Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo +i) Din — ue-deliska izdaja celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo ie v Kopitar |evi ul b/lll
SLOVENEC
Ćek. račun: Ljubljana it lO.bV) in IU.V44 za inserate; Saraievo št v 7V>3, Zagreb št* W.0I1, Praira-Dune j 14.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V92
Teletom uredništva dnevna služba 2050 - nočna 244h 2W4 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
izhaja vsak dan ziuiraj. razen pondeljka in dneva po prazniku
Banski svet
Danes se sestaja k svoji prvi seji banski svet dravske banovine, imenovan z odlokom g. predsednika vlade in notranjega ministra dne B. julija 1930. Dekrete je uovim banskim svetnikom na slovesen način izročil g. ban D. Sernec dne '23. julija. Pol leta je preteklo od tistih mal. In sedaj so banski svetniki prvikrat poklicani na svojo dolžnost, odrejeno jim po zakonu in pravilniku.
Jasno je, da banskih svetnikov po vsej zamisli ne moremo in ne smemo istovetiti z zastopniki volivcev v smislu prejšnjih navad in razmer. Imenovani so od vlade, da pred fo-rom banskega sveta gospodu banu tolmačijo želje okrajev, za katerih zastopnike so imenovani. Vendar je jasno, da je zamisel institucije banskih svetnikov ta. da bi se v njej odražale vse žive in pereče želje in zahteve prebivalstva, oblastem v navodilo in oporo pri poslovanju in upravljanju.
Delokrog banskih svetov je jasno označen in začrtan v pravilniku, ki je za nje navodilo in program dela obenem. Dolžnost banskih svelnikov je: molriti gospodarski, socialni in kulturni razvoj okrajev in mest. Imajo pravico banu izročati spomenice in predloge, kaj naj bi se v vsakem okraju ukrenilo. Morajo svetovati o zadevah kmelijslva, kmetijskih svetov, drevesnic, o pospeševanju živinoreje, o perut-ninarstvu, tečajih in vseh gospodarskih zadevah. Poleg predlogov socialnega obeležja (bolnišnic, hiralnic, zdravilišč ild.) smejo končno predlagati in razpravljati tudi o nekaterih kulturnih vprašanjih. Svoje dolžnosti smejo izvrševati le na sejah banskega sveta, h katerim jih skliče ban.
Za danes jih je sklical ban na posvetovanje. Pod njegovim predsedstvom bodo najprvo razpravljali v okviru gori označenega pravilnika o perečih vprašanjih našega ljudstva. Čakajo jih lozadevni predlogi, ki jih jim je pripravil ban, čakajo pa tudi predlogi posameznih članov. Prva in najvažnejša točka, okrog katere se bo sukalo vse delo banskega sveta, pa bo banovinski proračun, ki bo danes loru banskega sveta predložen v presojo in razmo-trivanje.
Sedanji banski proračun je izključno delo uradnikov. Ni bil sestavljen pod vidikom resničnega življenja naših kmečkih in delavskih slojev, ampak je izdelek našega, sicer izredno pridnega uradniškega aparata, ki pa ima — kakor vsak uradniški aparat — to notranjo hibo, da vidi nad seboj šeta, pred seboj pa zeleno mizo in fiskalne številke; življenje pa, ki zunaj v deželi in mestu pluje in valovi, gre nesluleno mimo njega. Saj tudi drugače biti ne more. In vendar mora proračun vsake najmanjše samoupravne enote — občine — biti bister in jasen odtenk življenja in hotenja občanov. Toliko bolj mora banovinski proračun biti v soglasju z resničnim življenjem naših mesl in vasi. Ni dvoma, da bi svetovna gospodarska kriza našega gospodarstva ne bila zadela tako občutno, ko bi banovinski proračun s svojimi težkimi določili ne bil tako obremenil našega gospodarskega stebra, naš kmečki in delavski stan. Zato je bila modro premišljena odredba kraljevske vlade, naj pri sprejemanju banovinskega proračuna povedo svoje mnenje možje iz ljudstva, ki so vsak dan priča utripanja gospodarskih življenjskih sil v mestu in podeželju.
Veliko nalogo imajo izpolniti gospodje člani banskega sveta. S svojimi tehtnimi izkušnjami, ki jim jih je dalo življenje, bodo mogli dratroceno sodelovati pri novem ban-ekem proračunu in pri urejevanju našega gospodarskega življenja. To pričakuje od njih dežela s svojim prebivalstvom, katero je srž naroda in države. Gospodarsko delo usmeriti v cilju živih in bridkih ljudskih potreb — lo bodi te dni Vaša glavna in edina naloga, gospodje banski svetniki! Zavedajte se starega reka: Priniutn vi vere, dein philosopharil — Ljudem najprvo kruha, potem pridejo modrosti! Zato pa naj bo banski proračun posvečen v teh težkih dneh edino le ležnji, našim ljudem, ki danes v tisočih dobesedno stradajo kruha, olajšati njihov položaj in življenjski obstanek. Danes morajo v ozadje vse druge težnje. Ljudstvo rešiti gospodarskega propada — bodi prvo in edino vodilo tudi v proračunu!
Zavedamo se sicer, da glas članov banskega sveta ni odločilen, ampak posvetovalen; banski svel je namreč v smislu čl. 1. pravilnika o banskih svetih banov posvetovalni organ. Soglasni ali večinski sklepi banskega sveta so tedaj le dobrodošli in zaželjeni nasveti, ki jih imenovani možje iz ljudstva in življenja po zakonu smejo in morajo dajati g. bauu. Stvar banove uvidevnosti in odgovornosti pa je, koliko bo mogel upoštevati te nasvete. Toda naš sedanji ban, g. dr. Drago Marušič je naslopil s tako lepim programom, da smo prepričani, da bo tudi on storil v?e v omi-Ijenje gospodarske krize. Zalo bo on, ki mu življenje že od nekdaj ni tuje in ki ga pozna v vseh nijansnh, ki pozna tudi utripe našega gospodarstva, brez dvoma prltrjevaje prisluhnil besedam mož iz ljudstva. Tako, da bodo nasveli banskih svelnikov postali sklepi gospoda bana v korist našega ljudstva in našega gospodarstva! Gospodu banu bo danes dana prilika, iz svojega lepega programa preiti v potrebno dejanje s pomočjo svojih svetovalcev, ki jih je sklical.
