St. 3L.
V Gorici, 9.avgusta 1889
„Sp{a" izbaja fsak petek in velj
jPopoitipr^jeni*n» ali.TGorici lift <ta>
Fotiljina:
Vte let<»    .   .   .   . ' .   f. 4.4(
Pol leta.......-' .*
fjatvrtkrta    .   .   . '.   « 1-W Pci oraanilih in Uko tudi pri „po.
lanicah" »e pli.iuje *a navadpc triatop.-
oo vrato;
8 kr. et te Uaka 1 krat
• » ii it   »» a »»
Zav«Ltirke pa prMtorn
Naii naaprotniki.
OmenjaH imo ie v avojeni liatu noko aadevlco z goapodom L. y 8., kjer to mu neznani noporednegi dali raznmoti na nek sicer obfeelovcnja vrederi nacin, da ni priljubljen alovenskesnu prebivaletvu in da po-aledej* ne *idi rada t aroji aredi moz, ki niso pri-jatelji naiega naroda in jexika. Opomuili imo pa tudi da je f, L. aam ktiv, fie ni piiljubljeo Ijudatru, med karerlm iitl. Ako bi Jivel v kaki blizuji furlanski vaai kak Slovener, kalcerien Italijan je gosp. L. v ntiom S., potent ret ne renao, kak6 bi se gidilo na-ietttt Sloveneu in kak krik in vik bi ae porodtl t ueroieoeu italijanakem Israelu. Vaekakor pa amo mi obzalovali, da imo dali naaprotoikom vaaj dozdevno oanovan povod ta neutemeljene napade, kajti nasi naaprctntki skrbuo iicejo prilofaoatij, da bi nam ftko-dovali.
Kak6 pa naii naaorotniki bitro uporabijo vaako dosda?no kriviftieo, ki bi ae utegiiila dogoditi komu iz njihove arode, da potem nepadajo noie krotko Ijndatvo tor •umnicijo eloveiieke rodoljube, dokazali io nam tudi pri tej pHoznotti rauogi uzivajooi, ob-rokojoei in bojeriti claoki v naaprotoili ftaanikilh Colo v puljaki „Qiotane peniiarou piaali to goriaki prija-telji naii 0 tern „zuainenUetuu dogottku, tukujlnji ^Comero" pa jo ta dopi* ponatianil z radoatnim o-tfobravanjeni. Ker nas pa dopianik izzivlje na odgovor, nocerao rou ga oatati dolzni. Predno m<a pa odgovo* rimo prav na kratko, podamo naj nekoliko odlumkuv iz omenjaoega dopisa, 'Ja bodo nasi citateljt videli, kako l«'p6 znajo pisati naii naaprotniki za alogo mod alovenikitu narodom in — Goricani.
Najpoprej govort nekako zani6Ijivo o naSom priprostom Ijudsttu, 6ei, da nima svojc volje in za-Vednoati ter da vse t.i slorazijo na ikodu *no56aaom ie nekatori atovenaki krioaLl. Pripovodaje cc<6 avojim lehkovernim ^ifateljem, da so odliSni Slover i\ na§e dezele, zlasti pa okolice, bolj nejevoljai od t a§ib la-honCifiev ter ieI6t da bi bilo vsmdu tvmu Teadar 2e etikrat konee (Ndrarc5, da bi Corrierovce sroial-i pa-met in da bi apoaoaii, da Siovenci prav labko iiviuao broa njib; io pa tudi   oni samorejo ziveii brez Slo-
Po-jMno^ne itcvilke §e a»t<iv»jopo
« kr.v tv^kar«icah, nn Storatft/ trgu
i-.ie  v .N«mki.*K«f {n .»:p)!odajftKiioiG.
Xikaija v. Seipentfkik «Vcfh'.K St. 10.
Oopisi naj ae poHQaJo uredqiStvu, luiunaina-'pa oprAYni5l*u n9oM, Via ^eroato IS, II.       r/
Rokopui io ne wa&ajo; dopUl n»j m Magovoljno fratrknjojd. -U DoUvccin Iti drligfm ttaprMtoftilft ta na^nfna iiiiM, ako.ie okIhi*. pW opra^UiVu.
LISTEK.
0X»     9E 3W JBl «f! -A. «aT 1J. Spisal dr. Franc Oblak.
R e a n i o a sama na aebi jo Ie em. To dejatvo pa no ukljufiuje, da ae reanica javi na ve<5 naSioov, kakor je tieiamemo za-Jev, ki ae v resuici 'iiorejo ot*vetliti, in 6e ie Lioyek card resnisc, je priSel do spoxnanja. Kadar p& se to zgodi, jo CLovekova dolinost, da po avoje dela na to, da pride reanica do dejanake veljave. Ker je reanica nespreraeuljiva in je spremenljiv le naLin( po katerem. kdo dela v nj?nem xmialo, in je ta naLin njema poaebeo, ae tu more gororiti o 61ovekovi poaebuosti (gledd miaijenja) in kadar ae ta po^ebnost pri avojem ja?-Ijenjt aploh atrinja z obLo veljavuuni nadeli ciove&kega deiwranja, ae oua imeuuje d o b o r a n a 6 a j in te-daj, kadar ae no atrinja a terni naceli ae imeuuje slab zna6aj; todaj pa, leader clovek spozaaya resuico, a deta brcs razuma in pameti zdaj t zmiblu resuice zdaj proti njoj in morebiti p) razliouih na-gprotujofiih m potia, imonnje ae taka iaatuoat uarav-uoat kot nesnaCajnoat. Kdor proti apozsani resuici dela, je vaejkako nasnaoajen; kdor v zraialu reaoice dela, a hodi po razlidnib, uasptotujocih si potih,   nikakor Se ni neznacajen,  veudar pa je pri
. deln n e d o a 1 e d e n, v«asi» tudi neprevideu tor skoduje samemu aebi, pa v^asih tu ii njemu, ki bo take nedoalednuati hoce posluiiti na laatea do-bijiek,  a kar jo najzdatoejie,   Skflduje stvari, kateri
. tak zTija&ar Soli najvecji vapeh. 1)
1), JSajnorejIe dogpdbe t Trstu in t Qorici to prar jj"nii_ta krejtko  oivotrjajqo j  wo!6ati hofiiem o Istri.   tvoji
ˇoncer ~ to je drugo fpniinje). Potom pa la-mentuje:
ttZaroa, mod Goiiiani in pametniini in pvatico-Ijubnimi okolifiaiii ni bilo nikoli tmeprotatuv,   pa« pa
i'o r prejaojih letih vladala mr-d obojirai /.aupnoat ? tupfiijikih zadevab, prijataljatYo in col6 aoroditro. Ob dolofcnih dnevih hojcrali ao Oorid&ni (kateri f Goapodom pri HCorr.* je Oorioan isto kar I tali Jan. Ne boa Jaka!) ˇ Renfie, Sempaa, Solkan, Slandrez, itd., kjer so prasnovali aveiauo „tagreH. Obiakorale «o to vasl po cole druzbe k nogam all t ko^ijah, bile ao dubro doilo in pogoioone; ko ao ae pa na veoer arfno poslavljali, vrafial ao je viakdo domor vosel in aadovoljen, da je preiivel takd Up dan v prijazni okolioanaki real,
0 drugih prilikah pa aobi'.i pogoifioralci goatjo, katere ao Gorifiam aprejenili a popolnim aposto-vanjom; iz Gorioe pa ao ae vrafiali domov, Icakor iz prijateljakega in goatoljabsoga taaata.
Danes pa vaoga toga ni fod: liarmonije, iloge in dobrobotnoati ni veil. PravladaU jo ntiaupnoftt, aovrattvo, proxiranje,,,.. prlatana baklja aoaloge gori eodalje bolj, JSedalfo ialoatnttjt,
Kdo je kriv ? Oigovorlte nam brea la2ij vi agi-tatorji in aouvalci alovenakl f inii okolioi H
Kdo jo kriv, odgovoftto nam vl ustanovUclji oitalnic, prirejaloi taborjev, oananjovaloi ruWine 'all vaaj panalavizma?
Kdo jo kriv, vi ft*Mfyf ;-8o«ott, ^Hdinoati», RNuSe Slug.)tf, Jl Diritto Croato" — in jednukih ?
