Poštnina plačana v gotovini.
98.	V Ljubljani, dne 24. oktobra 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
UR ADUTI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vsebina:
321.	Pravila o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih na ozemlju Srbije in Črne gore.
322.	Dodatek k pravilom o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih.
323.	Učni program za stalno poštno-telegrafsko šolo.
324.	Izpremcmba v pravilniku za založišča soli. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
321.
Na podstavi § 5. ustroja centralne državne uprave, na podstavi člena 33. zakona o ureditvi sanitetne stroke, skladno s členi 5., 9., 10 in 11. zakona o ustroju glavnega lekarniškega in sanitetnega skladišča in analogno členu 26. a), b) in č) zakona o ureditvi sanitetne stroke predpisujem ta-le
Pravila
o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih na ozemlju Srbije in Črne gore.*
Obče odredbe.
Člen 1.
Lekarne poedinih državnih bolnic, ambulatori-jev za kožne in venerične bolezni in dispanzerjev si morajo preskrbovati zdravila, lekarniške potrebščine in sanitetni material iz glavnega lekarniškega in sanitetnega skladišča v Beogradu.
Člen 2.
Vsaka državna bolniška lekarna mora imeti najmanj dve sobi, podstrešje in klot. Vsi oddelki morajo biti dovolj prostorni, suhi in svetli, nadalje opremljeni s potrebnimi omarami, mizami, zaboji in drugimi potrebščinami.
V navedenih oddelkih se ne sme hraniti nič drugoga nego material in oprema, ki spada k lekarni.
Člen 3.
Vsaka državna lekarna mora imeti svojega šefa, magistra farmacije, ki se postavi s kraljevim ukazom na predlog ministra za narodno zdravje.
Po potrebi so smejo postavljati za voditelje lekarni tudi lekarnarski pomočniki.
Polog šefa lekarne se postavlja v večjih bolnicah kot pomožno osebje tudi potrebno število magistrov farmacije in lokarnarskih pomočnikov.
Dolžnosti in pravice lekarniškega osebja.
Člen 4.
Šef lekarne je odgovoren za vse posle v lekarni. Šef lekarne je starejšina osebja njemu podrejene lekarne in to osebje je prav tako odgovorno za svoje poslovanje.
Šef lekarne s podrejenim osebjem mora izdelovati vsa zdravila po receptih ter po njih in po zahtevah bolnice izdajati material.
Napravam, ki imajo lekarnarje ali lekarnarske pomočnike, ni dovoljeno, zahtevati iz privatnih lekarn onih zdravil, ki so izdelujejo ex tempore.
Šef lekarne mora o pravem času zahtevati lekar-niško-sanitetni material in pripremo po odredbah člena 9. zakona o ustanovitvi in ureditvi glavnega
* Ta pravila so bila natisnjena v «Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno
10.	maja 1922., št. 101, ter so veljala takrat samo za Srbijo in Črno goro. Ker veljajo sedaj za v s o kraljevino, se priobčujejo naknadno. Op. ur.
lekarniškega in sanitetnega skladišča. Zahteve se morajo pošiljati v duplikatu, in sicer mesec dni pred potekom starega ali začetkom novega trimesečja.
Vsake tri mesece predloži šef lekarne poročilo o stanju lekarne.
Člen 5.
Šefi lekarn ali voditelji lekarn imajo pravico do stanovanja iz dveh sob s kuhinjo in ostalimi pri-teklinami, do hrane, kurjave in razsvetljave. Hrana se daje skladno z razpisom ministrstva za narodno zdravje z dno 11. aprila 1919., št. 2861. Ti prejemki gredo tudi lekarnarskim pomočnikom skladno z omenjenim razpisom.
Prejemanje materiala.
Člen 6.
Da se ugotovi eventualen manjek ali škoda, ki bi se primerila na poti, mora pooblaščena oseba naprave, ki prejema material, z osebjem projemhe postaje (železniške, poštne, parniške itd.) konstatirati, ali so prispeli omoti (tovorki) nepoškodovani, na ladji v označeni teži, številki in znamki. — Vsebino tovorkov in stanje materiala ugotovi nadalje komisija, ki jo odredi upravnik dotične sanitetne naprave, in sicer takoj po njih prevozu, o čemer se sestavi zapisnik — komisijsko poročilo.
Če se ugotovi manjek ali presežek, se to vpiše v komisijsko poročilo. Upravnik prejemne naprave naj se poizkusi sporazumeti z upravnikom lekarniškega in sanitetnega glavnega skladišča; če pa se sporazum ne doseže, se pošlje ves predmet v rešitev lekarniškemu oddelku ministrstva za narodno zdravje. — V tem primeru se listo vkljub členu 7. teh pravil ne overovijo, dokler se stvar ne poravna.
Prejem na listo overavljata: na desni strani na-kazovalec, na levi strani pa vpdja materiala s svojim podpisom, ko je pritisnila naprava svojo štam-pilijo ter zapisala številko vložnega zapisnika, datum in kraj.
Člen 7.
Prejeti material vpiše šef lekarne ali pa po nalogu upravnika dotične sanitetne napravo vodja materiala v dotične knjige. Poleg vsakega predmeta se mora označiti cena po kilogramu, metru ali kosu in cena celokupne količine.
Za predmete, katerih cene so neznane, se mora zahtevati poročilo od glavnega lekarniškega in sanitetnega skladišča.
Poleg vsakega poedinega predmeta, kamor so šteje tudi material za vklad, je treba zapisati z rdečo tinto list in številko knjige, kjer je predmet vpisan, ter v osmih dneh en overovljen seznamek vrniti skladno z odločbo glavne kontrole št. 7928 z dne 26. julija 1920.
Člen 8.
Ves material za lekarno in bolnico in vso pripremo zanje je treba zahtevati od ministrstva za narodno zdravje (glej člen 4.). Če ministrstvo odgovori, da zahtevanega materiala nima in da ga tudi no bo kmalu dobilo, ga nabavi naprava sama po zakonu o ureditvi sanitetne stroke (člen 24., točka 24.), po zakonu o državnem računovodstvu in po pravilniku za izvrševanje odredb iz oddelka «B», pogodbe in nabave, zakona o državnem računovodstvu.
Člen 9.
One državne sanitetne naprave, ki nimajo svojega lekarnarja, morajo nabavljati zdravila, ki se napravljajo ex tempore, iz krajevnih državnih lekarn, če pa teh ni, iz javnih civilnih lekarn v mejah svojega proračuna.
Člen 10.
Za nabavo zdravil, ki jih ni v domačih farmakopejah, katerih nabava pa je potrebna zaradi preizkušnje, se mora izposlovati posebna odobritev ministrstva za narodno zdravje.
Člen 11.
Knjige.
Izmed knjig se morajo imeti in voditi te-le:
J. P r e j e m n a knjiga, v katero se vpisuje ves material, ki se prejme, po vrsti, kakor se nabavlja, ali po spremnih listih.
H. Inventarna knjiga, v katero se vpisujejo vsi enostavni predmeti, katerih oblika, teža in vsebina se ne izpremeni ob izdajanju (n. pr. omare, mize, instrumenti, brizgalnice, igle, perilo, posode, zaboji itd.).
III.	Knjiga zdravil in obvozil (potrošna knjiga), v katero se vpisujejo vsi predmeti, ki se trošijo ob izdajanju in delu.
IV.	Knjiga izdelkov, v katero se vpisuje vse, kar se iz materiala izdela, kakor tudi skupna cena in cene sestavnih delov.
Inventarne stvari se izdajajo na reverz, potrošni material pa po zahtevah in receptih-ckstraktih.
Inventar vodi uprava bolnice, knjigo izdelkov in knjigo obvezil pa šef lekarne.
Člen 12.
Ta pravila stopijo v veljavo z dnem, ko se objavijo v «Službenih Kovinah», in po njih se morajo ravnati vsi upravniki državnih sanitetnih naprav, šefi lekarn in njih osebje.
Ko stopijo v veljavo ta pravila, prestanejo veljati vsi prejšnji razpisi in vsa prejšnja pravila, ki nasprotujejo odredbam teh pravil.
V Beogradu, dne 6. marca 1922.
Minister za narodno zdravje:
Omerovič s. r.
322.
Na podstavi točk 1.) in 3.) zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje, na podstavi člena 33. zakona o ureditvi sanitetne stroke, skladno s členi
5.,	9., 10. in 11. zakona o ustroju in ureditvi glavnega lekarniškega in sanitetnega skladišča in analogno členu 26., točkam a), b) in č), zakona o ureditvi sanitetne stroke predpisujem ta-le
Dodatek k pravilom o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih.*
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. oktobra 1925., št. 232. (LVII. — 1925.) — Pravila, odobrena z odločbo ministrstva za narodno zdravje z dne 18. februarja 1922.,
A.	br. 5481, glej v Uradnem listu z dne 24. oktobra
1925.,	št. 321/98.
Ubitek pri zdravilih in ostalih tvarinah.
Člen 1.
Šef lekarne ima pravico, koncem vsakega leta do ubitka za usušena, izpuhtela, izhlapela zdravila ali za razbite posode, in sicer:
a)	pri etru, eteričnih oljih, kloroformu 7 %;
b)	pri alkoholu, špiritu, tinkturi in tolšči po 5 %;
c)	pri travi, koreninah, listju po 10 %;
č) pri vseh drugih zdravilih, ekspedicijski opremi
po 30 %;
d)	pri vseh milih ima pravico do usuška po 20 %;
e)	pri platnu, obvezilu in ostali tkanini, ki se prodaja na meter, do ubitka 20 %.
Ta ubitek se uporablja samo, če se res pokažejo manjki.
Za vse’ ostale umanjke, ki so nastopili pri delu, ekspediciji blaga ali pri slučajih, za katere ni nihče odgovoren, ali po eksploziji, mora izposlovati šef lekarne posebno odobritev ministrstva za narodno zdravje za odpis, in sicer v 15 dneh, ko je škoda nastala.
Ce bi se pokazal pri inventariziranju koncem lota prebitek, ga je z odobritvijo ministra za narodno zdravje vpisati kot nabavo za prihodnje leto.
Člen 2.