V leni smislu pozdravljamo današnji zbor banskega svetn in mu želimo mnogo uspeha!
Jugoslavija - zgted miroljubnosti
Pohvalna iz'ava slovitega publicista IH. Melville-a našemu dopisniku
o politiki naše države
London, 16. jan.
Znana je mirovna politika Foreign Office (angl. zunanjega ministrstva) 1er živo delovanje neštetih angleških društev v cilju mirnejšega sožitja narodov med seboj ter čim večje vsestranske: duševne, kulturne in gcspodarske kooperacije.
Vs?.k korak, ki ga opazijo na tem potu pri inozemskih državah, pozdravljajo z največjim do-padenjem. Svojo sodbo pa si ustvarjajo na podlagi (aktov, ne lepo govorjenih besed.
Zlasti zasledujejo prav pazljivo mirovno politiko, ki jo dejanski vodi jugoslovanska država med srednjeevropskimi in balkanskimi državami. V tem pogledu je zelo važna in zanimiva sodba angleškega publicista in dobrega poznavalca evropskih zunanjih političnih razmer, Mr. C. F. Mel-vile, ki mi jo je podal v sledečih b' sedih:
FaktU'm je, da se je jugoslovanska država v poslednjih letih, — tekom katerih je nnraščalo italijansko—francosko in italijansko jugos'ovansko nasprotetvo — stalno povsem korektno zadržala tako napram Italiji kakor nasproti njenim sosednim državam.
Jugoslavija je bila voljna deseči sporazum z Italijo glede albanskega vprašanja. Toda Kalija niti malo ni pokazala kake pripravljenosti na svoji strani v svrho sporazumljenja. SVično je bilo z drugimi državami.
Jugoslavija je bila pripravljena nuditi ogrski
državi i-svobodno cono* v ene«m izmed svojih pristanišč na jadranskem morju, toda to je bilo preprečeno z italijansko—madžarskim paktom.
Napram Bolgariji je Jugoslavija storila mnogo korakov v svrho prijateljskih in sporazumnih ureditev mejnih vprašanj. Toda med tem, ko je ! bilo to delo pozdravljeno od Velike Britanije in Francije, je dajala fit'' iia Italija potuhe tistim elementom v Bolgariji, kakor liisc. doneki revolucionarni organizaciji, ki so sovražni jugcslovansko-bolgarskeniu zbližanjn.
Dovolj je tedaj razlogov za verjetnost, da Mussolini noče sporazuma z Jugoslavijo. Niti noče videti inter-balkanske kooperacije, ker bi ta preprečila realizacijo njegovega načrta, hegenomija srednje in jugovzhodne Evrope. V jugoslovanski državi, kot najmočnejši, pa vidi oviro italijanske ekspanzije na Balkan, in tudi kot zaveznico Francije. Iz tega vidika pa izvira Mussolinijeva politika z obkroženjem Jugoslavije od strani držav, ki so pod njeno patronažo ter sovražne jugosl. državi.
V času izvršitve smrtne kazni od strani fa-I šistične vkide nad borci jugoslovanskih narodnih manjšin pod Italijo, pa je postalo razmerje med Italijo in Jugoslavijo aelo napeto.
Narodna nevolja je prešla vso Jugoslavijo, ; zlasti Hrvaško in Slovenijo. Zato sta bila dva raz-I loga: prvič so ti bližje Italiji, drugič pa so bili jugoslovanski narodnjaki, ustreljeni pri Trstu,
Mesto reforme Evrope -
reforma koledarja
Živahno delovanje v Ženevi - Grandi brani sovjete in stari koledar
Ženeva, 10. januarja, kk. V smislu dogovora mod Nemčijo in Anglijo se je daties dopoldne ob 11 začelo 62. zasedanje Sveta Društva narodov pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra llen-dersona. Hendereon je kar začel razpravljali na nov način, namreč, da je v plenumu dal preditati samo zaključke in predlege silno dolgih in podrobnih poročil. S tem novim načinom je Henderson dosegel, da so danes dopoldne v dveh urah od 36 točk dnevnega reda rešili štirinajst točk. Javno mnenje bi mfelilo, da bodo s tem še bolj prikrajšani važni posti Društva narodov, kakor n. pr. vprašanje ruskih, armenskih, turških in drugih beguncev, pobijanje trgovine z opojnimi strupi, mednarodna higienska vprašanja itd. Ker pu se pri zasedanjih Sveta Društva narodov splošen interes itak zanima samo za politične probleme, so ta novi način razprave samo pozdravili.
Svet Društva narodov je danes končno veljavno sklenil sklicati tri velike mednarodne konference, ki so se že dolgo pripravljale ln sicer: 1. Konferenco vlad za omejitev izdelovanja opojnih strupov, dne 27. maja 1931. 2. Mednarodno konferenco za higieno na deželi na dan 29. junija 1931. 3. Četrto mednarodno prometno konferenco na dan 26. oktobra 1931.