Toda tudi roed prostoaronim narodom okolice jo likelj bridkosti io prepolu in ue bode ve6 dolgo, ko bodo aomeSoani Ziiali lofliti dobro od siaboga, dobro zrno od ljulike in takrat gorje vam, o apoatoli sovraStva in noaloge!
nV'n8potta la fine dello acorpioue!*
Tak6 anajo pisati aa mir in atogo nasi goriSki „prijatelji". Samd da sta tej gjspftdi mir in sloga jako slabo jasna pojma. Na«aj si in\l tistih zlatih Ciisov, ko ae Slovenec So ni uino^j zavedal avoje na-rodnoati in veljave, katoro ima v dezeli in — Gorici. Nazaj si zo'ii caaor, ko jo Slovcneo nosil avoj denar k Paternolliju ali Fitzu ravno takd mirnodnSoo, ka*
Ta zadnja laatnost protislovja ae najveo-krat rabi r prlitiki, kojo namori bi imeli biti, a de-janako niso vselej postoni (izjomljom alucaj samo-brana, kjer je prokleto aredstvo nopoitenoati voaaih noobhodno potrebno), a ta laatnost uploh ne dopuSta, da ao z absoiutuo uezmotljivostjo ooeoi ana^ajnost ali neznacajnoat kako oaebe. Ta jo treba previduim, prav previduim biti, kajti neprav in jako krivifiao je, ce se komu odtta, da jc nesnadajen, ko morobiti je vzor znafajnoati.  V i d e z ni resuici.
Zuaoajnoat je v sebi nepromauljiva, a na zvunaj ae kaze v vcC obiikah, kikor »ploh jti vaznovratna narava: iz teh oblik ae ona ne daja vaakemu in rsakoknit apoznati: treba je voaaih jako previdnih razlocii, vsled kterib ae neovrgljivo spozna-, koliko te laatoosti dicijo dloveka. Ta razlooila bi moral vaak poznati, kdor se prodrzne sodaik biti glod6 tako zmedenega vpraSinjui o znadaju kikega ac^Ioveka. Naboljai poznatelj 61ove5koga bitjn, Kriatus aam, avari pred labkoiniieljuim oueoj\ojoin saclovfiki, napr. z draaticniini izgledi o pezdirjt in brunu in s svetom, naj ta, kdor ae euti nvktavogi, vt*2e prvi kam>n na krivega. Henim pa, da v ob6o ae more zna6»juoat zanikavaU tisteuiu, ki ju pohiopca po' caati in bo-gastvu; bogatemu bozji zatSetnik iu uotolj nale vere akoraj olreka isvclidanj*;, ali va\j z lahkolo doaeoi ga de&, da proj pride kamela akoLi Sivaakino ufao (mala strunaka vrata pii hiSih v Jeruzalerau), kot pride bogatin v nebeako.->kraljeitvo. V tem kraljeatvu ne more nikakor biti proatora z\ nQzoaoajnozo.
Kor sem 2o pri lorn in me atvar sama vodi, m^nim, da smem reci o osobah, kcerih zna6aj dm-gaoe ni pozuan, naj so nikdo ne prenagli aoditi o njibovem zoafiaju in re5cm a< Kristnaom: „Na n j i-J» even 4**ii jib ben* »$Qin*\i\  Trig*
lega zivlfeuja. 6a pi to ni po iratni" njogoti atrankl, ot (nam a ratsvltki in boUIa bodofinoiti,
kpp ga aasi danen k Likarju ali Kavii^u tor aploh ni locil ttvojih prijateljcv od narodoih nupvotoikov.
Zarea, danoi ae je t torn podltltt ipromouilo za mnoiro in naia Udo akrb,"da bode as r maraioim nekaj drugaco. lit v to avrho nam je najupllthejil in najmogo6nejli aobojevoik ,OorrlereH taaih, 'ki t ¦wjo prailr||lfoitlo viega, kar je narodu alovemkemu najbolj milo in d«gd in • arojof iwlvajooo- in obre-kujooo piaavo odpira narodu naaamu o«l, da bodo zarea anal looitl dobro ilovonako two od pbzoliivo lahonake ljulike. Ifvala bodl Bogd, da m dlnof'Slo-voiieo zares Cedilje bolj zavoda avoje narodnoitl in da ho«e biti na avoji %m\\\ proat goipOd 1n no iluga aanwoiii prevaetuaga Is prariraJoCiga aoieda. Zaveda ie 6edalje bolj avojih pratio id ndolalovtti aa hoflo v poloi mert natavoogi "" " " voljl „Corr.M in JiberaTu
ne prifoifii narodnega r_________      _____________
ker bi • tem potiiulli agreiirni HalijKnikt *lvo|j v naravno mole In oa krotimo pozoljlvott po lepl' ilo-veruki okolioi ntllm goriiklm nwprotnlkom, potom jo nam to nsjbolji doka*, da kotakamo po pravl potl v boljio bodoonont. Ne bodemo is brlgali ta vale svijaono in do iftrajoosti imoano trdltre, da io ae* danjim neznoanim nirodnoitolm razmorarri v naiem meatu in deloma na thSWR krivi nittnovniki oltalnic, pnrojftlci taborjev ali piaalel|i in ladajatoljl „8noe", .Edinosti" itd. V*l tt ao atorili ovojo avoto narodno dolznoat. Qj da, Uraejemo, da bi vi danti od reialja poBkakovali, ako hi alovenaki rodoljubi no bill UBta-novili nobcuo oitaluice, no prirodUi qotonega taborja (Ti ao U dat.es pptrobnii), ali 6h bl ,8oTaM, „Edi-noat", HNaii Sloga" no bila zaglodala belega dn6; to bi vi danea v motoi vodi aloTanike narodno aa* apauosti Jovili toike — slate ribe. Toda vse to ae ni zgodilo, opolzke zlato ribe vam Ie deloma utekajo izpod alovanozrskih pratov — zat6 pretakate bridke aolzo na pretefiih razvalinah izkljujinega ita-ltjanakega goapodatva v dezeli nasi! Ali tie le zaoeli ate — studenec aolzi vam poauif Sloveneo, ako bode alozno deloval po krasnem naceln, za naaprotnike nafie pa knj radikalnem zdravilu: Svoji k sfojim 1
Vi zamoreto svobodoo hoditi tudi danes v oko-
klju6ujo, da bi ae previaoko cenil ta, kdor ae hlini in je hinavee tor je po.loben tolku V ordji ko*t, ali pa na zvunaj jjobeljoootnu grobu. Sicer pa je tudi mogoce, da fO< kdo ^isf^asno (refiem z a 6 a a n o) ogibati v*akoW*HHd^nW"&etttV in nekieri znajo skrbno prikiivati vaako avoje dolo in avoje pravo mialjenje, fcer w toorebit* 'bojeVte W ae bili po ne-potrebnem mOttioi j nabakkt «e pa tudi drugi, kateri po kricaosko akrlvajo levioi, kar dela deamoa, morebiti tudi iz bojazni pr'ovelike previdnoati, da bi hu-dobneii no imeli poyoda imenovati jib hinavee. Tudi zdravalveno atanje je treba v poStev jomatf, in neapa-metno, aurovo ter kriviCrio je drev izsekati, ki morebiti na skrivndm doprinaaa Bad ali pa^ ga doprineae. Pri ljudeh, ki se odtegujejo vtaoini zhafpkom njin pnvega ni§ljenja, bodi^f, to mislj[eDJ« dobro ali slabo (in to poiaja bud in slab iaa'Caj, .ne pa tudi
nozna<Sajno8ti), d:ija ii o a r e 6 a Meplb prtloiooat, da ao prav apozn-Jo. V nearOfii BrWznaS dobrega od alabega prijatelja, btago aH pokvatjetio drfSo neare-oaika, ki se zvva in ka&? ri#olj= skrjte rj}egove duSne lastnosti med tem ko niotuto poloz^nje sr'efine-mu labko dela, da slvsaj kratko^idneiih searebrom, blagoni ali prijaznim obrazom ku'pi ime fn>imOttitnoat zua6azQcga mofe V nea^i ^fcale' kolkoVos* Slovo-Skega anaSaja (trma z znifiajem ntma njo dpraviti, 6e tudi mu je veaaili morebitfpbpbitfaeatei^ ?na«aj nima potrebo uaiiti ae v varnem zatotH i ^esoikovimi boaedami: Etaf fraotns 'illibaitir1 6«% Mpitidum Orient rninao. (Ce 'tudi ae svet razdrobljen podre, mi bojo kosci novatraSenega zadevalfjl.    '  r-A "
SOČA
> ie ahVee vaai ae aekrivi *-a, niaee
____________* besedioo aarodaofii vaie, ake ae
patten*, vino ia spodooao c&aaiete, kajti ljudatvo ease fa kreika, nwraorjabao, goitoljubae ia Bavajeno ia eett peiiiati awaikako akelete umaaje. Kakdpa Ti tpavreeate to gostoljabnoat ia anine$ha»et Stoma taka* * gfifaaaa ateata deftefe nana* Ktk6 sprejamate akvaaaka deaelaae takrat, Mar pridejo T svoje ejtevae annate, aa da bi vam nasifi la svoj decar, anaak aa aebafciwkehTropeveeeliBpaavaje? Km bi bOo Sioveoca dovoljeno v Rno ia Milaan, to ma tI aa tea atee aeaiaajajeta v gievnem mesta dfisJa. U ja ˇ valiki veeini — elavaaeka.