Ta dodatek k pravilom o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v «Službenih Novinah», in po njein se morajo ravnati vsi upravniki državnih sanitetnih naprav, šefi lekarn in njih osebje.
V	Beogradu, dne 29. septembra 1925.;
Ap. br. 41.472.
Minister za narodno zdravje:
dr. Sl. Miletič s. r.
323.
Na podstavi členov 13. in 14. pravilnika za poštno-telografsko šolo in po zaslišanju strokovnega poštno-telegrafskega sveta se predpisuje nastopni
Učni program
za stalno poštno-telegrafsko šolo.*
Člen 1.
Ker trajajo po členu 4. pravilnika za poštno-tele-grafsko šolo z dne 28. februarja 1924., št. 14.570, predavanja v tej šoli dve leti, vsako šolsko leto pa deset mesecev, se morajo predavati predpisani predmeti po spodaj navedenem programu.
Člen 2.
V	I. letniku se predavajo ti-le predmeti:
1.	) Notranja poštna služba.
2.	) Manipulacijska telegrafska in telefonska služba.
3.	) Tehnična telegrafska in telefonska služba.
4.	) Zakonodaja.
5.	) Zemljepis.
6.	) Knjigovodstvo in računovodstvo.
7.	) Srbsko-hrvatsko-slovenski jezik.
8.	) Francoski jezik.
Člen 3.
V	II. letniku se predavajo ti-le predmeti:
1.	) Mednarodna poštna služba.
2.	) Osnove poštnohranilnične in čekovne službe.
3.	) Administrativna telegrafska in telefonska služba.
4.	) Manipulacijska telegrafska in telefonska
služba.	•»
5.	) Tehnična telegrafska in telefonska služba.
6.	) Zakonodaja.
7.	) Knjigovodstvo in računovodstvo za poštno-telegrafsko in telefonsko službo.
8.	) Srbsko-hrvatsko-slovenski jezik.
9.	) Francoski jezik.
10.) Nemški jezik.
Člen 4.
Poštna služba.
Obči del.
Pojem o pošti, nje namen in področje. Izključna pravica prenašanja (prevažanja). Poštni regal. Pogoji
* Ta učni program, natisnjen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. avgusta 1924., št. 194 (XLIII. — 1924.), je bil v nekaterih členih izpremenjen in dopolnjen z odločbo ministra za pošto in telegraf z dno 16. septembra
1925.,	št. 55.143. — Tukaj je objavljen v sedaj veljavni obliki.
za uporabljanje pošte. Razdelitev poštne službo. Pojem o notranjem in mednarodnem poštnem prometu. 1.) Pismovno poslovanje. 2.) Vrednostna (denarna) pisma in paketi. 3.) Nakaznice. Predajanje pošiljk v odpravo. Prepoved prevažanja: a) predmeti, izključeni od odpravljanja; b) pogojne sprejemanje. Adresiranje pošiljk. Poštne vrednotnice, znamke, monopolizirani obrazci, kupon za odgovor.
Odredbe za izročanje pošiljk: Fizična oseba kot prejemnik. Dokazi istovetnosti. Pravna oseba kot prejemnik. Pooblastilo. Kraj in način izročitve. Ožji in širši dostavni okoliš. Izročanje pošiljk na pošti. Poštni predali. Predalnina. Zaklenjene torbe. Nujna dostava. Roki za izročanje pošiljk in ležnina.
Ravnanje s pošiljkami.
V I. letniku:	^
Pismovno poslovanje.
Notranji in mednarodni promet.
Kdo opravlja pismovno službo. Predmeti pis-movne pošte in pogoji za njih sprejemanje: Pisma. Dopisnice. Tiskovine. Časniki, časopisi in književni oglasi, poslovni papirji, blagovni vzorci, mešane (grupirane) pošiljke. Vrste pismovnih pošiljk; navadne pošiljke, priporočene in povratnica (povratni recepis). Nujne pošiljke. «Poste restante». Poštni nabiralniki — njih izpraznjevanje in kontroliranje. Kontrolna karta. Žig in žigosanje pismovnih pošiljk. Porazdeljevanje pismovnih pošiljk. Pismovni svežnji. Odpravljanje pismovnih pošiljk. Pismovni zaklepi. Karta. Kartiranje priporočenih pošiljk. Sestavljanje pismovnih zaklepov. Odpremljanje in izmenjavanje pismovnih zaklepov. Seznamek izmenjave in potni list. Sprejemanje pismovnih zaklepov. Odpiranje pismovnih zaklepov. Priprava za izročitev pismovnih pošiljk. Postopanje z neplačanimi (ne-frankiranimi) ali nezadostno plačanimi pismovnimi pošiljkami. Postopanje s pošiljkami, ki so zavezane carinskemu pregledu. Postopanje s pogrešno poslanimi pošiljkami. Postopanje z nepredpisnimi pošiljkami. Postopanje s prepovedanimi pošiljkami. Odhod pismonoš, dostavljanje pošiljk in povratek. Vračanje ali pošiljanje pismovnih pošiljk, opremljenih s poštnimi znamkami, za prejemnikom. Postopanje z nevročnimi pošiljkami.
Odkupne (povzet n e) priporočene pošiljke.
Notranji in mednarodni promet.
Sprejemanje odkupnih priporočenih pošiljk v odpravo. Izročanje odkupnih priporočenih pošiljk.
Poštni nalogi.
Notranji in mednarodni promet.
Sprejemanje poštnih nalogov v odpravo. Izročanje poštnih nalogov.
Časniki in časopisi. Naročnina na časnike in občasne spise v med n aro d-n e m p r o m e t u.
IT.
Paketi, vredno-stna pisma in škatle.
Notranji in mednarodni promet.
Obči pogoji.
Vrste paketov glede na ravnanje z njimi. Paketi: navadni, ročni, vrečniki, nujni in jako nujni, odkupni in na povratnico. Označevanje vsebine in vrednosti paketov in vrednostnih pisem in škatel. Največja vrednost.
1.	) Posebne odredbe za pakete: Zavoj in pečatenje. Teža in obseg paketov. Največja teža. Spremnica in carinska deklaracija. Sprejemanje paketov v odpravo. Kartiranje in izmenjevanje paketov. Paketne vreče. Prihajanje in prevzemanje paketov. Poškodba in nepravilnosti pri paketih. No-dostajajoči paketi in nedostajajoče spremnice.
Izročanje paketov: Izročanje na pošti. Izročanje v prejemnikovem stanovanju. Sestavljanje dostavnih listin za dostavo v prejemnikovem stanovanju in predajanje paketov raznašalcem. Odhod raz-našalcev in dostavljanje. Povratek ž dostavljanja in obračun z raznašalci.
2.	) Posebne odredbe za vrednostna pisma in škatle: Zavoj in pečatenje. Teža in obseg pisem. Sprejemanje vrednostnih pisem in škatel v odpravo — postavljanje vseh potrebnih označb. Kartiranje in izmenjevanje vrednostnih pisem in škatel. Sestavljanje denarnih in skupnih zaklepov. Izmenjevanje denarnih in skupnih zaklepov. Prihajanje in prevzemanje denarnih in skupnih za-
klepov. Odpiranje denarnih in skupnih zaklepov. Nepravilnosti pri zaklepih. Izročanje vrednostnih pisem in škatel: izročanje na pošti in v prejemnikovem stanovanju.
HI.
Nakazniška služba.
Notranji in mednarodni promet.
Katere pošte vrše nakazniško službo. Vrste nakaznic. Nakazniško vrednotnice in njih izpolnjevanje. Sprejemanje nakaznic:	Naj večji znesek.
Vknjiževanjo. Nujno nakaznice. Brzojavne nakaznice. Nakazniški predajni list. Primerjanje in odpravljanje nakaznic. Postopanje z dospelimi nakaznicami: Izplačevanje nakaznic. Izplačevanje na pošti. Izplačevanje nujnih nakaznic. Izplačevanje brzojavnih nakaznic. Prenašanje nakaznic na poštno hranilnico ali na čekovni zavod. Vpisovanje izplačanih nakaznic in sestavljanje mesečnih računov. Izguba in poškodba nakaznice. Izdajanje izplačilnih pooblastil. Posebna nakazniška služba s poedinimi državami.
Denarni promet.
Ravnanje z denarjem — državni in prehodni denar. Zbirne pošte. Uradne pošiljke: Pismovne, vrednostna pisma in paketi. Nakaznice.
Vračanje nevročenih pošiljk in pošiljanje pismovnih pošiljk, vrednostnih pisem in paketov, nakaznic za prejemnikom.
V II. letniku:
I.
Obče odredbe o poštni službi: Pregled poslovanja. Tajnost pisem in službena tajnost. Uradne ure. Pravica svojino poštnih listin. Izguba prejemnice. Poizvedovanje za pošiljkami in poizvedovalni oddelki. Vračanje pošiljk, izpremembe naslova, opustitev ali znižba odkupnine (povzetnega zneska).
H.
Poštna tarifa za notranji in mednarodni promet.
HI.
Odgovornost pošte: Obče odredbe o odgovornosti. Jamstvo za pismovno pošiljke. Jamstvo za vrednostna pisma in pakete. Jamstvo za nakaznice. Odločbe o odškodnini in pravica pritožbe.
Posebni primeri v poštnem pro metu: Nedostatki na poštnih pošiljkah. Prodaja in uničitev pošiljke. Pošiljka brez naslova. Najdene stvari.
IV.
Prevažanje (prenašanje) poštnih pošiljk: Prevoz (prenos) po železnicah in ladjah (ambulantne pošte), aeroplanih in po suhozemskih cestah. Državna režija. Dajanje prevoza (prenosa) poštnih pošiljk v zakup. Svoboda tranzita. Odprt in zaprt tranzit.
V.
Poštno-car inska služba.
VT.
Občinske pošte. — Pogodbene pošte.
VII.
Svetovna poštna zveza: Iz kakšnih vzrokov se jo ustanovila svetovna poštna zveza in kako jo bilo prod njeno ustanovitvijo. Sestava zveze — države, ki so*v svetovni poštni zvezi. Postopanje ob novem pristopu k zvezi. Odnošaji z državami, ki so izven zveze. Notranja zakonodaja. Razsodišče. Kongresi, konference in komisije. Ratifikacija in trajanje kongresnih odločb. Predlogi, podani za izpremembo konvencij, pogodb in pravilnikov za njih izvrševanje.