Ženeva, 19. januarja, kk. Posvetovanja odbora šesterice o vprašanju, ali naj se povabita Rusija in Turčija, so trajala danes popoldne do 18 16, tako da se seja evropska komisije, ki je bila določena na 16.30, ob 18 še ni začela. Odbor šeetorioe se ni mogel zediniti za obl-iiko povabila, ki naj bi se poslalo Rusiji, posebno zato, ker je italijanski zunanji minister Grandi vztrajal na tem, da se pošlje Rusiji povsem brezpogojno in neomejeno povabilo. Ob 18.15 so bila pogajanja odbora prekinjena, ker so se vei člani, razen Orandija, sporazumeli za formulo, po kateri naj se na razpravo evropske ko-
misije o rešitvi svetovne gospodarske krize pritegnejo uečlauice Društva narodov in izvenevropske članice, torej tudi Kusija in Turčija. Grandi je stavil vprašanje, ali pomeni to vabilo brezpogojno in neomejeno vabilo, kar pa je ostalo nepojasnjeno. Predlog odbora bo sedaj prišel na razpravo v ple-numu.
Ženeva, 19. januarja, kk. Bernstorffova komisija zu kontrolo privatne oboroževalne industrije je po sklepu Sveta Društva narodov na predlog španskega delegata Quinones de Leona po končanem delu proračunskih ekspertov raz< rožitvene komisije dobila obrežno naročilo in se bo sestala še enkrat. Jutri dopoldne se bo na javni seji razpravljalo o sklicanju razorožit veno komisije, za katero pripravlja, kakor se čuje, Henderson velik govor, za kateregn je prosil pristanka celotni angleški kabinet in ki se bo nanašal razen na vprašanje razorožitve tudi na druge i>olitične probleme. V sredo pride na vrsto manjšinsko vprašanje iz Zgornje šiezije.
Na povabilo kitajske vlade je dalje sklenil Svet Društva narodov, poslati na Kitajsko ravnatelja gosipodarskega in finančnega oddelka Društva narodov Sira Arthurja Solterja kot svetovalca za kitajsko vlado.
Poprej se je vršila tajna seja, na kateri je Svet Društva narodov sprejel ameriško ustanovo 10.000 dolarjev za pripravo konference za reformo koledarja. Kakor se čuje, se je italijanski narodni odbor la vprašanje reforme koledarja izrekel proti reformi.
V Ženevi se govori tudi mnogo o italijansko francoskih pogajanjih glede razorožitve na morju, ki naj se nadaljujejo v Ženevi. Ta pogajanja pa se niso razvila dalje, kakor da so obojaii zastopniki prišli v prve stike.
Škofje zborujejo o kulturnem boju
Položaj v Litvi se ie še poostril • Policija zaprla katoliško cerkev
Knunas, dne 19. jan. (Izv. »Slov.«) Škofij-sa konferenca do sedaj ni izdala še nobenega uradnega obvestila o poteku posvetovanj, ki so postala potrebna, vsled katoliški cerkvi sovražnega stališča, ki ga je zadnje mesece zavzela vlada Smetone. Gotovo pu je, da še ni prišlo do nobenega sporazuma. Škofijska konferenca je ugotovila, da je razpust mladinskih organizacij (Atitininkai) kakor tudi aretacija katoliških župnikov v |K>polnem protislovju s konkor-datoin in knnoničtiiin pravom, katerega kon-kordat prizna. Nadalje so škofje ugotovili, da je na novo upeljani civilni zakon po kunonič-nem pravu prepovedan.
škofje so slednjič izrekli svoje začudenje, zakaj vlada ni poslala zastopnika na škofovsko konferenco, akoravno je bila povabljena.
Ravnokar je došlo poročilo iz vasi Ztavas, da je tnmošnji župnik sklical /borovanje katoliških mož in mladeničev v prostorih društvenega doma. Policiju je zborovanje takoj prepovedala, nakar je župnik stavil zborovaleem cerkev na razpolago. Policija je udrln v cerkev pod pretvezo, do se tam obravnavajo politična vprašanja, 1er je župnika in 40 zboroval-cev aretirala in cerkev zapečatila. Po deželi vlad« velikansko razburjenje. Škofovska konferenca je nato zborovala v permanenci
60 letnica nemške države
Berlin, 19- jan. kk. V nedeljo se je po vsej državi slovesno praznovala 60 letnica ustanovitve nemške države. Velike oficielne manifestacije v državnem zboru so se udeležili predsednik republike Hindenburg, vos kabinet, člani pruske vlade in zastopniki dežel. Slavnostni govor je imel 82 letni poslanec ljudske stranke, profesor Kahl, ki se je kot poročnik udeležil vojne l. 1870.-71. in ki je z ozirom na razcepljenost Nemčije zahteval svečano obljubo za vzdrževanje nemške države. Državni kancler dr.
Brtining je izrekel trikratni »Živijo« Nemčiji. Pred poslopjem državnega zbora jo pred ogromno množico ljudstva, predsednika republike in državnih ministrov delilirala častna četa.
Na proslavi Stahlhelmovcev se je poudarjalo, da bosta leti 1931. in 1982. leti notranjepolitičnih bojev in odločitve, posebno pa 1. 1931., ko bo zopet volitev predsednika republike in pruskega deželnega zboru ter uiorda ludi zopet volitve za državni zbor.
doma iz teh pokrajin in ne iz bivše Srbije.
In vlogu Belgradu ni bila lahka! Da se izogne kritičnemu položaju, je riskirala belgrajska vlada možnost nepopularnosti pri Hrvatih in Slovencih radi absolutne prepovedi prntiitalijanskih demonstracij. Nalogu Belgradu je bila: najti srednjo pot ter se izogniti antagonistični Italiji.
In zopet je (akt, ki kaie, da je helgrajska vlada v tej zadevi postopala z najskrajnejšo korektnostjo.« (Podčrtalo ured. ^Slovenca«.)
>Hrvati in Slovenci, in Hrvati še bolj, se lahko ne razumevajo glede notranje-političnih vprašanj s Srbi, toda vei stoje solidarno z Belgrad otn glede vprašanj narodne enotnosti na zunaj. Ne Srbi, ne Hrvati, ne Slovenci: nikdo noče vojne 1 Toda vsi so >eno< v obrambi!