Da, WH aa r taat jegtoda asm boljei «*«. PoaJeiejaUedi katese /$>wiere«! 1, 1875 i»e!o ja aanko draitva ,§tevee* ˇ aia*i««a» glada-liiae kaeeert, pri katerem ja pale eaali 200 paveav, iveeer pa paVaki aeod pad „Con«af^oV Takmt ai W ta aUi eataega, a» aaaavadaesa; ˇ eitalaieaem odaera ja IB eett aeki Pita, a pave aak 8epeaohofer. —¦ la Jeaes? Da bi aa kaka etoveaaka dreitvo pre-drsaib la eemWIti aa sMetaa gtedaliWa, to bi aaatat krik ia vik sa eadotakJjiveatiBBeoiaadeaoeitiubjan-aka Gecko,— ki ja to pa imene ia prebivalatva — all a*f V kakeiaem tabora aa dues razai Fitai ia fepaaakafaijiF XdajaaakriTUtapcaabratavadnini aaafaajniiaaraaMlaajaa^ ali ves to bratw. „Canierer la ka ja ated lati aetata sleveaako draft a V %-waIoviii svoje teatave, kda ja tali pedto bajskal pr... twagoalov* ' aaaaara naiada ia aaiiai aaroda:m vodi-ja kaW mir v pravam pomeuu te beted© t
Ijeaje, prati aaaaara naiada ia aaiiai aaroda:m vodi
teQeia, kda ja kalU air vanm    .
Kaj ta ja nida pa letes, ko aa aain je  Sloveacem
pa maegtk lctib poarecilo akroaiaa alaviti alav-neat Wagoalovyema aaataYa, la ja 3a vsern iivo ˇ apaadaa. Kda je terej kriv danaiajih ialostnih raamtrf Odgover pfepaieamo svejim iitateljem.
Nadajamo so pa, da vai slovenski ratomoiki •a daiali itorijo avoja aaraaao doliaoat, da nai v boja proti goritkim aaapretaikom aa puate nikoli ataafcae ia da aale Ijudatro zjedinimo k Tstrajnema ia iloiaaaia dalaTauja f ravao Ukb dobro org*nizo*ano aalato, kakariaa aa urn ab Tiaki priloiaoiti kaie pri aatib Buprotaikib. Potem bademo zaaogli we-teaa trntti .Corriarotcaa* oaia t abrax veHuo graiaja:
,a roi aapatta la fine dallo aoar-pioaal"
Dopis.
b blibiVj — (Tzt, dop.) Tofmiaako ghiantro ima tri sadnijika okraje; ad teh itaje tolminski sod* nijski okraj 21882, cerkljanskt iodoij«ki ckraj 8630 ia Boliki aodaijaki okraj 594ft dni. Uorlfiki prebivatci imajo Teliko opravila a tolmiaakim glavaratf om. Da ae pribraai tem prebiralcem Sast poti in denar, bilo bi calb ameatno, da bi Jmel g. gfavar »li njegov na mastatk vaak maaee vsaj eden aradni dan t Bolcu in eden nradni dan t Cirkoero. To zankaxnje tndi instrnkoija » poliri6ae oblastnije od 14. aprila 1850. Y drngib ktoaovioah, na pr. na Kraujakom ima o-krajai gbivar vaak meeee t Taakem aodnijakem ckraja vaaj pa eden aradni daa ia ie ae pekaie potrebe» tndi v fetib trgib, kjer ni sedei sodUfci. — PrejSnji nai g!ay»r niiipolnonl to fnatrakctje; morda   za t6
USTEK
6RTICE S POTOVANJA v Sveto de^elo.
(Dalja.)
Znajdamo aa aadej t velikem, nekdaj tako alarnem EgiptoTakem mestn Alekaandriji. Vie is parobroda amo vgledali be!o palaeo sidano po ne-kem poaebno nmetaem slbgn. Le nektere dneve v lota sUnaje podkralj y tiateni kraanem in aretlem podopjo, ki daje kraaen pogled pcsebno od morake atraol Se fflnogo dnigih poatopij, ki ae po Yolji kralja tabijo, Yte drogo pa ja popoiooma sspui&no in xa-nemerjeno. Zira dnaa aa aoae v istih bivnti. Po nek-dajaam Iepoti«jnf po oailrnih Yrtih se noki paaejo OYce, ki ae od aaiib razloiajejo, da tmajc dvakrst daljaa tsiaaa. Tadi njih rep je endne debeioiti, ki , fafa p»Y adaino in oknano maat. Nekaj korakoY od aapaifoaega paalopja na goli zemlji, kabalni Yrodini, bras atrehe ia brez draYeana aence % main ennjami zagmjeoim tebarileent aa preubogi Bednini in dmgi Arabei ¦ SYOJimi draiinami knbajo in stradajo, ako tea* aa ixberaiijo, ali p» Le aa jim porreci, da komn annuo zlajiajo in odnesejo, da ae prefcre. Tudi te jim adi, da aanejo popotnikom iivljenje akrajiati ali celo Yni&ti, da la sami aebe preskrb6. KraljeYo po alopja Yendar la^praaao atoji, Ici bi reYaiiai raaj podatraije breapIaSno podati aamoglo.
Be o& daie4 e*o ategfiiii Yideti jparobrod^ ki
aa, ker ai iaaal paaaboj ftdkaxaaaga plaeila y to lepo arrba. Ce ponudinw, da bi Tetjali ti aradni daaf i aa leto k fa«ea«a4G0 gl„ potew aaaeaaa ad vlada zah-teYati, *t ia*fa€a U xaesek giaYarjo, ker dabklki od tab nradaaB daatoY, bi bifi jako isdatai. Na tak a-radni daw bi arttK inpaai alt ape aamesteiki ia bi dobiS am *Yaf» Ypraia-ja, ki aa tiaaja oakrbavao|a obatataft atYaag^iabr* iiataaaaa pajaaaila; a tent bi odpaaHe do!gotrajaa piaarije, ki m Yeiikokr»t maine sa iapana in ajSUarja. Na tak naeta pribranila ai iapaa ia glaYar Yefiko dida. kar iira baaeda bolj u-gaja, kot xnrtra arka. — Ker aiauuee tab aradnik dneYOY, napraajaja pog->«taaaa aaii inpaai avoje ka-njiike, da doba y Toloiiaa by**, — a ta poti ia ti «vati aa dragi ia piaeati jib mora nai abagi kaaul, ^» all pa iarota deli xakotoiai piaaaam, kiaagaate kvar •lektia abatai ia tladi. Ni tak fradai Ian bi prik*-
lolal__f 0_____________„_ m-.r.