Mednarodni poštni urad. Pristojnost urada in njega vzdrževanje.
Člen 5.
Manipulacijska telegrafska in telefonska služba.
V I. in II. letniku:
1.	) Odpravljanje telegramov na Morsejevem aparatu, sprejemanje s papirnatim trakom in na sluh. Radiotelegrafska manipulacija (simultanska). Neobvezen predmet: poslovanje na Hughesovem in Bau-dotovem aparatu.
2.	) Telefonske centrale in aparati. Manipulacijska telefonska služba.
Člen 6.
Tehnična telegrafska in telefonska služba.
V	I. letniku:
Električna telegrafija in telefonija.
Obče znanje.
1.	) Magnetizem. Naravni in umetni magneti, privlačnost, učinki vobče, ojačevanje in slabljenje magnetizma; armature, magnetno polje, magnetna igla. Deklinacija. Inklinacija. Busola.
2.	) Elektrika. Statična elektrika. Vrste elektrike. Privlačevanje in odbijanje elektrike. Elek-trenje. Elektrika v gibanju. Potencial elektrike. Potencial zemeljske elektrike. Razelektritve. Učinki razelektritve. Atmosferska elektrika. Dinamska elektrika. Principi o kemijskem proizvajanju toka. Elektromotorna sila. Brzina elektrike. Ohm, Ohmov zakon, megohm, volt, ampere, miliampere, kulohm, farad. Element in galvanski tok vobče. Notranji upor elementa. Polarizacija elementa. Depolarizacija elementa. Elektroliza in galvanoplastika.
3.	) E 1 e k t r o m a g n e t i z e m' Učinek galvanskega toka na magnetno iglo. Multiplikatorji vobče. Magnetenje z galvanskim tokom. Elektromagneti. Polarizirani elektromagneti.
4.	) Indukcija z galvanskim tokom. Indukcijski toki vobče. Magnetna indukcija. Samo-indukcija. Induktor. Ruhmkorffova tuljava.
5.	) Električna telegrafija. Zgodovinski pregled in razvoj. Principi Morsejevega telegrafa. Hertzovi valovi. Radijski konduktor «Branly». Brezžična telegrafija v principu (dajalo in prejemalo).
6.	) Sredstva za telegrafiranje. Elementi z eno tekočino in elementi z dvema tekočinama. Suhi elementi. Polnjenje in vzdrževanje elementov. Izdelovanje elementov in amalgamiranje pocinkanih polov. Baterije. Uvrščanje po dvoje elementov po napetosti, po količini in po vzporednih serijah — en Cascade. Intenzivnost toka. Vzdrže-vanje baterij. Sekundarne baterije — akumulatorji. Jakost toka za delo v telegrafu vobče. Razcepljanje toka, upor prevodnika in zemlja kot drugi prevodnik.
7.	) Telefonija. Zgodovinski pregled in razvoj, princip telefona, prenos govora, princip mikrofona. Mikrotelefoni v principu.
8.	) Aparati za telegrafijo in telefonijo:
a)	Telegrafski aparati:	Princip za
konstrukcijo Morsejevih aparatov, princip za konstrukcijo Hughesovih, Baudotovih in njim podobnih aparatov in princip za konstrukcijo telegrafskih aparatov pomorske telegrafije.
Popis Morsejevih aparatov: Busole, prenosnega releja, ključa, menjala, Morsejevih prejemal, translatorskih relčjev, tolkača, strelovoda, zemljevoda in pozivnih telegrafskih signalov. She-miranje, končna, srednja — prehodna, mešana postaja za več Morsejevih aparatov.
Popis Hughesovega in Baudoto-vega aparata: Dajalo, prejemalo, tiskalo, sin-kronizem in distributerji. Popis aparatov za pomorsko telegrafijo. Siphon rekorder.
M o t i t v e pri Morsejevih, Hughesovih in Baudotovih aparatih. Notranjo motitve v aparatih in motitve v mednarodnih zvezah. Kvarjenje klaviatur vobče.
b)	Telefonski aparati in deli teh aparatov: Transformator, mikrotelefonski in-duktor, zvonec za inikrotelefone, zvonec za pozivne signale. Induktor. Mikrotelefonska prekinjala. Zvez;* delov mikrotelefona v principu. Berlinerjev mikro-telefon in mikrotelefon Western Electric. Mikrotele-fon s centralnimi baterijami in avtomatični mikrotelefon.
c)	Telefonske centrale in njih deli: numeratorji, zaklopnice, vtikalniki, prekinjala, signalni zvonec. Zveza delov central v principu.
Telefonske centrale z vtikalniki brez vrvice. Telefonske centrale s po dvoje uvrščenimi vtikalniki in z odvodnimi vrvicami in centrale z 2, 3, 4 in 5 vzmetmi v zaklopnicah. Avtomatične telegrafske centrale. Zavarovala za telefonske aparate in centrale.
V	II. letniku:
N apr a vijanje in vzdrževanje telegrafskih in telefonskih prog.
Zgodovinski pregled telegrafskih in telefonskih prog vobče.
1.) Telegrafski leseni drogi: Pogoji o dimenzijah in vrsti lesa. Impregniranje. Izdelovanje. Vkopavanje. Montiranje drogov. Postavljanje nosilcev, prečnikov in izolatorjev.
2.	) Železni nosilci, prečniki in tra verze. Vse vrste in dimenzije kakor tudi pogoji za njih izdelovanje.
3.	) Izolatorji. Vse vrste izolatorjev in dimenzije. Pogoji za izdelovanje izolatorjev. Fabrika-cija in merjenje upora pri izolatorjih.
4.	) Železna žica. Pogoji za kakovost kovine. Električna in mehanična svojstva. Sestava zlitine in fabrikacija.
5.	) Bimetalna žica. Izdelovanje in pogoji za mehanična in električna svojstva.
6.	) Žice iz aluminija in ostalih ko-v i n. Zlitine in uporabljanje.
7.	) Izolirane žice. Pogoji za izdelovanje izolirane žice za zunanje in notranje instalacije. Žice, izolirane z voskom.
8.	) Pogoji za izdelovanje bakrenih cevk za vezanje žic.
9.	) Vlečenje železnih, silicijsko-brončenih in bimetalnih žic, polaganje žic s cevkami in brez njih in natezanje žic (dinamometer).
10.	) Vezanje prevodnikov na izolatorje. Križanje telefonskih dvojnih prog in razpored telegrafskih in telefonskih prog na skupnih drogih.
11.	) Vzdrževanje in čuvanje telegrafskih in telefonskih prog. Dolžnosti nadzirateljev telegrafskih in telefonskih prog.
12.	) Orodje za konstrukcijo prog in njega čuvanje.
13.	) Podvodne in podzemske proge — kabli. Izdelovanje in izolacija kablov. Armatura in duša kablov. Polaganje kablov vobče in vezanje kablov. Izstopni drogi.
14.	) Motitve na progah in nji h o d -s t r a n j e v a n j e. Kako se izračunavajo daljina dotike na progah, prekinitve in motitve vobče. Voltameter in aparati, s katerimi se določajo daljina dotike in prekinitve prog, in uporabljanje pozitivnih in določenih formul za to izračunavanje.
Člen 7.
Administrativna telegrafska in telefonska služba.
V II. letniku:
A. Telegrafska služba.
1.	) Obče odredbe. Obseg veljavnosti pravilnika za opravljanje telegrafske službe. Uporabljanje telegrafa. Omejitev telegrafske službe. Odgovornost telegrafskega urada. Zaščita telegrafske tajnosti. Pošiljateljeva istovetnost.
2.	) Vzdrževanje aparatov in baterij. Dolžnosti osebja, ki oskrbuje aparate in baterije v manjših in večjih telegrafskih uradih. Prestavljanje in demontiranje aparatov brez dovolitve. Preiskovanje prog in odstranjevanje motitev. Vo-ditev zapisnika o motitvah v aparatih in na progah.
3.	) Telegrafski uradi za javni p r o -m e t. Otvarjanje in zatvarjanje telegrafskih uradov za javni promet. Kombiniranje telegrafskega urada s poštnim in telefonskim uradom. Uradne ure. Tajnost telegramov. Nadzorstvena služba in dolžnosti telegrafskih uslužbencev.
4.	) Predajanje in sprejemanje telegramov v odpravo. Sestavljanje in pregledovanje telegramov. Službeni del telegramov in posebne označbe. Vrste telegramov. Štetje besed, pobiranje taks in uporabljanje taksalnika po mednarodnem obratu.
5.	) Odpravljanje telegramov. Red za odpravljanje telegramov. Pozivni znaki. Smer za pošiljanje telegramov. Prekinitev telegrafskega prometa in naknadno odpravljanje telegramov.
d.) Sprejemanje telegramov. Sprejemanje in službeno ponavljanje. Ustavljanje in uničevanje telegramov. Papirnati trak. Izročanje telegramov.
7.	) Specialni telegrami. Nujni privatni telegrami. Telegrami s plačanim odgovorom. Potrdila o prejemu. Telegrami s primerjanjem. Privatni šifrirani telegrami. Telegrami, ki se odpravljajo po pošiljateljevi želji. Telegrami z več naslovi. Telegrami po posebnem raznašalcu. Telegrafske nakaznice. Telegrami za časnike. Meteorološki telegrami. Borzni telegrami vobče in telegrami, obremenjeni s kolki po zakonu o taksah.
8.	) Odškodnina in povračilo taks. Povračilo taks po reklamacijah. Rok za reklamacije in povračilo taks.
9.	) Uporabljanje obrazcev. Račun odpravljenih telegramov. Račun prejetih telegramov. Računi naročil za skrajšane naslove in borzne tečaje, šifrirane telegrame in dostave ob določenem času. Zapisnik telegrafskega poslovanja in kontrolnih seznamkov po mednarodnem obratu in statističnih obrazcev. Kreditiranje telegrafskih taks.
10.	) Navodila za raznašanje telegra-m o v. Obče odredbe. Predajanje telegramov raz-našalcem. Odhod s postaje. Dostava telegrama in prejemnikov podpis. Postopanje z nevročnimi telegrami. Povratek na postajo in reklamacije.