Povsoin nacijonalna je katoliška duhovščina: hrvaška in slovenska, ki v nobenem oziru ni zvezana s kakšno katoliško-politlčno organizacijo v inoz. državah. Katoliki slede samo o vprašanjih verskega nauku Kimu; na znotraj pa skušajo prilagoditi katoliške kulturno tradicije nov..a razmeram. Kutolišku duhovščina in katoliški verniki pa so povsem solidarni v tem: da tvorijo narodno enoto v vseh vprašanjih, ki tičejo htagru domovine.«
In to mnenje ne potrebuje komentarjev!
Dr. VorSič Joeip.
Rojstni dan
kraljeviča Tomîslava
Belgrad, 19. jan. ЛА. Davi ob 10 je bila v dvorski kapelici služba božja o priliki četrtega rojstnega dne Nj. V. kraljeviča Tomislava. Službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica, Nj. Vis. knez Pavle, kneginja Olga in člani civilnega in vojaškega dvornega doma.
„Piccolo" o „Slovencu44
Trst, 19. januarja, m. Današnji PiccoJo-r prinaša obširni članek o Venizc-losovem potovanju po Evropi. Večji del članka je posvečen »Slovencu« ter njegovemu stališču, ki ga je zavzel ob času dr. Marin kov i če v ega potovanja v Atene kakor tudi xSlo-venčevemu« uvodniku »Venizelceova potovanja«. »Slovenec- si baje osvnj« zelo vzvišen ton, kadar govori o zunanjepolitičnih vprašanjih, vendar ee mu topol mora priznati, da njegove informacije niso bile neresnične. — (Mi se tržaškemu kolegi zahvaljujemo za njegov liezaželjen kompliment s pristavkom, da bomo tudi vnaprej imeli oči od-prve za vse, kar se godi okrog naše države, pri tem pa da ne bomo padli v greh, da bi italijanski vpliv na Balkanu nepotrebno pretiravali, niti da bi zaupali Venizrlosu, kar oeob.ito tudi naši sosedi priporočamo. — Op. ured.)
Živahna ćradn'a novih žctezn:c
Belgrad, 19. jan. m. V prometnem ministrstvu so končani načrti o gradnji novih železniških prog. V prvi vrcti se bo zgradil drugi tir Novska—Zagreb in Belgrad—Niš. Končati se imajo dela na Jadranski progi preko Kosovske Mitrovice. Ta proga je že skoro gotova in bo v kratkem dana v promet. Pospešila se bodo tudi dela na Unski progi. Ministrstvo je poslalo vsem železniškim ravnateljstvom razpis, da predložijo seznam vseh voznih in plovilih objektov, ki so potrebni popravila. Ministrstvo namreč želi, da bi se prevozni park do začetka izvozne kampanje uredil.
To odklaniamo
Pariz, 19. jan. kk. Trgovinski minister Lou-cheur je dospel včeraj v Ženevo, kamor jc po vesteh listov prinesel s seboj velik mednarodni bančni projekt za poživitev ideje Panevrope, kateri predvsem interesira poljedelske države Srednje in Vzhodne Evrope, posebno Avstrijo, Češkoslovaško in Balkan, in predlaga ustanovitev mednarodnega bančnega zavoda, ki naj bi omogočil vzhodnim agrarnim državam kredite in s tem pripravil potrebne predpogoje za stabilizacijo produkcije in cen.
Amerika bo iz«na'a pol milijona inozemcev
New York. 19. januarja. A A. Preiskovalna komisija ameriškega kongresa glede komunistične propagande v Združenih državah, je priporočila, naj izženejo iz Združenih držav 460.000 inozemcev kot smrtne sovražnike sedanjega družabnega reda. Komisija je mnenja, da propagira 70% inozemcev socialno revolucijo. Odbor reprezentanlsike zbornic« ceni število inozemskih revolucionarjev na ПОО.ООО
Predsednik odbora Haniilton Fish predlaga, naj se komunistična »tranka razpusti, za bran i pri' seljevanje v Združene držnve vsem rdečim elementom, zapleni vse fonde za komunistično propagando in prepove uvoz ruskega blaga, ki je bilo produca-rano s prisilnim delom.
Zagrebška vremenska napoved. Stalno, precej /asuo s spremenljivo oblačnostjo.
Kako so Francozi izvedeli
9,veliko Berto"
Junaško dejanje šefa francoske protišpljonaže
za
Ženeva, 19. jan. »Journal de Geneve« prinaša izpod peresa mladega žumalistn Л. Cere-seto zanimiva avtentična odkritja o »veliki Beril«.
Kakor znano, je bila »velika Berta« ogromen top, ki so ga bili Nemci začetkom 1. 1918 postavili nu svoji fronti 1-0 km daleč od Pariza, misleč, da bodo s pomočjo tega čudovišča dobili vojno, ki je /a Nemce čezdalje slabše kazala. Top ni imel kaliber 42, kakor se je splošno mislilo, ampak 40.5, seveda so bili njegovi učinki kljub temu katastrofalni. Streljati so začeli Nemci z njim 24. marca 1918 in sicer naravnost na Pariz.
Berto so pripeljali na bojišče iz Essena na nemško fronto na petih posebnih vlakih, kjer je bila sprejeta z groniovitimi hurra-klici. Postavili so jo v gozdu Saint Gobuin, nekaj korakov od Crepy en Lannois. Imela jc sicer veliko napako, da je projekti! svoj cilj izgrešul za en ali dva km pred ciljem ali za njim, tako da je bila »Berta« sposobna snmo za obstreljevanje zelo razsežnih predmetov, kot jc n. pr. velemesto.
