšnjo dobavo večje množine tanjšega okroglega lesa, tesanega lesa in %" m *l* gradbenih desk. Najnižje ponudbe pismeno z navedbo raz položljivih dimenzij in množine franko zgradbe mi naslov:	»Konzorcij stavbeni-
kov«, Maribor, Meljska c. 25.
4229
POSOJILO 60.(166.— Din na sigurno drugo mesto iščem tla hišo z Industrijo. Dopisi pod »Posojilo« na Upravo »Večerniku«. Maribor 4243
Prodam
MAŠILNIK
(Korkstoppdmaschine), pripra ven za trgovce z vlnojn, tri marmornate plošče, obseg 60. Kavarna »Union«. Meljska..12 4177
PRODAM približno lOo.OOO znamk v par tljah in posamezno. Naslov v upravi »Večernika«- 4187
AMERIKANEČTDIRKAČ.
3 leta Star. 15 in pol visok, leti 1.40’ derbv javljen, zelo
pohleven z lahkim 4 sedežnim vozom z opremo 6000 — Din naprodaj. Schik, I ržaška 20. Maribor. -	.	4205
NA PRODAJ zolo lep in topel površnik (plašč) za 8—ll-Ictnega lan-ta. Naslov v upravi »Večci-nika«.	4232
ŠITALNI STROJ
malo rabljen prodam. Ptujska cesta 130.	4203
DOBRO VINO
po Din 7.— od 5 litrov na* prej v vinotoču Mar. Lorbek, Sv. Peter-Malcčnik štev. 34 (nad Gorco). Naročila tudi Einspielerjeva 40.	4233
MOTORNO KOLO
500 cčtn, V zelo dobrem stanju, poceni naprodaj. Vprašati Schra,mni, StroBmajerje-va 5, na dvorišču. 4235
SPALNICO IN JEDILNICO
ter različno pohištvo iz trdega lesa ceneno prodam, tudi na delno odplačilo. Meljska cesta 29.	4237
ŽELEZNE, ZLOŽLJIVE
otroške belo emajlirane postelje kupite v solidni izdelavi po nizki ceni pri Pranju Novaku. Koroška S, Vetrinjska 7.	4222
DOBRO VINO
od 5 litrov naprej, liter po Dinar 7.—. »Hofrat«, Meljski hrib.._______________ 4238
’ POSTELJNE ODEJE
od 80 Din naprej, rjuhe (kapne) od 55 Din naprej, »glavniki od 30 Din naprej, okrnite (lulme) od 170 Din naprej pri izdeluvalnici posteljnih odei A. Štuhec, Maribor, blojjia ul. 5.	4246
Sobo odda
OPREMLJENA SOBA
izvrstna domača hrana. se odda. Tomšičeva 5.	4179
LEPO SOBO.
opremljeno, oddam. Maistrova ul. 18-1, desno. 4?k7
SOLNCNO SOBO
oddam dvema gospodoma (gospodičnama) na Aleksandrovi cesti. Naslov v upravi >Vcčernika«.	4201
PODSTREŠNO SOBO
lepo, prazno, oddam- Voj as-niška ul. 1-1.________4228
OPREMLJENO SOBO
oddam dvema osebama. Prešernova 18-11, vrata 12. 4231
SOBO.
ineblirano, sotačno. poseben vhod, oddam stalnemu nameščencu ali vpokojencu. Stritarjeva 5-1.	4254
OPREMLJENO SOBO
odam- Cvetlična ulica 27-111, levo.	4?o0
OPREMLJENO SOBO
oddam, tudi s hrano, lc boljšemu gospodu. Poseben vhod. Električna razsvetljava, Studenci, Krpanova 3.	4261
SOBO
oddam. Tattenbachova 20-11, vrata 9, levo.	4266
lokal
LEPO STANOVANJE.