11.	) Arhiv. Čuvanje dokumentov. Prepisi originalnih dokumentov in takse. Postopanje s taksami, pobranimi za prepise. Odgovornost za arhiv.
B.	Telefonska služba.
1.	) Obče odredbe. Uporabljanje telefona. Uradne ure. Čuvanje tajnosti. Telefonske priprave. Vzdrževanje telefonskih priprav. Reklamacije in pritožbe.
2.	) Naročbeni odnošaji. Telefonski naročniki. Oprema naročniških telefonov in odgovornost za aparate in pripremo. Seznamek naročnikov in označevanje naročniških telefonov. Telefonsko takse in naročnine. Rok za plačilo telefonskih taks in povračilo naročnine. Izprcmembe v pripravah. Izključevanje naročnikov in izločanje naročniških postaj iz uporabe. Pomožne centrale. Javne govorilnice, občasni telefoni in avtomatične priprave.
3.	) Predpisi za izgradnjo telefonskih in signalno-električnih priprav in takse.
4.	) Pogovor i. Razpored pogovorov. Državni in službeni pogovori. Privatni pogovori javnega interesa. Trajanje pogovorov, časovna edinica za en pogovor in podaljševanje pogovorov. Prekinitev tekočih pogovorov. Prijava za pogovor in takse. Pogovori z znižano takso. Uprabljanje tarife in ce-novnika. Kreditiranje in povračanje taks.
5.	) Posebna služba. Telefonske pozivnice. Sprejemanje telegramov po telefonu. Dostavljanje telegramov po telefonu; stalne zveze, roki in takse zanjo.
6.	) Manipulacijska služba. Pogoji za telefonske pogovore, navadne in nujne pozivnice, vknjiževanje pobranih taks za pozivnice in kreditiranih taks za pozivnice, posredniški telefoni. Postopanje s prejetimi pozivnicami. Vpisovanje ostvar-jenih pogovorov vobče in kontrola pogovorov z inozemstvom.
7.	) Telefonske centrale. Preiskovanje prog. Voditev zapisnika. Dolžnosti kontrolorjev in uslužbencev.
8.	) Uporabljanje obrazcev; računa odpravljenih in prejetih pozivnic; računa ostvarjenih pogovorov; računa telefonskih naročnin; računa instalacij in izrednih vplačil; zapisnika o telefonskem poslovanju, kontrolnika za ostvarjene mednarodne pogovore in pregleda statističnih podatkov.
C.	Mednarodna telegrafska in tele-
fonska služba.
Konvencije. Pravilniki in pogodbe.
D.	Radiotelegrafska in radioPele-
fonska služba.
Pravilniki in obči predpisi.
!
Člen 8.
Zakonodaja.
V I. letniku:
I.	Osnove pravne znanosti.
1.	) Obči pojmi o pravu. Človeška zajednica. Morala. Pravo in njene oblike. Razdelitev prava na objektivno in subjektivno. Razdelitev objektivnega prava. Razdelitev privatnega prava. Običajno pravo.
2.	) Zakon. Nastanek zakona. Neznanje zakona. Uporabljanje zakona. Tolmačenje zakona. Presta-nek zakona. Avtonomno pravo. Omejitev uporabljanja prava. Povratna in nepovratna moč zakona. Pridobljene pravice in prepoved njih kršitve. Omejitev uporabljanja objektivnega prava glede osebe.
3.	) Subjektivno pravo. Sestavni elementi subjektivnega prava. Subjekt in objekt prava. Osebe v pravu kot nosilci prava in obvez. O človekovem imenu. Človekov pravni položaj proti državni celoti. Domicil in rezidenca. Človekov položaj v pravnem občevanju. Pravna sposobnost in poslovna sposobnost. Človekov položaj proti socialni okolici. Religija. Človeške združbe in naprave kot osebe v pravu.
4.	) P r a v n i o b j e k t i. Človeška opravila. Subjektivno pravo kot pravni objekt.
II.	Država.
1.	) Državna oblast. Državna konstitucija. Ustavno pravo. Razne oblike državne organizacije.
2.	) Državno oblastvo. Razdelitev državnega oblastva.
8.) Narodna skupščina. Narodna skupščina kot ustavotvorno oblastvo. Narodna skup-
ščina kot zakonodajno oblastvo. Volilna pravica. Oböi volilni pogoji. Izguba volilne pravice. Narodni poslanci. Posebni poslanski pogoji. Pravice in dolžnosti narodnih poslancev. Sklic, odgoditev, zaklju-čitev in razpust narodne skupSčine. Pristojnost narodne skupščine. Vprašanja in interpelacije. Anketa in preiskava. Obtožba ministrov. Pravica narodne skupščine, da voli namestnike, državne svetnike in člane glavne kontrole.
4.	) K r a 1 j. Kraljeve privilegije. Kraljevski dom. Kraljeva pristojnost.
5.	) Ministri. Področje ministrov. Ministrski svet. Politična odgovornost ministrov. Organizacija administrativnega oblastva. Centralna uprava. Pristojnost ministrov. Akcija ministrov. Pomožno osebje ministrov.
6.	) Pristojnost poedinih ministrstev.
7.	) Ministrstvo za pošto in telegraf. Sestava ministrstva za pošto in telegraf. Svet pri ministrstvu za pošto in telegraf. Razdelitev ministrstva na oddelke in odseke. Inšpektorji ministrstva. Sestava direkcij pošte in telegrafa. Poštni, telegrafski in telefonski uradi.
IH. Državna služba.
1.	) Javna služba in državni uradniki.
2.	) Zakon o civilnih uradnikih. Dolžnosti in pravice uradnikov. Plače in doklade. Vzdrževanje reda v državni službi in disciplinski predpisi. Kvalifikacija. Poštno-telegrafska šola. Državni strokovni izpiti. Kretanje v službi in ocenjanje. Upokojevanje uradnikov. Izguba pokojnine. Odpuščanje uradnikov. Uredba o razvrstitvi.
IV. Državni svet in upravna sodišča.
1.	) Državni svet. Privilegije državnih svetnikov. Funkcijo državnega sveta. Posvetovalne funkcije državnega sveta. Administrativne funkcije državnega sveta. Volilna pravica državnega sveta. Administrativno-sodne funkcije državnega sveta. Administrativni spori. Spori o ukazih. Spori med upravnimi in samoupravnimi oblastvi glede pristojnosti. Odločanje pri državnem svetu.
2.	) Upravna sodišča. Osebje upravnih sodišč in njegova kvalifikacija. Privilegije članov upravnih sodišč. Odločanje pri upravnih sodiščih.
3.	) Postopanje pri državnem svetu in upravnih sodiščih. Predmet tožbe. Narok. Razsodbe. Pritožba. Učinek razsodb državnega sveta in upravnih sodišč. Obnovitev administrativnega spora.
V.	Glavna kontrola.
Sestava glavne kontrole. Področje glavne kontrole. Redno pregledovanje in reševanje računov. Pregledovanje računov pri glavni kontroli. Krajevne kontrole. Izredno pregledovanje blagajn, stvari in materiala. Glavna kontrola kot računsko
sodišče. T.T . ,	.	. .
VI.	Administracija.
Službena korespondenca. Načela službene korespondence. Razne oblike službene korespondenco. Službena pisma. Pismeni sestavki. Listine. Arhiv. Opravila pri službeni korespondenci. Opravila, ki se vrše, če se začne korespondenca v uradu. Pro-tokoliranje pisem. Ekspediranje (odpremi jan j e) pisem. Opravila, ki se vrše, če prispe korespondenca od zunaj. Sprejemanje pisem. Odpiranje in razdeljevanje pisem. Voditev knjig.
V II. letniku:
VII.	Oblastna, sreska in občinska samouprava.
1.	) Poštno, telegrafsko in telefonsko pravo kot pojem in znanost. Zveza z ostalimi znanostmi. Zakoni v obsegu tega prava.
2.	) Civilno pravo. Stvarno pravo vobče. Pogodbe. Pojmi o dednem pravu in rodbinskem pravu. Povračilo škode. Zastaranje.
3.	) Civilno sodno postopanje. Osnovna pravila. Pristojnost sodišč in pojem o ustroju sodišč. Pravdne stranke. Tožba in odgovor. Roki in narok. Dokazi. Apelacijsko in kasacijsko sodišče. Sodbe in odločbe. Obča in posebna pravila o zavarovanju (zaznamba, prepoved, pripor dolžnikov, ustavitev). Obnovitev pravde. Razsodišče. Izvrševanje sodb.
4.	) Kazensko p r a v o. Vrste kaznivih dejanj. Pojem o krivcu. Kazni. Kazniva dejanja uradnikov v uradni dolžnosti. Prestopki.
5.	) Kazenskosodno postopanje. Osnovna pravila. Pristojnost in sestava kazenskih sodišč. Obdolženec. Tožitelj. Preiskava in razprava kaznivih dejanj. Dokazi. Apelacijsko in kasacijsko sodišče. Sodbe in odločbe. Pomilostitev.
Člen 9.
VI. letnik»:	Ze"lie|,is-
1.	) Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
a)	Administrativna razdelitev države in sedeži velikih županov. Teritorialni obseg poštno-telegraf-skih direkcij in sedeži direktorjev. Teritorialni obseg telegrafsko-telefonskih tehničnih sekcij in sedeži.
b)	Pregled ambulantnih, avtomobilnih, pomorskih, rečnih, zračnih in suhozemskih poštnih prog. Pregled telegrafskih in telefonskih zračnih prog, kablov (podzemskih, podmorskih, rečnih) in radio-telegrafsko - telefonskih kakor tudi pregled naših obrežnih radio-telegrafskih in telefonskih postaj.
2.	) Evropske države.
a)	Evropske države in glavna me-s t a. Pregled ambulantnih mednarodnih prog in njih naziv, pregled neposrednjega kartiranja kakor tudi pregled postaj za izmenjavanje mednarodne pošte. Mednarodne telegrafske in telefonske proge (zračne in pomorske). Pregled kontrolnih neposredno izmenjajočih postaj za žično, brezžično in pomorsko telegrafijo in telefonijo. Smeri za odpravljanje mednarodnih telegramov za države evropskega režima.
b)	Organizacija in sedeži poštno-telegrafskih in telefonskih uprav v evropskih državah.