Par ur potem, ko je bil top postavljen na svojo pozicijo, je prebivalce 120 km oddaljenega Pariza prestrašila strahovita eksplozija. Bil je torek velikega tedna zvečer, ko je bila velika množica vernikov zbrana v cerkvi Saint Gervais. Kar pade na streho ogromen projektil, ki je razrušil cerkev, katera je pokopala pod seboj par sto oseb. od knterih je bilo okoli slo ranjenih. 40 pa ubitih. Panika je bila seveda ogromna, tembolj, ker so začeli projektili padati vsake četrt ure v najrazličnejših okrajih mesta. Ljudje so seveda mislili, da so se Nemci zopet približali Parizu kakor avgusta meseca leta 1914. Vlada je, da pomiri strašno razburjen oprebivalstvo, izdala bulletin, v katerem je konstatirala, da se fronta nahaja nad sto km daleč od Pariza in da granate prihajajo od topa, ki je oddaljen najmanj 115 km. Nadalje je sporočila, da so se proti temu topu podvzeli potrebni koraki.
Razume se. da ta bulletin prebivalstva ni posebno pomiril. Ka j bo. so menili ljudje, ako bodo Nemci postavili na fronto kakih 15 do 20 takih velikanov? V Chnntillvju pa se je posvetoval generalni štab zaveznikov, kaj ukreniti
proti strahovitemu orožju, ki ni samo povzročalo veliko škodo, a. .pak. kar je glavno, lnido demoraliziral pariško prebivalstvo. Bili so odposlani aeroplani, da izsledijo pozicijo topa, pa
niso ničesar opravili. General Nivelle se je torej obrnil na Poizvedovalni biro. Biro se je začel zanimati najprej za vprašanja, kako Nemei dobivajo poročila o uspehih svojega bombardementa naravnost iz Pariza in je končno prišel na to, da nemški špijoni, živeči v Parizu, pomešajo v pariških časnikih, ne du bi se sami javili v upravništvo, nedolžno izglede joče dopise Ijubavuega značaja med inserati. Te dopise so potem nemški agenti v Švici pretolma-čili v njihov pravi pomen, kakor je bilo pač dogovorjeno. Biro je oj>ozoril nato urednike im upravnike listov, da ne smejo sprejemati nobenih inseratov po pošti, nm|jak morajo vedno identificirati avtorja in obveščati biro. Ta odredba je imela seveda to posledico, da so nemški špijoni ta način obveščanja sploh opustili, vojaški poizvedovalni biro pa je taval še bo-lj v temi nego prej. Tako javnost kakor vlada in vrhovno poveljstvo armade so svojo jezo izlivali na biro, vodja biroja pa se je seveda zaradi tega znašal nad kapitanom Balmčre, ki je kontrašpijonažo vodil.
Balmčre se je nato odločil za 11 e roji č no podvzetje, to je, sklenil je sam osebno izsledili, kje je postavljena velika Berta, ki je vsak dan vsake četrt ure pošiljala po en strahovit projektil v Pariz. Nenavadno smeli oficir, ki je izvrstno obvladoval nemščino, se jc oblekel v nemško uniformo in si preskrbel ukaz nemškega poveljništva, da se ima podati k »svojemu« regimentu. Podal se je na fronto sam v aeroplanu in sreča mu je bila mila, da je ne-opaženo pristal za nemško linijo, kjer je mali aparat skril v neki globeli v goščevje. Takoj je zasledil ostanke ogromnega matcrijalo, ki jc bil služil za transport ogromnega topa. tako da ni bilo težko slediti pot, po kateri so Berto peljali na njeno postojanko v gozd Saint Gobain. Bil se je že zelo oddaljil od svojc.ga aparata, tudi se je bližalo noč, ko je čuj "nost straž večja. Ker seveda ni vedel, kje se nahaja rmjegov« regiment, bi se bil |>o premnogem |K>vpraševanju izpostavil nevarnosti, da ga prepoznajo. Tudi je bil opazil, da Berto straži možna veriga straž.
ki bi je ne bilo mogoče prodreti. Splezal je torej na neko drevo, kar začuje one posebne signale, ki so jih rabili samo avtomobili Kai-serja in njegovega spremstva. Bilo je očitno, da
se je bil pripeljal cesar Viljem sain, da sc prepriča o izbornem delovanju svoje ljubljene »Bbrtcv.
Balmčre je izrabil priložnost, ko jc struža, zmedena po prihodu cesarja in oglu.šena po ropotu avtokolone, strumno prezentirala puško, se spustil po drevesu doli in se v temi pomešan med spremstvo z njim vred približal Berti. Tu je imel časa dovolj, da je videl projèktile, baterijo in njeno lego, kur je vse v temi točno registriral in narisal. Ko je svoje delo končal, se jc podal v najbolj od fronte oddaljeni avtomobil cesarjevega spremstva, ki je bil sam, ker so se bili tudi vsi šoferji podali gledat čudo-vi.šče. Balmère je stroj spravil v tek in pasiral zopet straže, kažoč vojakom nek beli papir, potem pa je z vso naglico po velikem loku hitel na levo zopet proti fronti, da jo na drugi točki pas ira.
Toda že so peli telefoni vse nemške III. armade, da je nekdo pobegnil a strojem cesarske avtokolone. Balmère, ki je čisto dobro vedel, da Ivo nekaj takega prišlo, je, kakor hitro je bil zopet blizu nemških jarkov, stroj zapeljal k neki jami, v katero ga je prevrnil in se napotil naprej peš. Tukaj ni nikomur padlo v glavo, da bi častnika, ki hiti v linijo ognja, zaustavljal, dokler ni prišel v sam ogenj in sicer med stroj-nopuškini oddelek. Tukaj so ga začeli izpnaše-vatl, tako da je prišel v zadrego, nakar se je z vso silo vrgel naprej, preskočil jarek in z vsemi močmi tekel proti francoski liniji, dvigajoč roke in kričeč: :> To va riši!«
Toda sovražniki in prijatelji so namerili nanj svoje puške. Od več krogel zadet, je padel kakih sto metrov pred francoskimi jarki, kjer se je mučil cclo noč. Drugi dan ga je pobral francoski Rdeči križ, kateremu jc že umirajoč šepnil svoje ime in poklic ter izročil svoje važne podatke. Tako je vrhovno poveljstvo francoske armade izvedelo, kje se velika Berta nahaja, nakar so se podvzele energične in učinkovite protiodredbe, junak Balmčre pa je dobil zlato kolajno, ki so je pripeli mrtvem« na prša.