2-sobno, sklenjeno, solnčno, oddam v Magdalenski ulici. Poizvedbe notarja Ašiča, Marijina ul. 12.	4216
V CENTRU MESTA,
v prvem nadstr., oddam solnčno, renovirano stanovanje, obstoječe iz treh sob in kuhinje. Brez kopalnice. — Naslov v upravi »Večernika«.  _______________________ 4225
MANSARDNO STANOVANJE renovirano. 3 sobe s kuhinjo.
v centru mesta, oddam Tnirni stranki. — Naslov v upravi »Večernika«._____________4226
stanovanje
z dobro hrano in vso oskrbo dam mesečno za Din 300—, preprostnemu gospodu v Primorski ulici. Naslov v upravi »Večernika«,	4240
TRGOVSKI LOKAL
s sobo in kuhinjo za 500 Din oddam. Vprašati Gert, Gosposka. ___________ 4189
LOKAL
za pisarne z dvemi ali tremi zračnimi sobami iščem za pisarno v centrumu. 'Ponudbe na upravo »Veternika« pod »Točen plačnik«.	4204
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam tistemu, ki kupi dobro ohranjeno pohištvo iz trdega lesa. Poceni prodam tudi globok voziček. Cankarjeva 7, Studenci.	4192
SOSTANOVALCA
sprejmem na hrano ;n stanovanje. Dr. Krekova 2, Studenci.	4195
GOSPODA
ali gospodična sprejmem na stanovanje. Trubarjeva ul 9, vrata 30.	4250
SPREJMEM GOSPODIČNO
na hrano in stanovanje. Fran-kopanova 15, na dvorišču, desno.	4267
SOBO IN KUHINJO
odam v vili. Koroška c. 99. 4268
Pouk
MISS EDITH OXLEY
poučuje angleščino in francoščino od 1. oktobra naprej.
ŽELIM PRIVATEN POUK
v violini. Ponudbe pod »Nadaljevanje« na upravo mVc-černika«._______________4207
POUK NEMŠČINE
posamezno in v skupinah. — Aleksandrova 19, I. nadstropje, desno.	4262
Službo dobi
BRIVSKEGA VAJENCA
pridnega, sprejme salon Mia-kič. Kralja Petra trg 4. 4223
Vestnim in marljivim gospodom z obširnim krogom poz* nanstva v Maribora in okolici (obvladanje nemščine za-željeno), nudimo za obisk pri vatnih strank fiksum in provizijo. Pišite na upravo ped ..EKSISTENCA ZAJAMČENA«.	4242
NATAKARICO
mlado, prikupno, s točilno pravico iščem za bufet. Ta-kajšnje ponudbe na upravo »Večernika« pod »Samostojna moč«.	4244
UČENKO
s primerno šolsko izobrazbo sprejme svetovna firma za Maribor. Naslov v upravi. ____________4234	_________
GOSPODIČNA
samostojna v hrvaški in nemški korespondenci, se sprejme takoj. Ponudbe pod »Samostojna« na upravo Usta. 4269
IŠČE SE ZA SLAVONIJO
mlajša gospodična z meščansko šolo ter perfektnim znanjem nemščine k osemletni deklici kot družabnica- Oseb’ ne ponudbe sprejme Fran Novak, frizer. Maribor. 4275
Službo išie
14-LETNI FANT
se želi izučiti za brivca, kro* jača, čevljarja ali kaj silfne' ga pri mojstru, ki bi mu nudil vso oskrbo. Ponudbe prosim na upravo »Večernika« pod »141etni fant«.	4249
Znania želi
RESEN GOSLAČ
želi klavirskega spremlja val- I ca(ke) v svrho gojitve kla' I sične glasbe. Dopise pod j »Sonata« na upravo lista-
4214
S 1 OKTOBROM
oddam stanovanje, sobo in kuhinjo, ter opremljeno sobo s štedilnikom dvema osebama s hrano ali brez. Spesovo selo štev. 17-	4251
VINO
od 5 litrov naprej, a, Din 7.—. Meljski hrib 60. vhod skozi dvorišče, Meljska cesta 109. 4255
DVOSTANOVANJSKO HIŠO |
oddani^ takoj boljšim strankam. Šolska ul. 8, Tezno. 4262
KRASNO DVOSOBNO STANOVANJE
oddam zelo poceni s 1. oktobrom- Naslov v upravi »Večernika«.	4270
KRASNO STANOVANJE
soba in kuhinja, poceni oddam s 1. novembrom oz. 15. oktobrom. Naslov v upravi lista. 4271
99
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODffI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni Sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne ylpge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
C. RAZBORSEK
pod .Veliko kavarno"
mizarstvo za pohištvo. Najsolidnejše delo. Prevzem vseh popravil, poliranje gla-sovirjev. Cene nitke, msi
,ELISE BOCK
vse preparate stalno na zalogi
DROGERIJA IVAN PEČAR
kosmetika
MARIBOR, GO/PO/KA UL. 11
Zahtevajte brezplačno kataloge in svetovalca!