3.	) Izvenevropske države in prestolnice. Kolonije evropskih držav. Smeri poštnih prekomorskih prog. Izvenevropski kabli za izmenjavanje telegrafskih korespondenc kakor tudi postaje za izmenjavanje radijskih telegramov.
Člen 10.
Knjigovodstvo in računovodstvo.
V I. letniku:
1.	) Obči pojem. Naloga knjigovodstva vobče. Definicija enostavnega knjigovodstva. Definicija dvojnega knjigovodstva. Razlika med enostavnim in dvojnim knjigovodstvom.
2.	) O trgovskih knjigah vobče. Naredba trgovinskega zakona o knjigah. Paginirane knjige. Foliirane knjige.
3.	) O menicah. Definicija menic. Bistveni pogoji menic. Menična sposobnost. Protestiranje menic.
4.	) Enostavno knjigovodstvo. Zgodovinski pregled. Knjige enostavnega knjigovodstva:
I. Glavne knjige:
a)	Popisnik (inventar). Voditev popisnika po pagini in vrstni red vknjiževanja. Voditev popisnika po foliji.
b)	Dnevnik. Tek in način vknjiževanja v dnevniku; vknjiževanje raznih primerov, primer za gotovino, primer zamene, primer na upanje.
H. Pomožne knjige ali skontrov-n i k i:
Skontrovnik blagajne. Skontrovnik blaga. Skon-trovnik domačih menic. Skontrovnik inozemske valute. Skontrovnik efektov itd. Posamezni spisi pomožnih skontrovnikov. Zaključevanje knjig. Rekapitulacija in bilanciranje. Popravki pogreškov (stor-niranje).
5.	) Dvojno knjigovodstvo. Širši pojem in namen dvojnega knjigovodstva. O dolžniku in upniku.
O računih vobče. Računske postavke: proste in zložene.
Razdelitev računov:
a)	stvarni računi: računi blagajne, računi domačih menic, računi inozemskih menic, računi meničnih prejemkov, računi blaga, računi inozemske valute, računi efektov, računi vrednostnih papirjev, računi blaga v komisiji pri N. N., računi komisijskega razkladališča, računi kavcij, računi položi-toljev kavcij, računi hranilnih vlog, računi premičnin, računi nepremičnin, začasni računi (nakaznice v tečaju), računi prenosnih obresti.
b)	Osebni računi.
c)	P o m o ž n i r a č u n i: računi provizije, računi občih stroškov, obrestni računi, računi zavarovanja, računi najemnine, računi plače, računi davka, računi nadavka, računi poštnine.
č) Zaključni računi: računi glavnice, računi izravnave, računi izgube in dobička.
Voditev knjig v dvojnem knjigovodstvu. Dnevnik. Glavna knjiga. Register. Pomožne knjige pri dvojnem knjigovodstvu.
Zaključevanje knjig in sestavljanje bilanc.
Prenos aktiv in pasiv na nov račun.
Popravki pogreškov (storniranje).
Člen 11.
Poštnohranilna in čekovna služba.
V	H. letniku: Osnovni pojmi za opravljanje te službe. Obrazci. Zakoni in pravilniki vobče. Mednarodna konvencija o službi poštnih virementev.
Člen 12.
Srbsko-hrvatsko-slovenski jezik in književnost.
V	T. letniku:
I. Nova srbska književnost 19. stoletja (do realizma).
a)	Kratek pregled narodne poezije s čitanjem in komentiranjem najlepših epskih narodnih pesmi.
b)	Od racionalizma k romantizmu. — Obča karakteristika. Lukijan Mušnicki. Joakim Vujič. Milovan Vidakovič. Šima Milutinovič - Sarajlija. Jovan St. Popovič. P. Pctrovič-Njegoš. Jovan Subotič. Ljubomir P. Nenadovič.
c)	Romantizem. —. Obča karakteristika. Vuk Stefanovič Karadžič. Branko Radičevič. Bogoboj Atanackovič. Jovan Sundečič. Jovan Ilič. Jovan Jovanovič-Zmaj. Gjura Jakšič. Laza Kostič. Stevan Vlad. Kačanski. Milorad P. Šapčanin. Jovan Grčič Milenko. Stjepan Mitrov Ljubiša. Cedomir Mijatovič. Pavle Markovič Adamov. Košta Trifković. Kosta Ruvarac.
II.	Nova hrvatska književnost v prvi polovici 19. stoletja.
Ilirski pokret. Ljudevit Gaj. Janko Draškovič. Anton Mihanovič. Pavle Štoos. Dragutin Rakovac. Vjekoslav Babukič. Stanko Vraz. Fran Kurelac. Dimitrije Demeter. Ljudevit Farkaš Vukotinovič. Antun Nemčič. Ivan Mažuranič. Mirko Bogovič. Ivan Kukuljevič Sakcinski. Petar Preradovič. Ivan Trnski. Fra Grga Martič. Janko Jurkovič.
III.	Slovenska književnost (do realizma).
Primož Trubar. Žiga Zois. Valentin Vodnik. Jernej Kopitar. France Prešeren. Stanko Vraz. Janez Bleiweis. Anton Slomšek. Fran Levstik. Simon Jenko.
IV.	Slovnica (2 uri na teden).
Osnove srbsko-hrvatske sintakso v zvezi z ne-
posrednjo pismenostjo. Pravopis. Interpunkcija.
V.	Teorija književnosti.
Najpoglavitnejše lastnosti prozaičnega sloga.
VI.	Pismene vaje.
Šolske pismene naloge enkrat na mesec, domače pa enkrat v dveh tednih.
V	II. letniku:
I. Srbska književnost od realizma do danes.
a)	Realizem. — Obči pregled. Jakob Ignjatovič. Milovan Gj. Glišič. Laza K. Lazarevič. Janko Veselinovič. Simo Matavulj. Svetolik P. Rankovič. Stevan Sremac. Radoje Domanovič. Svetozar Coro-vič. Vojislav J. Ilič. Milorad J. Mitrovič. Aleksa Šantič. Branislav Gj. Nušič. Svetozar Markovič. Svetislav Vulovič. Ljubomir Nedič. Marko Car. Božidar Knežević.
b)	Najnovejšaknjiževnost. — aa) Pesniki: Jovan Dučič, Milan Rakič, Stevan Lukovič, Milan Curčin, Sima Pandurovič, Velimir Rajič, Veljko Petrovič, Milutin Bojič, Proka Jovkič, Vojislav Ilič mlajši, Milica Jankovič, Isidora Sekulič.
bb) Pripovedovalci: Borisav Stankovič, Ivo Ćirinko, Petar Kočič, Milutin Uskokovič, Jelena Dimitrijevič, Radovan Perovič Nevesinjski, Stanislav Krakov.
cc) Dramatika: Vojislav Jovanovič, Ivo Vojnovič.
čč) Književni kritiki: Bogdan Popovič, Jovan Skerlič, Pavle Popovič, Slobodan Jovanovič, Banko Lazarevič, Dušan Nikolajevič.
II. Hrvatska književnost od druge polovice 19. stoletja do danes.
Luka Botič, Avgust Šenoa, Josip Evgen Tomič, Franjo Markovič, Evgenij Kumičič, Vjenčeslav Novak, Josip Kozarac, Ksaver Šandor Gjalski, Janko Leskovar, Gjuro Arnold, Avgust Harambašič, Velimir Deželič, Silvije Strahimir Kranjčevič, Ante Tresič-Pavičič, Josip Milakovič, Tugomir Alaupovič, Rikard Katalinič-Jeretov, Vladimir Nazor, Milan Begovič, Mihailo Nikolič, Vladimir Vidrič, Dinko Šimunovič, Avgust Matoš, Milan Marjanovič.
IH. Slovenska književnost od realizma do danes.
Josip Stritar, Simon Gregorčič, Josip Jurčič, Anton ASkerc, Anton Medved, Engelbert Gang], Fran Erjavec, Ksaver Meško, Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Josip Murn, Cvetko Golar, Alojzij Gradnik, Ivan Pregelj.
IV.	Slovnica (1 uro na teden).
Kratka zgodovina jezika v zvezi s tolmačenjem
jezikovnih pojavov. Glasovni zakoni in analogija. Izprememba starih samoglasnikov v našem jeziku. Narava in zgodovina naglasa. Pregled specialnih lastnosti poedinih glavnih narečij. Podrobneje iz pravopisa in interpunkcije s posebnim ozirom na pogreške v pismenih vajah. Sistematiziranje pridobljenega slovniškega znanja. Osnove slovenske slovnice (fonetika, sklanja, sprega), na štivu.
V.	Teorija književnosti.
Glavne književne oblike ob čitanju poedinih književnih del ali njih odlomkov.
VI.	Pismene vajo.
Šolske pismene naloge enkrat na mesec, domače pa enkrat v dveh tednih.
Člen 13.
Francoski jezik.
V	I. letniku:
Pisanje, čitanje in izgovarjanje glasov, besed in stavkov. Mešanje določnega in nedoločnega člena in uporabljanje partitivnega člena. Kazni načini, kako se tvori množina samostalnikov. Zavisni in samostalni svojilni, kazalni, vprašalni in osebni zaimki. Pridevniki, njih izpreminjanje iz moškega spola v ženski spol, obrazovanje množine in pravilno in nepravilno stopnjevanje. Tvoritev prislo-vovo. Glavni in vrstilni števniki in njih raba. Prosti in zloženi časi pri vseh glagolskih vrstah. Raba deležnikov. Raba pogojnega naklona (subjonctif). Spregatev nepravilnih glagolov.
Izmed vseh navedenih partij je treba iz slovnice z učenci kar najkoreniteje obravnavati rabo deležnikov in pogojnega naklona in spregatev nepravilnih glagolov. S postopnim obravnavanjem gradiva iz slovnico prevajanje lažjih strokovnih sestavkov iz francoskega jezika v srbski jezik in obratno, nadalje učenje besed (1500 do 2000 za vse leto), pisanje po diktatu in lažje oblike konverzacije med profesorjem in učenci.