\z ženevskih konferenc
Ženeva, 10- jan. kk. Odbor šestorice, ki odloča o vprašanju povpbila evropskih držav, ki niso članice, je po triurni razpravi sklenil, da se s poslovanjem generalnega tajništva Društva narodov povabi'o k sodelovanju pri teh študijah vlade Islandije, Turčije in Sovjetske Rusije. Preden se je ta resolucija sklenila, je bila za zaklenjenimi vrati huda debata. Briand je predlagal, da bi se o resoluciji zopet razpravljalo jutri v tajni seji. Henderson pa je izjavil, da naj se vendar enkrat napravi konec komediji s tajnimi razpravami, katere prihodnji dan itak objavijo vsi listi. Jutri popoldne se bo torej na javni seji razpravljalo o vprašanju povabila Rusije, ki je naenkrat postalo velik politični problem. Jutri dopoldne bo Svet DN razpravljal o razorožitvi, pri čemer bo imel Henderson svoj napovedani govor ter bo Svet DN morda tudi na javni seji določil datum razoro-žitvene konference. Vprašanje o kraju te konference in o njenem predsedniku pa se bo razpravljalo v tajni seji. Do sedaj je še vedno dr. Beneš edini resni kandidat za predsednika.
Колзс walïeske stavke
Londnn, 19. jan. kk. Po osemnajstdnevni stavki v premogovnikih južnega Wellesa se je danes začelo delo v skoro vseh rudnikih. Delalo se bo ob pogojih, kakor so veljali pred stavko, posebno razsodišče pa bo do konca februarja imelo odločiti o spremembah mezd in delovnega časa.
Hr ioa raz sa a oo Avstriji
Dunaj, 19. jan. kk. Epidemija hripe, ki se Je začela ob bcž'ču na Dunaju, se je sedaj v veliki meri pojavila tudi na deželi in se v zndnjih dneh tako razširila, da so morale bolnišnice pripraviti vse rezervne postelje. Četudi velika večina obolenj poteka lahko in navadno, se godijo vendar tudi slučaji komplikacij, pri katerih v par dneh nastopi smrt. Obolelo je toliko ljudi, da na Dunaju skoro ni hiše, v kateri ne bi bilo več bolnikov. V šolah, na železnici, na tramvaju in v vojski je veliko število obolelih povzročilo zmede. Pri železnici so pritegnili v službo že zaduje osebne rezerve. V šolah je občulno čutiti pomanjkanju učnih moči.
BelfiraJshe vesti
Belgrad, 19. jan. m. V zunan em ministrstvu ln v drugih pristo nih m ni trstvih se pr pravlja materijal za sklenitev, dopolnitev in ep em- mbo trgovinskih pogodb, Med prvimi se bodo pričela
Avslri.o. Pozne,e
pa z Albani:o in Grčijo.
Belgrad, 19. jan. AA. Društva zasebnih in trgovskih nameščencev so imela 18. I. m. skupen sestanek. Л'п njem so razpravljali o zakonskem načelu o socialnem pavarovanju. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo, naj so duševni delavci in trgovski nameščenci izločijo iz občega delavskega zavarovanja ter postanejo posebni, samostojni nosilci tega zavarovanja. Razen za primer bolezenskega in nezgodnega zavarovanja zahtevajo nadalje. du se uvede pokojninsko zavarovanje, ki zaenkrat obsloja v Sloveniji in Dalmaciji, tudi po ostalih delih dižave.
Belgrad, 19, jan. m. V začetku februarja че bo izročil promelu tunel »kozi Ivanj plu ,ino.
Split, 1n Jnn. ž. Na progi Drač—Bari so je potopil v zalivu Drača motorni jadrnik »Marin Giusseppec, untovorjen z ribami in ribiškimi pripravami. Ladja se je potopila, mošlvo pa je rešila jadrnica >Sau Fruncesco«,
SSeeg pred skokom v prepad
Socialisti se buni'o — Za „mirno revizijo" mirovnih pogodb
Pariz, 19. jan. kk. »République», glasilo vladnih radikalov, objavlja danes ponovno plamsncč oklic za sporazum msd Nemčijo in Francijo, za kar naj bi se določilo obligatorično razsodišče, dalje za splešro razorožitev, za evropsko federacijo, za vidno označenje mej, za mirno revizijo mirovnih pogodb, za odoravo posebnih zvez in za gospodarsko organizacijo evropske solidarnosti. Predvsem je treba zamašiti usta nacionalistom na tej in na oni strani. Senator de Juvensl je nastopil včeraj za takojšnjo razorožitev, za katero naj Francija v interesu lastne varnosti povzame iniciativo. Predsednik Zveze vojnih invalidov, poslanec polkovnik Picot, je protestiral proti temu, da bi razorožitvena konferenca ostala konferenca zamujenih prilik.
Pariz, 19. jan. AA. Po dolgi razpravi je socialistični kongres sprejel z 2161 proti 1286 glasovom resolucijo, ki v njej izraža zaupnico soci-jalistični parlamentarni delegaciji. Socijalistični interesi, pravi resolucija, ne dovoljujejo taktičnih potez in glasovanj, nasprotnih tradicijam stranke. Resolucija odklanja vojaške kredite, ki so jih nekateri predlagali, da preprečijo padec Steegovega kabineta in s tem povratek desničarske vlade.