Opravilna številka IX J 1858/35
Draibeni oklic
Dne 30. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga 1. Gradišče (polovica) vi. št. 7, 2. Vurmat vi. št. 82 (polovica), 3. Vurmat vi. št. 83 (četitinka), 4. Vurmat vi.
3	št. 84 (četrtinka)
Cenilna vrednost ad 1. Din 180.623‘50 (s pritiklinami vred), ad 2. in 3. Din 16.452-50, 4. Din 1.970-—
Vrednost pritikline Din 5.040-— (všteto v cenilno vrednost zemljišča vi. št. 7 k. o. Vurmat).
Najmanjši ponudek Din 136.853-32 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sreske sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 38. avgusta 1935.
ALI STE ROJENI MED LETI 1859—1919?
Ottateljl ln čitateljlce tega Usta rojeni tned 1853—1019 so Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega sman-stvena razlskavanja so sp loku o priznana ln obsežno komentirana v vsem tlsku.se Jo odločil, da bo člta. trtjem ln Cltateljlcam tega Usta objavil svoje senzacljo-natoe studijo na podla-gl katero morojo generacije rojene med 1859—1919 zboljšati svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje, ljubezen Itd. Ta objava Jo naj večje važnosti ter nudi vsem bral kam ln bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje ln dosežejo srečo. Brez-pogrošna Jasnovidnost gra-fologlje ln astrologije Vam bo razjasnila:
1. Vaš značaj, njegovo kvalitete. njegovo napake:
SL Vaše lžgledo v ljubezni;
3.Vašo lzglede v kupčijah;
4. VaSe lzglede v podedo-vanju;
5. Vašo žlvljenJsKO dolgost;
6. Va£o prijatelje ln Vaše protektorje;
?. Vašo Bovra&nlke, zahrbtnosti. krivično obdolžttre itd.;
8. Potovanja, spremembe bivališča;
9. Zadeve v rodbini;
10. Vse. kar želite zvedeti o loterijskih zadevah.
Citiramo nokaj Izmed tlsočev zahvalnlc. katero prejema ta 6ljainl znanstvenik U vseh krajev sveta. »Go. spa Irma Schwarz lz Ljubljane; se zahvaljuje najprl-srčneje, ker Je v njenih najtežjih flnancljalnlh neprl-Ukah poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji tn zadela 150.000 Din.«
Pišite brea odloga, pošljite so danes Vas rokopis Id rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo p6lho. analizo ln horoskop natančno tn stalno adreso:
Grafološki bureau - CELJE
POSTNI PREDAL 106
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na vocralu GLAVNI TRG-STOLNA ULICA novo
soecerijsko in kolonialno trgovino
Potrudil se bom postreči cenjene odjemalce vedno z najboljšim blagom po nizkih konkurenčnih cenah. — Priporočam se za obilen obisk
42is IVAN LAH, specerija-kolonljale, Maribor, Glavni trg 10
Opravilna številka IX I 1154/35
Draibeni oklic
Dne 4. novembra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Kamnica vi. št. 72 in 132 §	Cenilna	vrednost	vi. št. 72 Din 144.874’—
vi. št. 132 Din 7.240-50
Najmanjši ponudek Din 110.000-—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 4. septembra 1935.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uUee
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naloiba denarja. ker lamii xm vlogo pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m x vso svofo davino mož/o — — Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadaloie posle to S n o in kulantno
Sprejema	Podružnica:	CELJE
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.