V	II. letniku:
Po metodi koncentričnih krogov je treba ponoviti in razširiti vso tvarino, predelano v I. trimesečju v I. letniku. V II. in III. trimesečju učenje novih neznanih, strokovnih izrazov, francoska poštna korespondenca in težji način konverzacije med profesorjem in učenci. Korespondenca se prevaja v II. trimesečju iz francoskega v srbsko-hrvat-sko-slovenski jezik, v III. trimesečju pa obratno. Za domače čitanje naj prevede vsak učenec trimesečno po en sestavek iz strokovne literature, se nauči neznanih besed iz njega ter poda o vsem za oceno usten referat predmetnemu učitelju.
Člen 14.
Nemški jezik.
V	II. letniku:
Čitanje in pisanje. Raba in pregibanje določnega in nedoločnega člena. Spol in sklanjatev samostalnikov. Zaimki. Sklanjatev in stopnjevanje pridevnikov. števniki. Spregatev in raba pomožnih glagolov. Prosto in zložene oblike pravilnih glagolov v tvornem in trpnem načinu. Nepravilni glagoli (najpoglavitnejši). Raba nedoločnika s «zu». Glagoli z ločljivo in neločljivo predpono. Raba pogojnega naklona. Predlogi. Besedni red v glavnem in zavisnom stavku.
Vse partije iz slovnice naj se obravnavajo ob kratkem; obdela naj se to, kar je bistveno, brez večjega detailiranja.
Največjo pozornost je treba obračati na čitanje in prevajanje strokovnih sestavkov iz nemškega jezika in obratno, na učenje besed in strokovnih izrazov in na konverzacijo.
Domače čitanje po možnosti.
Člen 15.
Predpisani program poedinih predmetov se mora dovršiti tekom šolskega leta. Število tedenskih ur odreja šolski svet po obsegu programa za dotično leto.
Program se sme skrajšati ali dopolniti samo na podstavi mnenja strokovnega poštno-telegrafskega sveta na predhodni utemeljeni predlog šolskega sveta.
Člen 16.
Ta učni program se objavlja v «Poštansko-tele-grafskem Vestniku»; prav tako se objavljajo v njem vse izpremembe in dopolnitve.
Člen 17.
Predmeti poedinih učiteljev so njih svojina, če jih ministrstvo za pošto in telegraf po oceni strokovnega sveta ne odkupi za natisk.
Drugače se izdelujejo predmeti s pisanim razmnoževanjem; zato se mora ustanoviti pri admini-strativno-pravnem odseku posebna litografska sekcija.
Člen 18.
Učitelji za zakonodajo morajo biti uradniki z dovršeno pravno fakulteto, za jezike pa gimnazijski učitelji. Vse učitelje postavlja minister za pošto in telegraf.
324.
Izprememba v pravilniku za založišča soli.*
Uprava državnih monopolov objavlja na podstavi sklepa upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 16.117 z dne 16. septembra 1925. in odločbe gospoda ministra za finance K. br. 833 z dne 25. septembra 1925., da je člen 31. pravilnika za založišča soli, ki je bil natisnjen v «Službenih Novinah» št. 94 z dne 28. aprila 1923.,** izpre-menjen in da se glasi sedaj:
«Kuhinjsko sol kupujejo kupci v neposrednji prodaji brez predhodne dovolitve v najmanjši količini za morsko in drobno sol kakor tudi za sol v grudah in briketih po 50 kilogramov.
Neposrednja prodaja soli je neomejena.
Sol se izdaja po redu, t. j. ne smejo se izbirati grude ali vreče.»
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 3. oktobra 1925.; M. Pr. br. 45.476.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. br. 1183.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. oktobra 1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih 1	Ozdra- | velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Kamnik			1			1
Radovljica . . , .		1		i	
Šen. — Brysipolas.					
Črnomelj. . . .	1				1
Kastav			i			1
Krško		i	•	•	•	1
Ošpice. —		Morbilli.			
Kočevje		2	3			5
Litija		31	3	10	•	24
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Brežice		1		.		1
Črnomelj		8		6		2
Laško 		10				10
Litija			3			3
Ljubljana (okolica).	29	5	25		9
Ljubljana (mesto) .	5	,			5
Novo mesto . . .	5	•	•		5
Skupina tituznih bolezni.					
Brežice			1			1
Črnomelj		2		1		1
Kastav		1	.	1		
Kranj ......	3		1		2
Krško		7	2	1		8
Ljubljana (okolica).	1	.	1		.
Ljubljana (mesto) .	3	.	1		2
Novo mesto . . .	2				2
Radovljica ....	1		•		1
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebro-					
spinalis epidemica.					
1 Laško . .	1	•	1	.	.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. oktobra 1925., št. 233.
** Uradni list z dne 5. maja 1923., št. 183/43.
	XI		« r-	s	
Srez	3 V) o	o cj Sl IZ o	•sni <3 s:	1	3-S o°
Griža. — Dysenteria.					
Brežice		1				i
Kranj		2	i			3
Krško • • . .	7	i	5		3
Ljubljana (mesto) .	1		1		
j Novo mesto . . .	3				3
j Radovljica ....	1	•			1
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kamnik		1		.		1
Kranj		2	.	.		2
Krško		4	2		i	5
Ljubljana (mesto) .	8	3	•	.	11
Daviva.	— Diphteria et Croup.				
Brežice			3		i	2
I Kastav			1			1
i Ljubljana (mesto) .	2	2	i		3
1 Radovljica ....	.	2	i		I 1
V	Ljubljani, dne 17. oktobra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
O. br. 1894/2.	1876
Razglas.
Ljubljanska borza za blago in vrednote je imenovala za začasne borzne senzale za les, lesno stroko, deželne pridelke, efekte, živino in kolonialno blago gg. Radka Dereanija v Žužemberku, Antona L u š i n a, trgovca v Ljubljani, Franca Palmeja, zasebnega uradnika v Rajhenburgu, in Alojzija S1 a n o v c a, trgovca v Ljubljani, ki so se dne 16. oktobra 1925. pri velikem županu ljubljanske oblasti zaobljubili v tem svojstvu po členu 66. trgovinskega zakona.
V	Ljubljani, dne 19. oktobra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r.
O. br. 1896/1.	1877
Razglas.
Za stalna borzna senzala za blagovni oddelek pri ljubljanski borzi za blago in vrednote sem imenoval po členu 84. trgovinskega zakona na podstavi izpričeval o opravljenem izpitu za borzne senzale gg. Aleksandra Kneza in Pavla C v e n -k 1 a v Ljubljani, ki sta se dne 16. oktobra 1925. po členu 66. trgovinskega zakona v tem svojstvu tukaj zaprisegla.
V	Ljubljani, dne 19. oktobra 1925.
Za velikega župana ljubljansko oblasti:
Tekavčič s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Sp. br. 1257.
Natečaj.
Po naročilu ministrstva za socialno politiko z dne 10. oktobra 1925., št. 11.485, razpisujem natečaj za mesto šefa državne borze dela v Mariboru.
Prošnjo s priloženimi dokumenti vred morajo ustrezati predpisom člena 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Prosilci morajo imeti pogoje za 2. ali 3. skupino H. uradniške kategorije s popolnim znanjem slovenskega in eventualno tudi nemškega jezika.
Svojeročno spisane prošnje, pravilno opremljene s potrebnimi dokazili, naj se predlože velikemu županu mariborske oblasti do vštetega dne
3.	novembra 192 5.
V Mariboru, dne 20. oktobra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Stare s. r.
L. št. 1/37.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. oktobra 1925.
Srez	Ostalih	Na novo | obolelih	i-s N « O >	<§ I.	Ostalih v oskrbi
Šen. — I Ptuj (mesto) ... 1	1 Šmarje pri Jelšah . j	1		Srysipeias. i 1 ! 1 !	2			
Skupaj . j 2		1 j 1 1 . 1 2			
Srez	Ostalih	Na novo obolelih 	1	Ozdra- ! velih	IB Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skup Celje		ina tilu 5	inih b<	dežni. 1		4
Celje (mesto) . . .	2		1		1
Čakovec 		1				1
Konjice		4		2		2
Ljutomer		1		,	i	,
Maribor, desni breg	4		4		
Maribor, levi breg .	2		1		1
'Maribor (mesto). .	1		.		1
Slovenjgradec. . .	3				3
Šmarje pri Jelšah .	2	3	.		5
Skupaj .	25	3	9	i	18
Gri Celje		ža. — 1	Dysent«	sria.		1
Konjice		1	2	•	,	3
Maribor, levi breg.	2	,	2		
Prevalje		4	.			4
Ptuj		5	6	2	2	7
Skupaj .	13	8	4	2	15
Škrla Celje		tinka. 4	— Scar	latina. 3		1
Čakovec 		3				3 1
Maribor, desni breg	2	,	i		1
Maribor, levi breg .	4	.	4		•
Maribor (mesto). .	1	1	,		2
1 Prevalje		.	4	.		4
I Ptuj (mesto) . . .	1	.	.		1
Slovenjgradec. . .	2		2		#
! Šmarje pri Jelšah .	1		.		1
Skupaj .	18	5	10		13
Ošpice. — Celje	I 2		Morbi	Hi.		J
Ptuj		7	i	3	.	5
S Slovenjgradec. . .	1	1	1		1
Skupaj .	10	2	4	.	8
Davica.	— Diphtcria et Croup.				
Konjice		,	1	,		1
Ljutomer		.	1	.		1
Maribor, levi breg.	1	.	1		
Maribor (mesto). .	,	3	,		3
Murska Sobota . .	.	3	,		3
Ptuj		1	1	1	i	.
Šmarje pri Jelšah .	.	1		.	1
Skupaj .	2	10	2	i	9
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Celje		1			i .	1
Konjice			3	•	•	3
Skupaj .	1	1 3	.	.	4
V Mariboru, dne 15. oktobra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
.... ----------
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodne zdravje.
Št. 11.927.