pMniki. — Pri taktb urednh dussYih t>t aa ixiila tadi kasenaka obra*aaYa saradi preatopka obrtoijikib, goadaib, loYakib ia dtug.h poataY. — Pri taj pritiki « wmore ogladati g. glevar ali ao y dobrem atana ceste in Sole, te imajo aYoj aoiaks Yrtt ie im*jo dobro arejeao iolako knjiiaieo in da ja iolako obiakovaajo redaa. — K takaata aradnenaa daava xaatore pj-klicati g. glaYar aittelja ali iapana, da ma to pave, kar za dobro apozai — pri taj prilofnoati zamarejo novo iaYoljeni iapani poloiiti prtacg* v glaTarjove roke. — Na ta daa satnore sa Yriiti tadi obraYnava (kotniaije) saradi naprate notih mlinov, Sag in Yodo-YodoY ali aaradi apremembe kulttire ni pr. g-uda t travnik ali njiva; — ob tt.kih priJiUh ima g, gl»-var priloinoat apoznavati ljudi in krajerne-razinvre y kmatijakem in obrtn'Jsko - knp&jskem ozira, aaj mora pogosto podajati «Yoja objektivna porucila in naevete, ko a& oddajajo javno a(oLba in ko ae pode-Ijujejo deselne in driavne podpore za zboljianje kine-tijatva in obrtnije. —
En del naiib gor je Ysled stape atratti do toib
Eopolnoma nniien; Yarojmo naSega kmeta pravd, er bolje jo media porarnavn, kot najmaiatnejSa raz-aodba, Pogoato sa aale ob&ine zarail 100 ia ia mnogo manj oraloY planinakih p-inikoY, ki niao 500 f. y redai, leta in lata prodajo; adYokati, aodaiki, zyo-deuci ia price so vedao aa nogah, dLi pregledajejo na lieu raeata — nii Yrcdn) akatoY|e. Take pravde naUgitjo obiinarjem relike doklade in rede atra»ti med aoaedi. Premiiljemo govorjena gttiYarjeYa beaeda na nradnem dneYn wmore colo pravdo zadatitt ie y k«In in obvarovati obiine ogrorattih *tro$kov sa ai6. Vse to in ae veliko drugega se da doseti na nradntb dnftvib.
KoYodolli goapod glaYar! upetjajte nam uradne dneve v Boloa in Cerknem in de apoznate za po-trebno tudi y Kobaridn; bo'iite nam pr*vi5a; y na-rodnem ozirn, atojte mozato md stroaktmt, bodito nam Ysem enako naklonjeuif odpravite priltzo-Yalce, kojih je zdaj mnogo prevci in ki nam uni-injejo nai pravni in etiioi Cut, — mi Yidimo, da .se moitvo Yidno zgublja! — bodite nam vzorni y delot ker dela je obitao, vodite nas k Yscma dobrerau i n prepricani bodite, da Yam bomo aa Yaia dela hvaleini ia pridobite si vsa naia poitena alovenska area, ki znajo eeniti in ljubiti take moie.
nas je okoti 300 o«eb I., II. in III. reda do Ale-kaandrije pripelja!. Se vit skoraj 10 pe*Ii je bil ae-dsj bolj iz Yode Yideti od poprej, ko je bii n&tiucen. Ettore je 307 pedi dolg, 33 iirok in 26 gtobok. Mo6 aoparja je za 272 konj. Nese na avojem brbtn in t avojih proatorihdo 1241 ton (1 teaa= 1000 kg.) t. j. 12.410 kvintaloY. Za poatreibo ima 40 oieb. Med temi je en naiolnik (komandant), dva kapitana, dva  iaatnika,  tii  maiiniatii,    pet   kfiriiceY in  dra
Sob I. reda fa za 50 oaeb; II. za 30, III. mo-rajo na krovn biYati. Saj nisi prezrl eelo vrato oto* kot, ki se eden pre.d drugim odKknjejo saradi avoje rodoTitnoati in delavnosti prebiYalcev. Pa ie je otok ssnimiv in sUmt, na toliko zaradi avojih zlahtnib posemeljakih pridelkor, ampak reliko imenitnejii je otok Kandija ali Kreta, kjer je bil av. Ap. Pavel i-'fyikl Ini av. Evangelija, kjer je on kricanako ob-c i.: natanovil ter jej Tita y ikofa posvetil. Yio za* ('eai deielo, kterej se mala Asija prati. Vie sa wiai orijentoTati po Alekaandnji, obitkal si Yia lepo cerkev by. Katarina Alekiandrinake katero ja trinog zaprivedal obglavNi. Cok, na katerega je aveLeniea giavo poloztta, da bi jo aeiloveitYo adaakalo in ka-terej ja Bog veneo aveiosti poatavil, imajo Armenei v avojpj cerkvi.
Se ai hoiemo Alekaandrijo tndi v zgodovinakem in goapodaratvenem pogledu ogledatt in ker nam ja 3 dni poiivati, bodemo se za en dan aaj v „Kairo" podali, y to glavno, prav aanimivo, orijentalako in tadi origtnalno ufrikanako mesto, s vaemi avojimi po*ebDvutjmL                                            (Dalje.)
Politidni razgled.
Cesar je doiel 7. t. in, iz Isla na Dunaj. Uplivni listi trd^, da so v avdijenci 26. pr. m. z grofom Taaffejem in poljedelskim ministrora. Falkenhaynom razpravljali tndi o iraenovanju defeloega. naraestnika v Trsta in de^elnega gla-vaija sa Istro. Iz teh dveh imenovanj bodemo zamogli dolofino soditi, kak veter veje y najvi-aib kragib. Sicer pa srao Slovani ie n&vajeni trpeti in iznenaditi nas more Ie kaka posebno prijetna novica. — Dne 11. t. m. pa odpotoje cesar po scvero-zapadni ieleznici 2ez DraZdane v Berolin, kjer ostane pet dnij. Na izrecno ce-sarjeTo ieljo opust6 v Berolinu vsak znnanji IHsi, ki je navaden ob takih prilo^nostih. Ta sestanek avstrijskega in nemikega cesarja bode intel gotovo vazne nasiedke. Dal Bog, da bi bili nasledki dobri, ali vsaj strpljivi tudi za avstrjj-ske Slovane, 17. t. m. pa se cesar zopet po-vrne v KI.
Za deielnega glavarja na Ceikem imenoval je cesar kneza Lobkovica, ki je 2e cnkrat po* prej bii na tem dastnem sede^u. S tem imeno-vanjem hoce vlada dose6i\ da bi Nemci zopet nstoptli v deieini zbor, katerega so bfli zapu-stili, kajti Nemci so navajeni le gospodovati; ker so pa Nemci na Ceskem v manjiini, zato ostajajo nemSki poslanci raje doma ter Cakajo svojega inesijo, ki bi jim na kateri koli na&n pripomogel do prejinje oblasti in veljave.
Mons. J. dr. Flapp, Skof poreiko - puljski, je najnovejsi kandidat za dczclnega glavarja istrskega. ,Politika meni, da hoLe Taaffc vsaj deloma astrcfii Slovanora 8 tem imenovanjem, po dragi strani pa ne ve* mt dobrega povedati o tem najnovcjSem kandidatu, Lahonski listi z na-§im „Corr.a vred ga sicer mocno hvalijo, ies, da je kot ikof vedno vr&il svojo dol^nost — za dez. glavarja ga pa vendar le ne marujo. Kak6 vrsi svojo dolznost nasproti slovanski duhov-SCtni, zaradi fiesnr ga lahonski listi kujejo v zvezde, to vesta povedati v vsaki &tcv. „N"a&» S!oga" in „II Diritto Croato," kar mu pri nas ne more pridobiti ne zaupanja in ne odkritb* srcnega spostovanja. Zadnji list, katerega i zdaj a duhovnlk in iizorni istrski roduljub, bil je zaradi njega konfiskovan, pa vendar ga je 40. St. ie vedno polna. Tarn Citamo mcd drogim: nMons. Flapp je znan kot nasprotnik Slovanov. Takega se nam kaie na cerkvencm in takega bi se nam gotovo kazal tudi na politicnem polju." Iz izjav teb listov spoznamo, da bi vlada s tem imenovanjem prav nid ne vstregla istrskim Slovanom.
NovoizvoJjeni deLelni poslanec c. k. okr. glavar v Pazinu, SimclL, je odlo2il svoj man-dat. To je najnovcjia novica, ki gotovo nepri-jetno zadene vse Slovino, zlasti ubogo slovensk) Ijudstvo v Istri. Najpoprej so istrski kahoni pokorili dva narodna duhovnika, ker sta volila glavarja Sim&ca, a temu so toliko nagajali, da se je poslanstvn odpovedal.