Pariz, 19. jan. AA. V nekem kinu na bould. Des Italiens so posetniki ostro demonstrirali proti filmu, ki je kazal ministrskega predsednika Steega. Predstava je bila prekinjena. Posetnikom so vrnili denar za kupljene vstopnice. Policija je aretirala dva demonstranta.
Tavanje v Romuniji
Titu'escu prihaja — IHironescu odhaja
se ponuja
Hatolil Avarescu
Bukarešta, 19. jnn. ž. Prihodnjo nedeljo se pričakuje vrnitev Titulesca. Vladni listi prinašajo Titulescove izjave, v katerih pravi, da bo sodeloval v nolraujem političnem življenju. U.-tanovil bo novo stranko, tor imel več zborovanj. V romunsko politično življenje bo prinesel svoje poglede. Narod bo seznanil z mnenjem inozemstva o Romuniji. Po njegovem mnenju se ue sme najeti kratkoročno, marveč dolgoročno poso'ilo proli jamstvu DN.
Predsednik vlade Mironescu se je vrnil v Bukarešto. Adeverul napoveduje skorajšnji padec vlnde Mironescu in naglasa, da je misija novega kabineta s sprejetjem državnega poročila zaključena. Nnmeslo dosedanje vlade bi prišla koncen-
tracijska vlada, katere naloga bi bila Izvedba petletnega gospodarskega programa.
Rador« poroča, da je maršal Avarescu dal Univerzulu izjavo o političnem položaju, v kateri pravi, da je položaj resen. Vlada strank je v poslednjem času doživela polom. Uvideva potrebo, dn pridejo na vlado sami praktični ljudje, ki imajo pravico do oblasti, ki morejo ustvariti in čuvati ugled države. Kabinet osebnosti, o katerem se že dolgo govori, bi bila vlada brodolomcev. Koncentracijska vlada bi kompromitirala položaj. Dalje je Izjavil, da bi bilo najbolje, da bi on (Avarescu) mogel rešiti položaj.
indijske konference
Prcdiog angîeske vlade sprejet
London, 19. jan. AA. Indijska konferenca je na dananji zaključni seji soglasno sprejela resolucijo, ki jo je predlagal predsednik angleške vlade Mncdonald. Resolucija poudarja, da so poročila pododborov, čeprav začasna, velikega pomena za sestavo indijske ustave in da bo treba v bodočo indijsko ustavo sprejeti posebna jamstva za muslimane, za zatirane razrede in з1оје in za druge manjšine. Manjšinske določbe ne bodo smele omejevati indijske avtonomije kol take. Indijska vlada se bo opirala na osrednjo in na pokrajinske skupščine. Po novi ustavi naj postane Indija zveza
vseh indijskih držav in Britske Indije. O ustroju obeh zbornic bodo določala kasnejša pogajanja. Zadeve, ki ne spadajo v kompetenco indijske zveze, bodo predmet posebnega sporazuma med indijskimi državami in podkraljem kot zastopnikom krone. Generalnemu guvernerju bo pridržano vodstvo obrambnih in zunanjepolitičnih zadev. Odgovarjal bo nadalje za mir in red in za manjšinsko zaščito. Resolucija polaga posebno važnosl na to, da se odobre dogovori glede finančnega ravnotežja v Indiji, v ostalem pa bo bodoča indijska vlada v finančnih vprašanjih samostojna.
Cerkev grob 70 v ?n'hov
Mexico Cityt 19. jan. AA. Vsled potrefa se
je porušil v Ouclutovi zvonik, ki so zgradili pred več slo leti Spanci. Pod ruševinami ccrkve je našlo smrt 71 vernikov.
Italijanska mornarica lenari
Paril, 19. jan. ž. "La Liberia» prinaša članek o težki krizi italijanskega parobrodnrstva. Trenutno jo 500.000 ton brez poda. Prav toliko Ima brezposelnega ladjevja ludi Anglija, ki pa lina 12 krat več touaže.
Niagara se podira
NewjorU, 10- .hm- kk. Ponoči od sobote na nedeljo so se utrgalo ogromne skalo v Niagarskih .slapovih, ki so močno spremenile scenerijo slapa. Med bregom in malim otokom Luno se je utrgnla skala 100 metrov široka In 70 metrov visoka. Divji valovi so potegnili v globofino nato še velikanske skale. V spodaj ležeči strugi tvori sedaj to skalovje novo zanimivost. To rušenje skal se Je zgodilo ponoči, nihče ga ul opozovnl, je pa največje od 1850. lela daljo.
Panevropa iz Pariza. • «
Paris, januarja.
Tragična krivda Evrope v zadnjem stoletju obstoja v dejstvu, da gospodarski in upravni razvoj Evrope ni šel povsod v istem koraku. Tako se po mnenju Delaisija, zaupnika Briandovega. Evropa deli v dva kroga v Evropo A in Evropo R Prvi krog A obsega ozemlje, ki gre v črti od Stock-holmn do Krakovn, do Budimpešte, do Florence, Barcelone, Bilbao, Glasgow v Angliji in nazaj do Stockholma. Ta del ima dve tretjini vsega evropskega prebivalstva in je v tej Evropi A centralizirana vsa industrijska, znanstvena in finančna moč Evrope. Evropa B je večinoma poljedelska, brez industrije in skoraj da v položaju kot Evropa pred 100 leti. K tema dvema Evropumn se jo pridružila v zadnjih lelih Se tretja, ki jo še celo prekosila Evropo A. Med Newyorkom, Chicagom in St. Louisjem so je ustvarilo silno industrijsko in denarno središče. Med tem ko je gospodarstvo stremelo v enotnost, je politika stremela k razdeljevanju. Združenim državam Amerike stoji nasproti razdeljena Evropa. V bistvu pa sta gospodarstvo in politika sestavni sili istega organizma. Usmeritev teh sil nuj bi se izvršila v federativni Evropi.