Izpremembe v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
S sklepom zdravniške zbornico za Slovenijo so bili izbrisani iz imenika njenih članov nastopni zdravniki, ki niso državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: dr. Vinko Drasch, zdravnik v Mariboru; dr. Ivan Mittermayer, zdravnik v Celju; dr. Anton Wienerroither, zdravnik v Sevnici ob Savi; dr. Ljudevit G r ü n w a 1 d, zdravnik v Križevcih (Prekmurje); dr. Hugon Baumgartner, zdravnik v Trbovljah. — Vpisali pa so se naslednji člani: dr. Verner Höhn, kopališki zdravnik v Slatini Radencih; dr. Bruno Sadnik, zobni zdravnik v Celju; dr. Jakob Tur k, zasebni zdravnik v Sevnici ob Savi; dr. Ciril Korn o t a r, zasebni zdravnik v Petrovcih - Križevcih (Prekmurje); dr. Valerija Valjavec, zasebna zdravnica v Mariboru, Maistrova ulica št. 13.
V Ljubija n i, dne 17. oktobra 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje:
dr. Katičić s. r.
Št. 12.189.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
Ime bolnice	Datum ; 		Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško	o	
bolnico)		Cl	566
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani	D-	78
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani	O	263
Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . .	OJ	206
Bolnica za duševne bolezni na Studencu	O.	396
Splošna bolnica v Mariboru....		268
Javna bolnica v Celju		Cl 3	191
Javna bolnica v Brežicah ....		71
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . .		66
Javna bolnica v Murski Soboti. . .	O	100
Javna bolnica v Ptuju		** f-*-	42
Hiralnica v Ptuju		O*	110
Hiralnica v Vojniku		3	165
Ženska javna bolnica v Novem mestu	s	34
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji	to	51
Javna obča bolnica v Krškem . . .		46
Skupaj	. •	2653
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje:
dr. Katičić s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 778/6/25—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega ofician-t a ali pomočnika (zvaničnika) pri okrajnem sodišču v Kranju in vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Za to mesto se zahtevata najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole. Prednost imajo prosilci, ki so zmožni strojepisja.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti do dne
2 6. n o v e m b r a 1 9 2 5. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni list in krstno liste otrok.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 21. oktobra 1925.
Preds. 707/4/25—2.	3—1
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika III. kategorije pri okrajnem sodišču na Vranskem in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi so izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in oprem-' Ijene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
1. decembra 1 925. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji; rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni list in krstne liste otrok.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni do-
brovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 19. oktobra 1925.
Preds. 1051/6/25—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega pomoč-nika-zvaničnika pri okrajnem sodišču v Ptuju in vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
18. novembra 192 5. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 96.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 14. oktobra 1924.
Preds. 1063/6/25—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniške pomočnice-zvaničnice pri okrajnem sodišču v Ptuju in vsako drugo mesto pisarniškega pomočhika-zvanič-nika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prošnje naj se vlože do dne
2 0. novembra 1925. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 97.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 15. oktobra 1925.
Preds. 1073/4/25—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto sodnega slugo pri okrajnem sodišču v Ormožu in vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljeno prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
25. novembra 1 925. pri podpisanem predsedništvu.
Za služiteljsko službo sc zahteva najpotrebnejša pismenost in odsluženi rok pri vojski.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni list in krstne liste otrok.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dno 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 18. oktobra 1925.
Št. 3192/25.	3—1
Razpis.
V moški kaznilnici v Mariboru se odda eno ali več mest paznikov-zvaničnikov.
Prosilci, ki imajo izobrazbo, predpisano za zva-ničnikc s členom 10. uradniškega zakona, naj vlože svojeročno spisane prošnje, pravilno kolkovane in opremljene po členu 12. uradniškega zakona, pri podpisanem ravnateljstvu najpozneje do dne 1. novembra 192 5.
Prednost imajo prosilci, ki ustrezajo vsem pogojem za imenovanje za zvaničnikc ter so visoke in močne rasti.
Ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru,
dne 19. oktobra 1925.
E 71/25 — 16.	Dražbeni oklic.	1870
Na predlog, ki ga je podala firma Jakob Pavčič in drug, lesna trgovska družba v Novem mestu, bo dne 4. novembra 192 5. ob devetih na licu mesta v Koluderju na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin:
Zemljiška knjiga			Cenilna		Najmanjši	
	VI. št.	Označba nepremičnin	vrednost		ponudek	
			Din	P	Din	P
		I. skupina:				
Goveji dol	349 '	pare. št. 1182/1 (gozd)	8.453	-	5.983	
		pare št. 1182/8 (gozd)	521	75		zU
		II. skupina:				
Podboršt	472	pare. št. 943 (njiva)	175	35	927	90
		pare. št. 944 (travnik)	1.246	50		
		III. skupina:				
Podboršt	472	pare. št. 851 (njiva)	1.410	—	1.891	
		pare. št. 852 (njiva)	1.427	20		4o i
		IV. skupina:				
Št. Janž	21	pare. št. 312 (njiva)	731	50	487	66
		V. skupina:				
Št. Janž	21	pare. št. 241 (njiva)	1.430	10	953	40
		VI. skupina:				
št. Janž	21	pare. št. 305 (njiva)	422	80	281	86
		VII. skupina:				
Št. Janž	21	pare. št. 304 (travnik)	424	40	562	Q9
		pare. Št. 303 (travnik)	424	50		
		VIII. skupina:				
Št. Janž	21	pare. št. 293 (mlin, hlev, svinjaki in svinjska				
		kuhinja)	29.800	—		
		pare. št. 291 (mlinski potok)	10.000	—		
		pare. št. 294 (njiva)	678	40		
		pare. št. 295 (travnik)	2.165	—		
		pare. št. 288/3 (pušča)	104	60		
		pare. št. 289/2 (pušča)	99	40		
		pare. št. 287 (njiva)	2.799	60		
		pare. št. 286 (pašnik)	1.524	60		
		pare. št. 285 (njiva)	2.736	40		
		pare. št. 283/1 (travnik)	2.301	50		
		pare. št. 284/1 (travnik)	514	50		
		pare. št. 284/2 (stopa)	300	—		
		pare. št. 281 (travnik)	393	90		
		pare. št. 1218 (gozd)	1.749	65		
		pritekline	5.181	17		
		skupaj	60.340	72	40.227	141
		IX. skupina:				
Št. Janž	21	pare. št. 288/2 (hiša in čebelnjak)	20.100	—		
		pare. št. 292 (pašnik)	483	35		
Podboršt	472	pare. št. 894 (travnik)	96	40		
		pare. št. 895 (travnik)	189	20		
		pare. št. 283/3 (travnik)	43	20		
		pare. št. 282/1 (travnik)	1.060	15		
		pare. št. 288/1 (travnik)	1.457	50		
		pare. št. 290/1 (kašča, kovačnica, kozelc in	3.400	—		
		sušilnica)	in 1.768	80		
		pare. št. 265/2 (njiva)	395	10		
		pare. št. 267 (travnik)	379	50		
		pare. št. 266 (travnik)	1.333	20		
		pare. št. 269 (njiva)	1.188	50		
Goveji dol		pare. št. 277 (njiva)	1.572	40		
	349	pare. št. 1127 (gozd)	8.673	40		
Št. Janž		pare. št. 1160/2 (travnik)	2.287	60		
	317	pare. št. 278 (njiva)	1.418	40		
št. Janž	21	pare. št. 279 (njiva)	1.280	40		
		pare. št. 280 (njiva)	1.174	—		
		pare. št. 290/2 (kozelc)	18.000	—		
		pare. št. 289/1 (njiva)	1.501	50		
		pare. št. 283/2 (travnik)	289	50		
		pritekline	613	83		
		skupaj	68.705	90	45.803	92
		Vsa zemljišča skupaj	145.683	75	97.122	50
K VIII. skupini parcel spadajo te-le pritekline: 2 konja, 2 komata, 1 voz, 1 plug, 1 stiskalnica za kamen, 1 truga za na voz, 1 sani (slabe), 1 koš za na voz, 1 pojke, 1 senene vile, k IX. skupini pa: 1 brana, 1 kad (16 veder), 3 kadi za kiselino, 2 motiki, dvoje grabelj, 1 železne vile, 1 kosa, 1 rehta, 1 brenta in 1 lijak, ki so že obsežene v cenilnih vrednostih navedenih skupin.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Radečah,
dne 25. septembra 1925.
E 449/25.	1846
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radehova, vi. št. 21 in 76.
Cenilna vrednost: 48.541 Din 35 p; vrednost pritekline: 645 Din; najmanjši ponudek: 32.790 Din 90 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 6. oktobra 1925.
S 18/25—68.	1874
Sklep.
Prezadolžonca: Odon in Amalija K o u t n y.
Za ugotovitev naknadno prijavljenih in do naroka še vloženih prijav se določa narok na dan 31. oktobra 192 5.
dopoldne ob tri četrt na enajst v sodni dvorani št. 79.
Na predlog upravnika maso se bo vršila istega dne v isti dvorani ob enajstih zborovanje upnikov, da bodo sklepali o prodaji realitet vi. št. 1 kata-stralne občine Kapucinskega predmestja iz proste roke in o dotični ponudbi Zadružne banke v Ljubljani ali eventualnih drugih ponudnikov.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 17. oktobra 1925.
E 661/25—2.	1871
Oklic.
Ivanu Gaborju, posestniku, naposled v Vo-gričevcih, je vročiti sklep z dne 18. oktobra 1925., E 661/25—2, s katerim se dovoljuje prisilna dražba njegovih zemljišč vi. št. 146, 222, 485 in 486 davčne občine Črenšovcev, da se izterja terjatev Marka Hozijana 11 dolarjev s pripadki.
Ker je njegovo bivališče neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 18. oktobra 1925.
C 68/25—1.	1864
Oklic.
V pravdi Franca Debevca, kovača v Starem trgu, zoper Janeza Mlakarja, posestnika v Vi-ševku, zaradi 787 Din, bo narok dne 2 3. novembra 192 5. ob devetih pri tem sodišču.
Skrbnica tožencu je Marjeta Mlakar v Viševku. Okrajno sodišče v Ložu, oddelek L, dne 17. oktobra 1925.
Št. 51.609/1,—1925.	1869 3—1
Razglas o izdelavi, dostavi in montaži železnega železniškega mostu čez reko Voljovico v km 66.8/9 proge od Podravske Slatine do Našic.