Na Ogerskem je zdaj bivsi ustajnik Lajoi Kossuth na dnevnem redu. Madjarji se priprav-Ijajo a jako iumnimi demonstracijarai, da bodo slavili 25. t. in. njegov god. S takimi veleizdaj-skimi izjavatni in slavnostimi bote izpodbiti stol ministerskemu predsednika Tiszi. Ce Tisza moldi k takim demonstracijam, potem je res bolje, ce bi se nmaknil dragemu moLtk. — Preteklega meseca ilo je okoli 800 Madjarjev s 70 poslanci na celn cez Turin (kjer biva izgnanee, starcek Kossuth) v Pariz. Kakor naz-nanjajo italijanski listi, govorili so v Tnrinu ostre protiavstrijske govore, v Parizu so pa slavili Carnota in republiko. Madjarjem je vse dovoljeno.
Kar ni bilo dovoljeno ceikemu nSokolu,u to so smeli storiti nemiki 0tnrnarji.K Sli so nararei korporativno izven drzave k zvezi nem-skih aturnarjeva v Monakovo, kjer so bili jako odnsevljeno sprejeti. Celb princ Ljudevit fih je posebej ogovoril in priporofial, da naj se zvesto drie nemske misli. Dobro! isto veljaj za nas! Briinto se zvesto sloveuske,
LISTEK.
ČRTICE S POTOVANJA v Sveto deželo.
mali*:*
slovanske in kone5no pa §e avstrijske misli in obsojajmp vsako nme&avanje tajik princev v notranje zadeve jwse driave.
Domade in razne vest!
BOtro5arije,f ali demonstracije? Na8» „pa-trijoticna* meatna godba igrala je preteklega tedna zvefor pri Dreberju. Po nekatorih „i t a I i j a n a k o -patrijotiftnih" komadih bi si bill gjspodje Italijani kmalu roke tazploskali in naia alavtia godba je vsak tak koroad ponavljala p o6ituo zadovoljnoatj". Toda t» alavna „patrijotiena" meatna godba moraia je po dolocenem programu igrati tudi nekaj n e i i a-1 i j a n 0 k t h komadov. Hedtem ko je ostalu obiinatvo
Eloakalo in zahtevalo, da godba iite komado ponovl, akor je poprej etrogo italijanake, oatali so nasi go-riiki patrijott mirni s rokami r iepih, g o s p o d k a p e I n i k pa leje obrnilvatran, mi mo priigal smodko in ui ae brigal za ploakanjo navzo5ega avarrijako tnialeeVga obclnalva. Nekoji c. k. ftastniki so as pritoftli zaradi te o&tse demoatracije pri gos-podarjn, ki je koj terjal od kapelnika, da nnj nepri-stranski vatreza ieljam veega navzocega obtinatva. Kapelnik aepani da7, pregovoriti. Na to je goepodsr Dreherjeve restauracije i/javi!, da no pokh'Se ntkoli vec" mestne goibe.—               0
Toda to ie ni tie. V uoboto evoeer avirala je pri Dreberju vojaika godba iz Trsta. Kaj se umialijo nasi .pairijoti"? Mei(o» godba je igrala oa Travniku do de/ete u?o, kar ni bilo nikoli v navedi. Tudi aobota ni biln doloiena za godbo na Travniku. Pripovedujejo cel& po meatu, da bode meatna godba veduo igrala na Travniku, kudar bode pri Dreherju kak koneert. Na tak naein ho sospodje patrijoti mnogo ikodovali D'eherju iu ma bote ftkodovati tudi v bodoce. — Pa tudi to Se ni tie* Zadnja tofika progcama na Travniku bila je Cartoecijeve akladba .11 voaailo del artigiano* in koDcein te todke zacul ao je na Travniku taocen — rokoploak. Zakaj? Ta vooer je ituela bit) slavnoat Giitnaatike, katero je okraj. glevarstvo prepovedalo. Svirata bi ae bila tudi gornja akladba, ki je bila zloiena zafenako btegoelovljcnt' zaatave itaf. p^dpornegv dru* ttva — in goapodje no hoteli pokazati avojo notranje jezo in miitjeoje. T*ke reel ae vri& v Goiici!!
,Cjrriero" pa n« more zadoati prehvaliti lepega
vefera, katerega je meatna godba izvanredno naptavila
.  uvatm-mu obCioslvu, takb da bi ac  stvar  dozdevala
celo nedoliaa. Upumo pa, da ao vii krogi   razumeli,
kam pes taeo moli.
KdO kali mir? "Corriero, V indipendente, L'Istdn, Qiorano Penaiero — e aimili, tide* ob vaa* ki priloftiosti, da ao aiovatiaU dasnikt ia rodoliubt krivi, ee ni vc6 tiatega raitu, po katerem se omeuja-nim liatom in priataiem kar aline ceilfe. Omenjana gospada pa pozablja, kakd jcj ni nobono seJatvo pregrdo, da !e more grditi, sme&itt in zatirati eleven tski 2'velj. Kaj raialite, goapdda. da vtm bo Slcveneo za vaa vast nedela poljuboval moreb.ti ce)6 roke ? Ali ni veL kot naravno, da vara obrno brbet in na-poveda boj Talim robatoatim? — •Carriero, trdi v 92. it., da otegnemi (!) imeti Slovani na Prim>ra-kem aioer iteillno tcC-ioo, toda r sploSiii izoioiki in kultnrt d» amo dilefi za njimi. Trdi celo, da amo v ti*o5 lutih, od kar Hrao mod njimi (PS), napredotali toliko, kakor da $mt tnkaj ie le ti«o6 duij. Stare ao to fruze! No vemo, kog* ho5ejo naii naprotniki alepiti •k njimi, Ako je prctekloat — vaia, upamo, da je bodofooat — naai. Saj ni 8e koneo sveta. Slovan gre polagoma, pa gotoro na d.tn! In to Yam pretre-aa dna<>, sato mabato kakor beani okoli aebe, zat6 pozabtjate, kak6 se apodobi obnaiati v reanidno omi-kani drulbi in v natavui driivi. Kako viaoko omika-n«, uljudni iu *liberalai„ ao naii uaa;>rotniki, poka-a.ili ao ob poslednjih mestoih volitvab, pokazaii ao a surovimi piami7 ki ao jifa troaili po jarnih krajib, po* kazali ao ob biagotlorljeoju alov. aastave. .Oorriete, vtegne dobiti o eivilizactji svojih priataiev malo jaa-aejSe pojme, ako prefiita naslednje piamo, piaano wneHa doloe faveJla del ai"t katero ao iatrski oeodreieaoi ttaknili t savitftk nekemo iatriann.
PorcoCroato prete! Se tn non andara voteatieri da.,... noi te faremo andare e ta aatra cbe In..... aono Italiani e non Croati e non meterio aul foglio, ocio cbe non la ciapa.
"Poreo Groato"
Ce je to tnta toliko proalavljana oivilta in avita eoltura, potem kvalimo mi 8lo»aoiBoga, da je da lee pro6 od naa takft kultura, katero bi ae eelo Culuka-fri sramovali.
Slovene! posor! Kakor cuje;not ho<5e ma-giatrat ailiti vae tiato alovenake stariSe, ki poSiljajo aroj* otroke v Kronberg, da bi je uiolali ie pnbod-nje ielako leto v goriiko Solo, ki ae je zdaj aozidala ob poti proti Kostanjevici. Stariii alovenakil nikar ae tega ne prestraiitel Nihce raa k temu no more priailiti! Po obatojedih iolskih pista^ah je aadosti, 2e izkatfete, da    roci bodijo ? iofo, Kje ? —  to je
pa vaSa slvar. Noobbodno potreben bi bil otrogki vit blizu 8v. Antona in pod &radom, kjer je obilo slovenskih atariSev! Poraagajmo!