Federacija Evrope je pa danes še velika iluzija. Vsi Evropejci imajo danes pred očmi le velik problem zasiguranja miru. Vsakdo misli, da bi federacija izključila bodočo vojno. Amerika je leta 1881 bila žo skoraj 100 let federacija, in to ni izključevalo vojne med severnimi in južnimi državami, ki je Imela za krinko odpravo suženjstva, a je bila prav za prav gospodarska vojna, zato ker so južnoameriške države trgovale z Anglijo in tako vzdrževale ravnotežje izven Amerike namesto s svojimi sestrami na severu, katere industrializacija takrat še lii bila izvedena. Zmagi severnih držav v 1. 18G6 je sledila gospodarska preosnova federalne ustave. Ustanovila se je ameriška »Interstate Commerce Commission", ki je onemogočila in ubila nepošteno meddržavno konkurenco, ustanovila se je Fédéral Reserve Board banka, ki je razdelila Ameriko na dvanajst področij in izenačila vrednost dolarja, ustanovile so se velike trans-kontinentalne železnice.
Danes je Evropa v istem položaju kot Amerika v L 1881. Evropa A izvozi letno za okrog 180 miljard dinarjev produktov. Od tega ostane v državah A približno 48%, kar znači skoro polovico izvoza. Evropa B odvzame odvzame približno 15 in četrt % produktov in ostali 41 in tri četrt% gre izven Evrope. Tako bi trenotna federacija Evrope značila smrt Evrope A, ker Evropa B vkljub svoji razsežnosti ne odvzame več kot četrtino produktov. Kratko sožitje bi privedlo do vojne, ker se Evropa A ne bi mogla prilagoditi Evropi B in slediln bi nekaka socialna državljanska vojna v Evropi. Taka federacija Evrope bi bila le kopija renesančnega rimskega imperija nemške narodnosti ali pa romantične svete alijanse, ki ne bi mogla preko svojih akademskih resolucij, ki že ilak toliko ovirajo delo Društva narodov v Ženevi.
Odpomoči bi se moglo z ustanovitvijo evropske »Interstate Commerce Commission«, ki jo Bri-andov memorandum predvideva in ki bo baje glavna točka dnevnega reda sedaj se začenjajočega zasedanja evropske komisije. Toda temu se upira čudovita pisanost evropskih valut. Kljub temu, de imajo vse evropske države zlato valuto, je med Parizom in Londonom na eni strani in Varšava Bukarešto in Sofijo večja razlika nego med Parizom in St. Franciscom. Dočim se v teh državah denar kupuje po 4—6%, se v Srednji Evropi hi-potečni kapital prodaja po 12%, kratkoročni industrijski kapital pa celo po 18—20% (če ne celc »po dinar na banku«). Da se omogoči zgoraj omenjena uvedba meddržavnega trgovinskega sistema, bi bilo treba Izvesti izravnavo evropske valute, ki bi sčasoma privedla do enotne evropske valutne edinice. Mednarodna reparacijeka banka v Baslu ima to točko izravnavanja valute v svojih pravilih. Ustanovitev Briandove »Interstate Commerce commission« bi tako sama od sebe odpravila vprašanje evropskih carinskih meja.
Toda obenem z izvedbo gornjih dveh pripomočkov, so Amerikanei odjiravili krizo tudi z zvečanjem prometnih sredstev. Zgradili so velike transkontinenlalne proge, toda te so imele daljnn izvenevropskn izhodišča, ki so Evropi služila takrat, ko je bila še v boljšem položaju. Te železnice nimajo zaledja. Dočim pride na hektnr zemlje v Ameriki 3000 m cest, jih pride v Podonavju na en hektar komaj 400 m. Tako se zgodi, da poljedelca v teh državah stane dovoz žita do prve železniške postajo več nego stane železnico prevoz od dotične postaje do Hamburga, Marseilla ali Genove. Z gostitvijo prometnega omrežja bi se odpomogla kriza poljedelstva, kar je pa brez posredovanja kapitala nemogoče. Toda s tem še ravnotežje Evrope ne bi bilo izravnano. Poljedelstvo z industrijo nima iste vrednosti, kljub temu, da bi se do skrajnosti industrializiralo. Kupna moč Evrope B še zniiraj ne bi bila zadostnu. Primanjkljaj naj se krije s popolno izvedbo elektrifikacije Evrope, posebno agrarne. Tako bi 140 milijonov evropskih ngrarcev tekom zime in v urah prostega časa s pomočjo elektrike prislužilo, kar Jih še ne izenačuje s prebivalstvom Evrojie A.
Zgoraj sem omenil, da Evropa izvozi 41% svojih produktov izven Evrope. Ta mera bi se le mulo izpretneniln po izvedbi federacije. Sledil bi konflikt z Ameriko, ki se pojavlja v Južni Ameriki v protlangleškili ali protinmerlških rovolucijah. Toda v zadnjem času se zniiraj bolj ugotavlja, da eksotični trg ni ne Evropi ne Ameriki ugoden. Za ameriški hlporkapitalizeni je le Evropa siguren in resen trg. Višina ameriških posojil in intervencija Ameriko v reparacijskeni vprašanju jasno kaže, kako zelo si Aniorika želi, da se Evropa organizira.
Briand jo odpotoval v Ženevo z realnimi predlogi. Nu desni mil želi uspeha kapital (aktivnost francoskega kapitala v Srednji Evropi — Gru-pu Schueider-Creuzol), na levi politika, ki jo je tekom zadnjih deset lel izobličil v Evropi in ki jo nekateri imenujejo dobo nove diplomacije.
rj—
Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah bo po kratkem zboljšanju vremena postalo zopet oblačno ln topleje, v južnih Alpah pa bo ostalo zaenkrat Se jasno z jutranjo slano, na severn-J zapadu ni verjetno, da bi boljše vreme trajalo dalj časa.