Podpisana direkcija državnih železnic razpisuje s tem na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno pismeno ofertno licitacijo za izdelavo, dostavo in montažo železne konstrukcije mostu čez reko Voljovico med postajama Mikleušem in Cačinci v km 66-8/9 proge od Podravske Slatine do Našic na dan 3 0. novembra 1925.
Celokupna proračunjena vsota znaša 1,100.000 Din, približna teža konstrukcije pa znaša 130 ton.
Rok za dovršitev železne konstrukcije je dan 1. maja 1926., montaža pa sc mora izvršiti v 40 delovnih dneh.
Ponudbo se morajo spisati na obrazcih, ki jih je nalašč za to izdelala podpisana direkcija, ter izročiti najkesneje do enajstih zgoraj označenega dne v gradbenem oddelku podpisane direkcije.
Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del in dostave lahko vpogledajo interesenti v zgoraj označenem oddelku vsak delavnik med uradnimi urami; lahko jih pa tudi kupijo pri tem oddelku za 30 Din.
Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za izdelavo, dostavo in montažo železne konstrukcije za most v km 66-8/9 proge od Podravske Slatine do Našic na dan 30. novembra 1925. ponudnika N. N. (dražiteljevo ime in njega priimek)».
Ponudbe, ki jih izroče neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro, v roke predsedniku licitacijske komisije.
Ce se pošlje ponudba, po pošti, mora biti od-premljena tako, da prispe k licitacijski komisiji naj-kesneje v zgoraj določenem roku.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri; vsak ponudnik mora položiti najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri blagajni podpisane direkcije kavcijo v znesku 5 % (tuji državljani 10 %) ponujene vsote, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu).
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, izdano po trgovski in obrtniški zbornici, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih se morajo izvršiti predmetna dela in dostava, in da pristajajo, dražiti po njih.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 15. oktobra 1925.
Št. 292/25.	3—2
Razpis.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje pri stolici za vodno gradbe na tehnični fakulteti asistentsko mest o s prejemki uradnika I. kategorije.
Diplomirani inženjerji gradbene stroke, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prošnje do dne 15. novembra 1 92 5. rektorju univerze.
Prošnje je treba opremiti z listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1925.
Rektor: dr. Pitamic s. r.
Št. 2993.	3—3
Razpis službe.
V državnem zdravilišču v Topolščici je popolniti dve mesti pomožnih zdravnikov v pripravljalni skupini I. kategorije državnih uradnikov.
Pravilno kolkovane prošnje, ki jim morajo biti priložena dokazila po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v originalu in neoverovljenem prepisu, naj se vlože do dne 31. oktobra 192 5.
pri podpisanem vodstvu s pozivom na zgoraj navedeno številko.
Vodstvo državnega zdravilišča v Topolščici,
dne 5. oktobra 1925.
Dr. Vaša Savič s. r.
Št. 7/lic. kur.	1886
Razpis.
Gerentski svet mestne občine ljubljanske je sklenil v seji z dne 19. oktobra 1925., sistemizirati na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani učno mesto za slovenščino in filozofijo.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože na ku-ratorij mestne ženske realne gimnazije (magistrat) v 14 dneh, t. j. do dne
10. novembra 192 5.
Prošnjam je treba priložiti tudi zdravniško izpričevalo in potrdilo o državljanstvu kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Kuratorij mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani,
dne 20. oktobra 1925.
Za gerentski svet: A. Likozar s. r.
Št. 14.331.	'	1863 3—2
Razglas.
Z vlogo z dne 26. junija 1925. in z dne 1. septembra 1925. so vložili Franc Bonač, tvorničar v Ljub-Ijanil, Čopova cesta št. 16, Viktor Turnšek, inženjer v Ljubljani, Tobačna ulica št. 11, in dr. Rihard Karba, lekarnar in župan v Kamniku, načrte za zgradbo hidroelektrične centrale ob zgornjem teku Bistrice nad Stranjami s prošnjo, naj se uvede vodopravno postopanje.
V	ta namen se namerja ukoriščati vodna sila Kamniške Bistrice od jezu žage meščanske korporacije v Kamniku nad Stranjami do vtoka konjskega potoka, t. j. od km 27-21 do km 29-54; ta proga izkazuje po katastru vodne sile padec 27-4 m. Dolžina potočne proge znaša 2330 m; od te odpada na odtočni kanal 100 m, na progo tlačnega cevovoda 1400 m, ostalih 830 m pa na zaježeno progo, t. j. dolžino izenačevalnega rezervoarja tik pod konjskim potokom.
Z dolinsko zaporo v km 28-71, kjer daje skalnata soteska ugodno situacijo za gradnjo jezu, se dvigne normalna vodna gladina s kote 16-0 na maksimalno višino 31-00 m. V 60 m dolgem rovu v levobrežnem skalnatem masivu je položen tlačni cevovod, ki drži na levem bregu Bistrice k 1400 m oddaljeni centrali. Ukoriščena obratna voda se odvaja s 100 m dolgim odprtim jarkom tik nad jezom korporacijske žage nazaj v strugo Bistrice.
Izvedba projektiranega načrta bi bila mogoča le z nabiranjem vode, čemur bi služila dolinska zapora v km 28-71. Pridobljena vodna sila bi se uko-riščala za pogon hidroelektrične centrale, ki bi preskrbovala mesto Kamnik in vse druge kraje ob Kamniški Bistrici z električno silo za razsvetljavo, nadalje za gospodarske, obrtne in industrijske namene.
Z nabiranjem vođe pa bi bile tangirane vse vodne naprave ob Kamniški Bistrici in ob vseh mlinščicah pod Stranjami.
Po § 60. zakona z dne 15. maja 1872., kranjski dež. zak. št. 16, razpisujem komisijski ogled in obravnavo z naslednjim sporedom:
1.	) Dne 2. decembra 192 5.: sestanek komisije ob sedmih pred sreskim poglavarstvom v Kamniku, nato obhod obrežja Kamniške Bistrice od Stranj do njenega izvira in izvidna obravnava s posestniki prizadetih parcel.
2.	) Dne 3. decembra 192 5.; sestanek ob osmih na sreskem poglavarstvu v Kamniku, soba št. 4, kjer se bo obravnavalo z vodnimi upravičenci ob Kamniški Bistrici in ob vseh mlinščicah. Zaključna razprava.
Ako bi se razprava ne mogla zaključiti dne
3.	decembra, se bo nadaljevala dne 4. in eventualno dne 5. decembra 1925.
Načrti so do dne komisije mod uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarstvu v Kamniku.
Na komisijski ogled in razpravo se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da imajo pravico, prijaviti morebitne ugovore zoper projektirano napravo do prvega dne razprave sreskemu poglavarju v Kamniku, najpozneje pa pri komisijski obravnavi vodji komisije; drugače se bo smatralo, da se strinjajb z namerjanim podjetjem in s potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo potrebnega sveta. Pozneje vloženi ugovori se ne bodo vpoštevali in razsodba se bo izdala ne glede nanje.
Zastopnikom vseh udeležencev se priporoča, naj se pravočasno preskrbe s potrebnimi podatki in eventualnimi pooblastili za oddajo definitivnih izjav pri komisijski obravnavi, ker so morebitni pridržki poznejših izjav po določbah vodopravnega zakona nedopustni.
O tem se obveščajo interesenti.
V	Kamniku, dne 14. oktobra 1925.
Sreski poglavar: dr. Ogrin s. r.
Št. 19.806/25.	1881
Razglas.
Lov krajevne občine mavčiške bom oddajal v ponedeljek dne 16. novembra 192 5. ob desetih v svojem uradu v Kranju (soba št. 4) na javni dražbi v zakup za dobo od dne 1. decembra 1925. do dne 31. maja 1931.
Zakupni in dražbeni pogoji so istotam na vpogled med navadnimi uradnimi urami.
V	Kranju, dne 9. oktobra 1925.
Sreski poglavar: Žnidarčič s. r.
Razne objave.
1873 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. oktobra 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 505,563.262'94
Posojila....................... 1.191,747.341-96
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.186,367.906-76
Račun začasne zamene ....	367,442.574 "74
Dolg države................... 2.966,355.034" —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov. . . . . 1.137,345.950-52
paBiva;	9.493,199.233-92
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 28,046.800- —
Rezervni fond................. 6,475.042 "50
Novčanice v tečaju............. 6.209,926.120"	—
Državni račun začasne zamene. 367,442.574"74 Terjatve države po raznih računih 53,903.486" 80
Razne obveznosti.............. 614,409.568 "88
Terjatve države za založene domene .......................... 2.138,377.163-	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	74,618.478-	—
9.493,199.233-92
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev «Bajtar» v Ljubljani,
r. z. z o. z.,	1878
sklicuje
izreden občni zbor
na dan 8. n o v e m b r a 1 9 2 5. ob 8. uri 30 minutah v hotel Južni kolodvor (Miklič) v Ljubljani s tem redom:
1.	) Poročilo o delovanju zadruge od zadnjega občnega zbora.
2.	) Volitev načelništva.
3.	) Volitev nadzorništva.
4.	) Izprememba pravil.
5.	) Nakup stavbišča.
6.	) Slučajnosti.
Zadružna knjižica služi za legitimacijo.
Načelništvo.
1888	Objava.
M e r k a n t i 1 n a banka, d. d. v Kočevju, in njena podružnica v Ribnici naznanjata po § 4. družbenih Statutov, da bosta obrestovali izza dne 1. novembra 192 5. nevezane vloge na hranilne knjižice po 5 %, vezane na najmanj tri mesece pa po 7 %.
V Kočevju- Ribnici, dne 20. oktobra 1925.
1879 3-1
Poziv upnikom.
«H y d r a», d. d. za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani, se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 27. julija 1925. razdružila ter je prešla v likvidacijo. Njene posle je prevzela Tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, družba z o. z. v Ljubljani.
To se objavlja po členu 243. trgovinskega zakona. Obenem se upniki družbe v likvidaciji poziv-Ijejo, naj se zglase pri njej.	Likvidatorji.
1853 3-2
Poziv upnikom.
Lončarska zadruga v Komendi, r. z. z b. j., se je razdružila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje ter-
e‘	Likvidatorji.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.