Veteransko godbo priporo5im<> vaem tistira druStvom in posamiemkom na deieli, ki ifiCejo godbe za svoje potrebe v Gorici. Ni ae udala v celoti in nieo se ndali posamicniki zapeljivim besedam in na-gradam naaih gorSkih BprijatoljevM, da bi nam re 5 godbo za blagoalavljenjo alov. zaajave odpovedali. Po Blavnosti pa ao morali nekoji godci pozirati pray grenkih otSitanj in zaariimovaiij. — Meatna godba je goapodinji pri „0g3rski kroniu odpovedala koncert aamo zato. ker je dovoiila Sloveticom evoj vrt za blagoalovljene zaatare. Taki ao lahoni! Ali naj ae Slo?eci druiimo i njimi ? Nikoli! t
„Schulvereln far Deutsche" je minister notranjib zadev razpustil, ker jo prokoraiil svoj de-lokrog, ki mu je odmerjen pa pjravUjh. Qaanikf pripovedujejo, da je Zajedno konfiakotano tadi imetje, nekaj nad 20.000 gl. — Ta „8chulTereinft pa ni ono zlogeeno nemiko ioliko druSrro, ki hofie poneruditi nai alovenaki narod na Koroikem in Stajarakam, am-pak to je tiato protiaemftako ioliko druitvo nemiko, katdro je uatanovil zloglaani Sohcinorer in ki je: protiiidovako, protialovanakoin pro* tiavatrijako. Zategadol amo zadovoljni mi Slo-rani, vai pravi driavljam in koneLno ie Zidje, da je vendar ie konec neiolakemu rovaratvo tega 5 o 1 b k e g a druStra, Toda ostalo je ie veee iolsko druitvo, sploiui Scluil v ere i n, ki jo a avojim kapitaloin in agreeimo dclavnostjo tares nevaren slo-vanakim narodom, proti katerim obrada v prri vrati avojo oat. Bog daj bolje — — — — !
Fatrijotisem nailh goriikih prijateljov pojaa-nujo nam tudi naalednja zanimiva dogodbica, katero pripovedujejo od ust do uat po meatu. Preteienega tedna avirala je vojaika godba v hollelu „pri Poiti". Ko je godba doigrala ueke ital. komade, ploakali «o naii „patrijotia na vso mod, a ko je godba caavirala Itadecky - Marach, kazali go nekoji offline avojo nejevo-Ijo. Uitro na to saavirala je godba ie enaho patrijo-tiino peaem „Q du meln Osterreioh," kar je nekojim navzoiiin wOoridanom" tak6 prcaedalo, da ao jeden za drugim odhajali iz vrla. Taki aot In potem se upa ftCorriore" nam metati v obra/. obrokovalne frazo npredieatori del verbo maw o per lo man*) ptnalaviata4. S tern, da obrekujejo nai narod in slo* venake rodoljubo, bote od aebo podlti pozomoat viiill krogov. No upati amemo, da ae jim to ne poareffl. Kdor drugim jamo koplje, sam r njo pade.
f Ivan KukuljeviS — Sakcinski, veliki in vsemu u6enemu avetu znani Jugoalovan, izdibnil je avojo duSo 1. t. in. na avojetn poaeatvu v Pubakovcu v Zagorju v 73. 1. svoje atarosti. Njegovo into je no-ra7.druzljtvo apojeno z vaim Hterarnim in politiCnim gibanjem na Hrvatakem v zadnjih 50 laHih. Bil je 6aetui 6'en mnogili domacib in tujih druStev, «pred-aednik^MatiiO Hrvatake" ia „rirv. arheolog. drafitva", itd. Nad grobom tega duievnega velikana pln6e vos hrvatski narod, b katerim so v ialoati in veaelju verno dtuzimo tudi Slovene; Lahka mu bodi doma^a zcmlja hrvatska !
Peronospora ali trtna ro.Ha prat) unidtti vae naie vinograde. MLani som pridetal 20 hi., letoa ne iipam pridelati treh — ie ie to bode elabo,* aliialt smo toziti maraikakega kmeta. Nek iupan ? Brdih pa nam je trdil, da so nadeja prav dobre v i n 8 k e 1 e t i n e, ker je ie hitro od aa&etka zacel boj proti peronoapori po novem navoda, katerega je prinesla nSo6iu v prilozenem n0oapodarakem Lis-tu". Zategadel ptiporocamo, da vinorejei pridno pre-b.rajo omenjane apise in da bodofo leto poskusaio to novo sredatvo; aaj ninobene take tezave.*— Tudi v Iatri ao ae dobro obneati poskuai in „Naia S!oga" jako hvali popotnega uditelja — naSega rojaka Cotifia, ki je vinorejeem obvaroval dobro letino.
IiOvstikov spomeniK. Dn^ ll. avgusta t. 1. odkrijejo v Spodnjth Betijah na Levetikoveni domu apominako ploi^o, v VeJikjh.Lascah pa lep, 51(4metra visoh apomenik iz,V.i86c6ega repenta-borakega mramorja. Slovenski narod ina ceuiti avoje narodne velikane, znd ceniti irf posebej velikanake zaaluge Levstikove za razvitek Idp'e oaie knjiievne sloveniSine. In zategadel bodo ^otovo 11. t. m. v Retijah in Velikiii LasCah vnaj V duhu vsa zavedna srea 8lovenaka. Spomiuu Levutikovonm alava f
Carinska meja med Attorn in okolico je dolo«5ena alovenaki okolici naikodst Nameravali ao namre6 uvratiti vso okolieo pdaBoiiato ter naloiiti jej jednaka bremena, kakor tri.iikoinu meatu. Goap. Nabergoj pa ae je krepko upil tej nakani in zahte-val, da oatane okolica izloiena od mcsla. In to ae je, hvala Bogu, zgodilo, da bode iaed mestom in okolico takonito dolodeca razliku, katere naii triaiki „prijatelji* ne vidijo radi.
Bratski narod hrvatski zadela je zadnje dneve poleg amrU Kukuljevifia *6akcinakeg.i ie dvojna jcgttba, Uwrla eta oamrei ieid/fljgaaj«t«r baros jPilk
povifi in kanonik Veber* Paej je proalavil hrvatako lme a avojo izredao hrabroatjo in biatroumnostjo ? vojaikem oziru (n. pr. 1. 1878 v Boani), drugi pa na pwateljakem poljn,                                ; jr. v. m. p.
V Dombergu snajejo tamoinji rodoljubi „«i-talnjct"; udov je npiaanih ze prav mnogo, tudi pra-yila ao Lo seatavljona. Pokojna ditalnica dornberika je nckdnj alovela po avojem iivabnem druStveuom delovnnju. Novi fiitaluiei oa voSSimo daljie iivljenje, •tako dolgo, dokler bode Dornberg na slovenskih tleb.
_ Veteranska poddruinloa v Tolminu praz. now 18. t. m, rojatni dan preavitlega ceaarja a tta-alednjim nporodom: 1). zjutraj ob 9. uri av. maia a parade; 2), popoldne ob 3. tombola na trga. Do-bitki: tombola 25 gl., cinkvina 15 gl,; listek velja 10 kr.; 3). po tomboli plea na trgu, K obiii udeleibi vabi uljudno:
PradatojoiitfO.
Evropaki o6sna|. Stambulov: „Ferdiifand nai, ki ali na bolgarakem pragtolu, fieiieno bodi tvojc im6, pridi kraljeatvp tvoje, zgodl ao voljatvoja, kakor v Sofij'i, tako v oali Bolgarlji!"
Bolgarji; fDai nart nni vaakdanji krahl" Kuii: „tn no vpeljl ties v ikainjavot* Avatrlja; „Tomu8 reSi naa hndega!" Bismarck: „AmenJ"
„LJubyanikega Zvoua" isilb je 8, it, x jako raznovHtno, zabavno in poutino vaabino. Jako jn krasna Qoraedova balada ^Attila Id alovanika kraljioa;" opevano dejanje ae vrtt v dollnl ob Nadiii od koba-ridake strani proti Codadu: Tudi dobroananl roraaoo-piaeo dr. Ivan Tivfiar ae je zopot oglaiil ia aioar a poveatjo .Grajikl piaar*. Peanika Zamtjakeia (banal-kega Slovencaj wVidibi« pa te kaj prljetno borb in katerih ljuoka otoinoat apomlujana alavno Djulabiie Stanka Vrasa.                                                   '      '
Poslano.
Naj mi oproat6 p. n. g. g. HSo«ini« fcltatoljl, 06 jim moram vkrasti a terai vratami nekaj proitow, ki bi lahko aluiil boljim namenom. Odioien naiprot-nik aem vaakej razpravi oaebnih razmer po iaanikih. Zal, da moram biti dane» nezvest avojemu oaielu, ker me jc prieilil mtkdo drugi, da tern potom pojaanim stvatS, katero je on po avoje zasukal.
Ni res, da mi moj avak, g. Gabriel Djvetak, doliujc aam<> fl. 4.500, naaprotno initabuliran aem jaa na prvem mestu za fl. 5.500. Od fl. 2.500 priatoje mi obreati ie od 7. let. Vsekakor moram se pokoriti tudi jaz zakonu, ki prisojt aamo 3l"tne obresti, ker jih oisem pravoCusno iztoiil, a tudi v tem aludaju doMuje mi g. Oevetak vaaj obreali od 5 let, ker to-iil aem ga za isti zneaek ie pred dverni leti. Slu-iajno — ker me ni bilo doma — oatala je toiba mrtva in sodiico doloci, ie imam pravico tirjati pet ali aamo triletnc obresti. Glavniea fl. 5.500 in tri-letne obresti — v najalabicm aluiaju — doaeiejo avoto fl. 6.000. — Ce kak goldinar pomanjkuje do jate a vote — to troaiveu osebnih zadev po caanikih jako malo pomorc.
Res je, da moram jaz izplaeati po oporoki po-kojnega mojega oCota fl. 1000 mojej materi in ae* atri — a g. Dovetak jih bo moral le meni vroiiti.
Kar on govori od svoje protitirjatve od fl. 9.000 — to jo drugi eodil, to bo ta to kaj prijel. Iz apoitljivoati do nekih *ivedto *ni aoroduikov no6em govoriti o kakovoati te protitirjatve, ker me nepo-itenosti aamega zadosti bo!6 m jih nofiem lzroCiti ie javnoati. G. Devetak ae je pa celd v pri6o drugih proti meni izrazuY da jo ojegov rafiun nepoSten in da ga je Ie zatd napravil, da avojo koio roil, — oe mu bo to pomoglo. Nepotrobna je bila terej njegova Bveljkodu§nost* in ^krb,-;da bi ao event, kupec m/je terjatve pri meui ne opekel —-toliko bolj nepotrebua, ker aem jaz dotiinikom, ki ao ae za to jntereaovali, aam omenil, da ae lahko obrsejo do mojega odvetnika, oziroma do kakega drugega pravnika, ki bi jim atvar pojaanil, da bi a e n e o p e k 1 i.                                 '     .
Ce bi B8ocV aamo v Kobarid dohajala, ieoatal bi bil prav lahko vaak odgovon, ker takajinji nepri-atranaki Ijudje, ki stvari dobro poznajo, radi pritrdijo, da je g. Devetak samega aebe po zobeb vdaril I To pojasnilo velja toroj le drugim p. n. g. g. 6itateljen, ki mene le malo, in goapoda Devetaka „9labajetf po* znajo. Do teh obracam ao v noviiS a prosnjo, da ao mi milostni, ker aem jim aa ta proator miinejiega berila prikratii.
Najodliinejiim fitovaojem
ivan Kranjec.
V Kobaridu, 4. avgusta 1889.
Domače in razne vesti
mm
mam
5. t. m. i
POSLANO.
b doposla! ,3Iot. NeroeV   a:   .Bdi-
foprwk *a anew ppfJaagtQ f. Y. Gwgwrge.
Ker j>* aW e*«tte*a ^ 7*** *•"! •"•¦»*
wfrerke, eej Wagoralr aprejeti alavno
&»ej Bat easlednje
pojasnilo:
od 1/8^80 it «J, aa koje etedete odgo it 4 |^» 11. «wn f Vttftojbeiaki rWInaki
Uiwrt mevpfaee aajwatjivacMeba, ee tern, moo «a U atari* Na wojuanikatai edgow p«?e we eeebe, Wo torn* * be frebeio.* fiMmkmmwmm* da je ebeje-ekfle ae toHkt pre* toHtwni in paw-tat pa vtSHtaJi ia jedae is tfate kofaftatee — od g. Yiakota Gregoriea. Jaa at* ugotarjel, da to ni mo-«afte, km*. Gregortf vender fdiko k*UepiBe,keker at ? pajnfljbm beta. Qai oseba oa to
•¦» *¦*¦  www* «¦ » fPi«« wwyii! Y¦   j* ¦» j»  w.^..   •—
rakat: .Kaj ti m donede«. ***•*****», ana dan re-bonis eaeej ia reoeaa aaroiki: ,Daa aoUat Du tor data r*ake Wwabwn*. na kar je on odtrnill: jJe aetiekaaa*.
Ta razgoaor ae je nitl y eaiotaosti g. iopapa. Keaeeje »«» tadi ie od drage straai almal, da pri-aaje oni pemtet tea h roko g. Gragoriea — jai to-raj tega nitem iimialil, xatagadel aiaem .jeir,!-ramaa in perfidoa obrekovalee*.
Na ugotof Ho ooo tanealjive oaebe, da ja roko-pis v evojih rpkak imo|a in JteJa, moral •em rerjeti, da je reaaieavUwy*aaa«i( i* >nad resnicoljubnostjo 'in verodoatrojnoatjo doticne oaeba dfomiti niaam imel do aedaj vzroka — toraj nbem jaa Hnearaoni la-iflvaa," — k ˇ ocean je mogoee to, da aem bil
Tretoo mialetf citatelj naj tdaj eodi, ali aem toe! nil: ada ˇem ia gotovega tiref* Od kot pa da to vna, toga niaam aobonemn potedal, torcj, ui ree, da aani fbrorif, da mi je to tiskai g. Obizzi posedal. Tiskar g. m. grof Obiisi je prHel lejpo slabem raamaljenji vines. O njein aem govoril, da je bil g. Viako k njemu prinesel tiakat oklio na vo-liloe, pa da je zaateral predplaco, ktr pa g. Gregory, nevem in kterega vxroka, tega ni hotel atoriti^je ial k Paterooli-ju.
Ako bi ae brio o g. Obizziju drngaie mumtlo, kar je lahko mogocet kar ae je aem tor tja gotorjlo, je to pomota, ktero resnici na Ijn'oo rad tu po-pravim.
Na drnge snroToati t Poalaoem no odgotarjam — le tpraianje doatavim, ali je g. Vinko a tako pi* aavo res re§il ,ftTojo ia vafh faranoT feast," ktere ae nikie dotikal ni, ker je bil to le privaten pogoyor med samimi dnhovniki?
V § t. P e t r n, dne 9. avgaate 1889.
ANTON HVALICA dekaa.
^SS=S3S.
HtbamteHe Bastbleider I.
IVtO.V U\X H0Ue wndet facto- vaA zoUfrei 4m L«brik-D«pot G. Heaaeberg (K. a. K. Hoflieferant), 'a6tt!cijr Master nnifelwiid. Briefe kostea 10 kr. Potai
1.  Pribeal ix ltatije ia odkad v Trst ia oa
PRIHOD: ob 4.20 zj., 902 aj.,; — 45? po pel. in %.U »a«. — QDHOD: ok 5.— xj., 9,20 sj.; -7.17 po pel. in 7.41 mL.
2.  Prihod iz Dttnaja in Trsta in odhod v
Ital^e:
t^lHOB: m02predp.; 11.18 predp.; -~ Me pop.; 11.37 <Vo«. —ODHOD: 10.06 predp.: 11.28 predp. — ^oSpop-i UK *w6.
'.,' w. --/IjfiMllli^ ja bOs po priproaiem sradattu srojwlia 23Iet-nam oglotenja t Tiesib oxdratljena, je priprsTlieim pismeao pojMniti t nobttem.iB.4ka v^k^mu, bmsplaio. Nwlort J. H. likaleaoa^ Wim IX. Kolingasae 4.
Ster. 24itOp.
omtjmjo.
_______,m________   m            (MoBte di  pieta)
tasaaovljeaa po gran Tharno ˇ Gorici aaseanja, da bode dae 9 Saateasbra tX iaaaakdaje, javaa draib* (Kant) nereScoih aaataT IL eatart leU 1888 t. j. lute, ki ao bile saataTljeae aaeseca aprila, maja in jnnija 1888.
V Goriei, due 3. avgoate 1889.
SAHARIN,
3000^
300 kral alajai od sljdkorja. edlikovan ˇ Lon-doau in Aafiwrpna 1SS5M na reliki zdravatveni ratatavi v Oateadt 188S. je iaeelek tvrdie
Fahlberg, list & Cmaf
WesterhOsen na Labi.
Jako je Taaen kakor idravilo aem za aa in kaker primes za poslnjenje lekarskib isclslitoT, siropoT, tin, liktoror, limnoad, koa-eerv, ioliij (gelatin), sidoih sokov, aadorae-Wuje pa iiMlaien mila aladkor is pese ter ae uporabija pri ixdolornoiu aJaseic, pri ijfde-lovanjn aaajpaajra, itd. ltd. in odliknje ae ladi po avojt antisattLni lastaosti.
Zalogo in maprodajo za Gorlco ia de-
2elo i
ANTON QI^ZAN,
trgo?ec ˇGorici.
*
Hitra in gotova pomod
iriMMtoliiaiiiiiiBsliiil
Nsjbolj$i in asjdelsmiii pripomooek sa Tzdriavaaja zdrsvj»t zs <ttiLei^» In za fiisto zokoT, kskor tudi \v' in za posptlevanje dobrsga prebavljaDJa j« ule povsod ohranjsz^a znsai in prlljabljeni
„dr. Rosa-e zivljenski balzam4'.
IzdeUn it najboljSih zdrarilnih zeliSS jako »krbnot nplhm dobro pri tmJi tef»y«h r prebarljiuyi, vzfaati pri slsbem tek«, ielodinem kx&i, kislem Tzbnbovanjt, knm«a natokur hemerojidah ltd. Ysled ts srsja preiz-rrstne delavnosti je postal le-ta balzam gotovo ia utrjeno Ijudsko doma^e zdra?ilo. Velika steklanica atone, 1 gld., mala 50 kr. Tisoce priznalnib pisem je na razpolsgo.
SVARELOt.
Da Be izogneS pretari, opozsrjam te, d* je faoke stekleaiea dr. Bosa-e balz&tna, edino le po^seai pra-vilno prirejenegs, ˇ moder karton zavita in da ima , oa strani napfs: nDr, Bosa-e zdrarilni balzam iz le-karne „pri Srnem orltt" B. Fragnerja, Praga 205—3, t nem§Cini, ceSttni, madjarSfiitii in francoSCini, ter da na procelji ima natisnjeno mojo zakonito zararoTano varstreno znamko.
Pravi dr. Rosa-e zivljenski balzam
dobi se samo t glavnei zalogi
FRAGNER-ja,
lckarna ,pri crnem orlu", Praga, at. 205-3. V  Gorici prilekarjih:   O.   CBISTOFOLETTf,   A. pi. G1R0NC0LI,  K. KtJRNER, J. K. PONTONI , Vae veeje lekarne v Avatro-Ogerskej imajo
zalogo tega iivljenskega balzama. Tam se tndi dobi s tisoSi   zabvalnib pisem priznano;
Pm§k* donuiee amajsll*
zoper bole, rane In vnetje vsake vrstc.
Ribi se, »ee se ieabm prsa aaamajo, zapira>o ali ttrdijo bo otroka odatarljajo; pri oteklinab vsake vrste; pri erru t prsta in pri laaohtnici; Se si kdo roko ali nogs zvije;;^n monkej mrtvi kngtt, zoper rermati^ne otekKae, kroai&io une^e r koleoib, rufcab is ledjtb, zoper ddprte rane na nogab ia na Tsakem dela telesa splob, pri vrafciej oteklini.
Vae bale, otekfine in ntrdine ozdraTt t kratkem; 6e se gnoji, lxvleee Yen Tee gnoj ter t kratkem ozdravi. V gkatljfeaa po 25 In 35 kr.
SVABlLO! Ker se PraSko oniTerzalno niazilo od ie3 strani| ponareja, opotarjam, da ga ia jaz prs-vilno sdelnjem. Pifstno ja s»-_                 iro, Ce imajo nqmae ikat-
ljicc, t katerib ie mazilo, nauk, kako je rabiti, n«.; ru-ieiera papirji, tukaa t deretib jezikih, in 8e ao ratite r areflomoder karton,   ki   ima natisnjeno rerstveno -¦ znamko.
Ddhgni If llhrt Sk«seno in n» aaoaib ppsktwib WWW, fiU lUIU. kotnajsaee»^«laereda*ToSa. no, odstrani nagtaboSt, in po njem so dobi popolho ie zgnbtfen slnb. t stekieniea 1 gld.
C. kr. prtv. zavarovalno druStvo
AV8TR1JSKI ,FEMKS- NA DUXA.H
v§tanov!jcoo leta I860,
z garancijsko glavnieo 6cz 12.000.000
.gld. a: v.
zavaruje proti pladiln apodobnib premij protl ikodi proTaroeeoi po pozara ia streli (tudi 6o ni ogpjeoa) in vaakovratna zayarovaoja do?oljena, prejema tudi zavaroranja na iivljeoje.
Skode je izplacalo druStvo,   od kar se je vata-novilo do 31. deeembra 1888, cez 65.000,000 gold. a. v.
Giavni zastop v Gorici,
Kanaka uliea, kii. it. 3.
9-S
6
Vinic« aa DoJertjskem, dne 12. Jan. 1689.
Blagovolite mi poslsti dvanajst itekleaic Vase eaenee za zelodee.
FohvaJno omonjam, da je bila raba laai potlauih 86 Rteklenic izrrstaa. Bolniki razaib rrst so vzirali eaoneo z nsjboljiim vspshom. Neka bolnica je bila ie za start bolna, n\ so mislili, da mora v tnslo urab umreti; toda komaj je zavzila nekoliko kapljio esenee, ja ze okrevala in iez nikoliko or popolnoma ozdravola — med tern, da je bila pOprej ve5 dni ze skoraj na smrtni posteljf. Esenca se tedaj zaradi njenega izrrstoega vpliva sama naibolje priporoSoje.
Z odUCnim spoitorapjem
JURIJ K0#IG,.5upqik.
V steklenicab po 15 kr. nabaja se v rseb Ieknrnah t Gerici, Tolroinn, Cervigosau, Grada, OraJiSfi, Tiiifi, t Tr.tu, na Stajer-skew, KoroSkem, Kranjskem, Hnraskem, r Dalmaeiji, Iatri in na Tirolskem.
Cudovite kapljice
sv. Antona Pudovanskcgn
To priproito in nsravno zdrayilo jo prava dobrodejna pomo6 in ni treba mno-gib be«cdi, da se dokale njihova «uflovit« mot. to se le rabijo nekoliko dni, olajia;o in prezonejo prav kmalu najtrdovratniie it-lodftne bolesti. .Prar izvrstno vstrssajo zoper hemorojde, proti boleznim na jefrib in ^^^            na vraaiel, proti creresnim boleznim in proti
m*B&^r glistam, pri ionskih moscfinih nadleznostiti, stoper beli tok, boijast, zoper bitje srea ter distijo pokrnrjeno kri. Onee ne pregnjajo samo omenjenib bolezni, ampak nas obTarnjeio tndi pred vsako boleznijo.
Prodajejo ae r rseb  glernib lekarnicab na sretu; ra narofibe  in poliliatve pa edino t lekar-nioi Oriatofoletti V Gorici, v/Tratu r lekarni 0. ZanetU in O. B. Boyia io t lekanu Alia Ma-donna t Kormlno. Lna stekleaiea atano SO i

Visokorastitit duhovgLini
priporoCara se vljodno podpisani r naoravo cerk-venih posodin orodja iz Cistega srebra, kinei-Sega srebra in iz medealne najDorej8e oblike, kofc
erttiiate, 8T«4alk«T
ltd. ltd. po najnizji ceni. Zadoroljim gotOTO rsakega naroLnikn, bodisi da Be delo prepasti mojemtt akusu bodisi da se mt je predlozil naLrt.
Stare v«5i popravim, tor jih V Ogttji pozlatim in posrebrim. (X. gg. naroSniki nsj mi blagoroK poslati iste aefrankovane.
Ve«dar Slafcaalaa
arebrar y Gorici, nlica More&i itev. 17.
BftJUj* tttf^w il»fi tote JfftTljKu ia pwfcaiti prate!
V   VSEH   TRAFIKAH. \        je pnstni          v
LE HOUBLON,
Cswley-a & Htary-a v farfaa^^gp ,^H
^*iiaaraaigg
Glawia zaloga za Arstro^Ogarako: OTTO KA.KITZ 4 Com, 1. Stoss im BBmmel, Danaj.
Izdajateij AND. Gm&CM} $&im urcibiic If. KOfiSTC -^ fi^arijajiBka Oidum ? GoncL
čudovite kapljice
sv. Antona Pudovanskcgn
ZiaMmiiMprištoiiflsiaio.